26 Didakta september 2015 GLEDALIŠKI PROJEKT TOBIJA / Dejana Benčič UVOD Članek je nastal na podlagi diplomske- ga dela, opravljenega pod mentorstvom dr. Vide Medved Udovič. Delo razpra- vlja o gledališki vzgoji in dramskih dejavnostih v osnovni šoli. Izhodišče je splošna dramatika, iz katere izhaja tudi mladinska dramatika s podobnimi strukturnimi elementi. Namenjena je mlajšemu občinstvu in temu je prila- gojen tudi dramski tekst v različnih zvrsteh. V zvrst mladinske dramatike sodi tudi sodobna pravljica. Ukvarja se z junakovim notranjim problemom, z družbenim položajem junaka, realno- stjo in krutostjo sveta. Mladinsko dram- sko besedilo Zdeneka Floriana Tobija (Moje branje – svet in sanje: berilo za drugi razred osnovne šole) je sodobna pravljica z zelo preprosto zgradbo, ki pa ima močno sporočilno vrednost, motiv je samopodoba. Književna didaktika in gledališka vzgoja se vzajemno najbolje uresničujeta v gledališkem projektu, ki je najučinkovitejša oblika dela. Projekt je bil izpeljan v petih srečanjih, ki nu- dijo učencu dovolj časa in prostora, da se ob različnih aktivnostih pripravijo otroška čustva in razum za vstop v svet gledališke stvarnosti. Lutkovna igrica nudi otroku možnost izražanja tako, da otrok lutki vdahne življenje s svojim doživetim govorom in premikanjem. S preprosto sceno in otroškimi lutkami se lahko ustvari v učilnici pravo gledališče, ki pusti na učence globok vtis, ki ga, če je teh vtisov več, tiho in ljubeče pri- pravijo na vstop v »ta pravo« gledališče. ŠOLSKA INTERPRETACIJA BESEDILA Besedilo Tobija obravnava posame- znikovo samopodobo. Samopodoba je odnos do sebe, je vrednost, ki jo prepišemo samim sebi. Samopodoba je kompleksna, saj zajema tako pojmo- vanja in predstave o našem videzu in telesu, duhovnem dogajanju in tudi predstave o tem, kako nas drugi vidijo. Vprašanja, povezana z odraščanjem, iskanjem samega sebe, so snov za Flo- rianov lutkovni prizor. RAZREDNI GLEDALIŠKI PROJEKT Pri projektnem delu učitelj ni zgolj prenašalec informacij in znanja, tem- več sodeluje v prvi vrsti kot animator in pobudnik aktivnosti učencev, ki so tokrat postavljeni pred drugačne naloge kot pri tradicionalnem pouku. Projektni pouk izhaja iz učnega načr- ta. Pri izbiri dejavnosti sem izhajala iz splošnih, funkcionalnih in izobra- ževalnih ciljev slovenskega jezika v prenovljenem učnem načrtu za devet- letno osnovno šolo. Gledališko didak- tični projekt je potekal v obliki petih Priloga 1 Didakta september 2015 27 srečanj: Ogledalo, Novo bitje, Tobija, Lutke, Razredno gledališče. PRVO SREČANJE: OGLEDALO Namen prvega in drugega srečanja je bil predvsem ustvarjanje atmosfere za sprejemanje besedila. Prvo srečanje je bilo izvedeno po naslednjem didaktič- no-metodičnem postopku: – Poslušanje zgodbe Učenci zbrano prisluhnejo Zgodbi Kolač iz knjige Matiček in Maja (Jana Milčinski). Zgodba pripoveduje o de- klici Maji, ki se ogleduje v ogledalu. Maja vzpostavi z deklico v ogledalu dialog, pogovarja se sama s seboj… Po čustvenem premoru sledi razgovor s pomočjo vprašanj, ki odkrivajo pomen- sko plast besedila: Kako je ime deklici? Kako se imenuje deklica v ogledalu? Kako se je počutila doma? Kaj se je odločila? Kako si krajšaš čas, ko ti je dolgčas? Se rad/-a gledaš v ogledalo? Poznaš kakšno igro z ogledalom? Učni cilji: Učenci privzemajo zorni kot književne osebe (identifikacijske figure). Zaznavajo slušne besedilne sli- ke. Razumejo povezanost dogodkov v zgodbi. – Ogledovanje v ogledalu Vsak učenec je prinesel od doma manj- še ogledalo. Učence sem spodbujala, da so se ogledovali z različnih zornih kotov. Prepoznavali so svojo podobo in na svojem obrazu iskali, kar jim je najbolj všeč. Ugotovitve so napisali na učni list (priloga 1). Nato sem učen- cem naročila, naj se znova pogledajo v ogledalo, tokrat po navodilih: Na- smehni se. Široko se nasmej! Našobi se in poglej se izpod obrvi (pokažem, če ne razumejo). Napravi žalosten izraz. Razjezi se! Cilji: Razvijajo sposobnost opazovanja. Vzpostavijo kontakt s svojo podobo v ogledalu. Z mimiko obraza izražajo različna čustva. – Risanje podobe Z barvnimi svinčniki narišejo svojo po- dobo obraza v najljubšem čustvenem izrazu ter utemeljijo svojo izbiro. Cilji: Razvijajo predstave pri risanju. Utemeljijo izbiro najljubše podobe. DRUGO SREČANJE: NOVO BITJE – Igra predstavljanja Delo poteka v skupinah. Vsak učenec v skupini prevzame eno vlogo in jo s pantomimo oponaša. Preostali uganju- jejo, kaj ali koga učenec predstavlja. Cilji: Učenci razvijajo zmožnosti izra- žanja z mimiko, kretnjami. – Igra transformacije Vsak učenec se spremeni v svojo naj- ljubšo žival. Prosto se premika po pro- storu ter z glasovi oponaša žival. Če sreča enako žival, se ji lahko pridruži. Cilji: Učenci sodelujejo v domišljijski igri vlog. Razvijajo zmožnosti izražanja z mimiko in gibanjem ter z glasovi. Priloga 2 28 Didakta september 2015 – Risanje novega bitja Navodilo na učnem listu (priloga 2) je nadaljevanje igre transformacije. Učenci zapišejo, v katero žival bi se najraje spremenili in zakaj. Novo na- vodilo jih usmerja, da poiščejo še dve živali in ju zapišejo na črti. V prazen prostor na listu narišejo novo bitje tako, da narišejo trup svoje najljubše živali, trupu dodajo glavo prve živali in noge druge živali. Rišejo z barvni- ki. Novo bitje poimenujejo, sestavljajo nova in izvirna imena. – Razstava izdelkov Učenci pustijo svoje izdelke na klopi. Vsaka skupina si ogleda risbe in pre- bere ime novega bitja. Na prvi pogled poskušajo ugotoviti, iz katerih živali je sestavljeno novo bitje. – Razgovor Po ogledu sledi razgovor s pomočjo vprašanj, s katerimi osvetlim učenčev odnos do izbrane živali. Kako si se počutil/-a v vlogi živali? Ti je nova podoba živali všeč? Je žival zadovoljna sama s seboj? Na kakšne probleme bi lahko naletel/-a v okolju? Bi na svojem telesu tudi naredil/-a za- menjavo? Kaj bi zamenjal/-a? TRETJE SREČANJE: TOBIJA Igrica je značilno besedilo s sporočil- nostjo lastne identitete oz. presojanja sebe na podlagi drugih stališč, meril. Vprašanja, povezana z odraščanjem, iskanjem samega sebe, ponujajo naza- dnje to sporočilo: vsakdo naj se sprej- me takšnega, kakršen je. Besedilo po- nuja razgovor na temo SAMOPODOBA in spodbuja uprizoritev z lutkami. Učni cilji: Učenci: – zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor, osebe, – ustrezno reagirajo na čustvene se- stavine besedila, – razumejo sporočilnost besedila, – vrednotijo temo SAMOPODOBA – glede na lastno izkušnjo, – razvijajo si čustven odnos – pozitiv- no samopodobo, sprejemanje sebe, – razmišljajo, kako bi se sami odzvali v vlogah nastopajočih oseb, – ločijo prozno in dramsko besedilo, – iščejo ustrezen govorni izraz. Po uvodni motivaciji, v kateri so učenci v nekaj povedih opisali svojega psa, sem najavila pravljico, v kateri na- stopa pes po imenu Tobija. Pravljico najprej pripovedujem. Po vprašanjih Kdo sem? Kakšen sem? Kaj želim biti? pa sledi kratek razmislek in individualno tiho branje. Po branju sledijo vprašanja za razvija- nje razumevanja besedila: Kako se je predstavil Tobija? Zakaj ni bil zadovoljen sam se seboj? Koga je vprašal za nasvet? Kaj so mu predlagale živali? Koga se je Tobija pošteno prestrašil? Kaj je spoznal? Kakšne volje je ponavadi Tobija? Kako se je počutil, ko so se mu smejali? Kako se počutiš ti, ko se ti posmehujejo oz. se norčujejo iz tebe? Nove naloge: Učenci si razdelijo vloge. Besedilo doma znova preberejo, tokrat glasno in interpretativno. Spodbudim družinsko branje z izmenjavo vlog. Na list papirja narišejo del telesa živali, ki so si jo izbrali. Risbo poudarijo in izrežejo. ČETRTO SREČANJE (BLOK URA): LUTKE Četrto srečanje je temeljilo na likovni ustvarjalnosti otrok pri izdelovanju sku- pinskih lutk in aktivnem pristopu k igri. – Izdelovanje ploskih lutk: učenci narišejo svojo žival na risalni list in jo pobarvajo s tempera barvami. Ko se slika posuši, figuro izrežejo in pritrdijo na palico z lepilnim trakom. Cilji: Učenec se vživi v vlogo lutkarja. Lutko oživi na svoj lastni način. – Skupno branje Vsi učenci, ki imajo skupne vloge is- točasno glasno berejo besedilo. Drug drugemu sledijo in se poslušajo. Cilji: Se urijo v glasnem branju po vlo- gah. Upoštevajo stavčno intonacijo in končna ločila. – Scena Učencem sem na kratko razložila, da je scena dogajalni prostor in gibanje predmetov v njem. Dogajalni prostor v naši igrici je živalski vrt. Gibanje povzročajo nastopajoče živali – lutke. Sceno smo izdelali pri LUM: zelenica, drevo, okvir, napis ZOO. – Nastop skupin–vaja Vsaka skupina odigra svojo igrico. Na- stopajoči se vživijo v vlogo igralcev, preostali učenci pa v vlogo gledalcev in poslušalcev. Po zaključenih vajah se učenci pogovo- rijo o nastopih skupin. Povedo mnenje o igrici in o nastopajočih. Pozorni so na dinamiko in glasnost govora. Nava- jajo se na kritično ocenjevanje. PETO SREČANJE: RAZREDNO GLEDALIŠČE Peto in zadnje srečanje je bilo zaključ- ni, ne pa tudi glavni del gledališke- ga projekta. Cilji, ki smo jih dosegli v vseh prejšnjih dejavnostih, so bile stopničke, ki so nas pripeljale do zelo pričakovanega srečanja – gledališča. Učenci pri dodatnem pouku izdelajo plakat z namenom, da se seznanijo z organizacijo uprizoritve. V lutkovni igri Tobija nastopa šest li- kov: jazbečar Tobija, slon, žirafa, po- vodni konj, zajec in tiger. Nihče od likov ni indiferenten. Dramski liki so nosilci dramskega dogajanja in samih sebe, njihovi karakterji so dobili lastno fizionomijo in barvo. Didakta september 2015 29 Tobija Karakter: vesel, igriv, občutljiv, nesamozavesten, pade pod vpliv škodoželjnežev. Fizionomija: tanko telo (krhkost), krive noge (kriva prepričanja), velikanska ušesa (sliši le zasmehovanje), majhen smrček (pomemben organ pri psu, upad življenjske radosti, izguba sledi). Slon Karakter: pameten, vztrajen, močan, zamerljiv, ima dober spomin. Fizionomija: veliko telo in glava (moč in trezno razmišljanje), močan rilec (z njim zmore opravljati veliko del), močne noge (trdo stoji na tleh). Žirafa Karakter: umirjena, nežna, zasanjana, vzvišena. Fizionomija: visoka, elegantna, ima izrazite oči, dolg vrat (zelo dobro vidi okolico, prva opazi nevarnost, svet vidi z drugačne perspektive). Povodni konj Karakter: miroljuben, lenoben, poča- sen, potrpežljiv. Fizionomija: čokato telo, kratke noge, majhna ušesa (ne posluša), debela koža (je potrpežljiv). Zajec Karakter: živahen, nemiren, hiter, spreten pri begu pred plenilci. Fizionomija: dolge in močne zadnje noge (bliskovit naskok), dolga ušesa (pozornost). Tiger Karakter: mogočen, napadalen, samozavesten. Fizionomija: mišičasto telo (moč), kri- čeče barve kožuha (opozarjam te), izra- ziti čekani (znam se braniti, zmorem napadati, strga napačna prepričanja). Vsi učenci sodelujejo pri ureditvi igral- ne površine v učilnici (gledališki in odrski prostor). Utrdijo pojme oder, parter, scena, igralci, gledalci. Nato vsaka skupina odigra igrico. Učenci uživajo v predstavi. Pozorni so na in- terpretacijo igralcev. – Izbira igralcev – lutkarjev Gledalci izberejo lutkarje, ki so naj- prepričljiveje odigrali svojo vlogo. Ti bodo nastopali v lutkovni igrici, na katero bomo povabili goste. Učenec nese vabilo v sosednji oddelek. Uči- teljico in učence vljudno povabi na ogled lutkovne igrice Tobija. VSTOPIMO V GLEDALIŠČE Vso gledalci se dobijo pred učilnico. Ogledajo si plakat na vratih in prebe- rejo imena nastopajočih. V ozadju se sliši klasična glasba. Gledalci vstopijo v učilnico–gledališče in takoj začutijo drugačno vzdušje. Presenečeni obra- zi, nasmeh, pričakovanje. Gledalci se posedejo na svoja mesta. – Napoved igrice: Z gledalci vzpostavim kratek razgovor, da jih čustveno pripravim na spreje- manje igrice: »Poznate Tobijo? Tobija je pes jazbečar. Nekega dne je obiskal živalski vrt. Nekaj ga je zanimalo. Vas zanima, kaj? Bi radi izvedeli, koga vse je srečal in kaj vse je doživel? Prisluh- nite igrici!« – Uprizoritev lutkovne igrice Tobija Fabula ali zgodba: Na sceno vstopi Tobija tako, da si med hojo tiho popeva pesmico. Gledalcem pove, dani prav nič zadovoljen s svojo postavo. Potoži, da je žalosten, ker se mu vsi smejijo zaradi tankega telesa, krivih nog, majhnega smrčka in ušes, ki so pravcate plahte. Odloči se, da bo šel po nasvete, kakšen bi moral biti, kar v živalski vrt. Najprej sreča slona, ki mu pove, da mora biti mo- čan, kot je on. Žirafa mu zagotovi, da je najpomembnejši pogled od zgoraj. Povodni konj zatrjuje, da je najbolje imeti debelo kožo. Zajec prisega na hitrost in se hvali, da ni hitrejšega od njega. Tiger pa le renči, nato pa začne preganjati Tobijo, ki ves prestrašen kar se da hitro zbeži iz živalskega vrta. Ko pride na varno, si ponovi vse, kar so mu svetovale živali. Odloči se, da bo od vsake živali vzel tudi eno tele- sno lastnost pri upodabljanju svojega novega telesa. Na tabli, v okvirju, na- staja nova podoba Tobijevega telesa, ki je videti takole: debelo telo stoji na tankih zajčjih nogah, iz telesa štrli dolg žirafin vrat, na vratu stoji tigrova glava, s katere visi dolg slonji rilec. Ko Tobija zagleda svojo novo podobo, se prične krohotati in se brž odloči, da bo ostal takšen, kakršen je. Konec koncev sploh ni tako napačen, zago- tovo pa ne tako čuden in grd, kot je nova podoba v okvirju. Nato si spet veselo zapoje in gre naprej svojo pot. S Tobijevo pesmico se je igrica zaklju- čila. Igralci – lutkarji so se predstavili in pred odrom poželi močan aplavz. RAZGOVOR PO IGRICI Gledalce spodbujam, da povedo svoje vtise o igrici. Obnovimo fabulo, malo bolj se ustavimo pri posameznih likih in poskušamo ugotoviti, kaj so hoteli dopovedati Tobiji, zakaj so omenjene la- stnosti kot moč, pogled od zgoraj, debela 30 Didakta september 2015 koža, hitrost, napadalnost (pri tem si pomagate s prej navedenimi opisi likov). Na koncu pridemo do ugotovitve, da so pomembnejše karakterne kot zunanje. Najslabše, kar lahko naredimo, je, da oponašamo druge in pri njih iščemo lepše lastnosti. Srečanje smo zaključili z naslednjo mislijo: Potruditi se moramo, da najdemo najprej pri sebi lastnosti – zunanje in notranje, ki so nam všeč –, in te negujemo kot rožico ter jih grejemo kot sonce s svojo dobro voljo in ljubeznijo. ZAKLJUČEK Z našim gledališkim projektom smo uspešno prenesli projektno učno delo v neposredno učno prakso. Izhodišče našega projekta je bilo aktivno medse- bojno sodelovanje učencev v pripravi na uprizoritev lutkovne igrice. Med ci- lji sem dala poudarek predvsem tistim, ki vplivajo na realizacijo celostnega razvoja otroka. Pri izvedbi so bili ena- komerno zastopani cilji kognitivnega in tako imenovanega nekognitivne- ga področja – socialni, emocionalni in psihomotorični razvoj. Učenci so dokazali, da znajo dobro opazovati, ustvarjati z domišljijo, da so se ob in- tenzivni motivaciji zmožni spremeniti v spontane igralce. Skupine so med seboj dobro sodelovale, ves čas je bilo čutiti ugodno emocionalno klimo. Obogatena z znanjem in izkušnjami ter lepimi spomini na gledališki pro- jekt bom pogumno in z navdušenostjo še večkrat povabila učence v gledališki projekt in jih spreminjala v igralce. 38 Didakta junij-julij 2015 ŠPORTNI DAN V PUSTOLOVSKEM PARKU GEOSS V Pustolovskem parku Geoss, ki se nahaja v središču Slovenije v vasi Slivna, se bodo mladi in njihovi uči- telji lahko dvignili tudi do 10 m od tal ter svoje spretnosti, pogum in iz- najdljivost preizkusili med krošnjami dreves. Vsak obiskovalec parka izbere sebi primerno težavnostno stopnjo, za varnost pa poskrbijo za to izurjeni inštruktorji. Vsak udeleženec poravna svojo vstopnino v park, ki znaša 15 EUR/osebo, temu lahko prištejete še nekaj evrov za posamezni- ka za Orjaški spust, saj skupina kot celota prispeva samo 100 EUR za Orjaški spust*. *V primeru, da je v skupini 25 oseb, prispeva vsak samo 4 EUR, namesto 15 EUR. Več na http://www.pustolovski-park- geoss.si/si/sole.html in info@pusto- lovski-park-geoss.si.