Slčvenski glasnik.                                               269
Slovenec, zanimal se je takoj pri svojem prihodu v Ljubljano za našo narodno glasbo in z veseljem je obiskoval naša društva in sodeloval prijazno pri narodnih muzikalnih produkcijah ter se skazal jako spretnim godcem in čelistom. A v najnovejšem času nas je iznenadil njegov talent za glasbeno umetnost, ko se je pokazal tudi skladateljem. — Prvikrat smo culi v literarno - zabavnem klubu njegovo „Jour-rixe-koračnico", v katero so vpleteni motivi jugoslovanskih napevov, in našla je med klubisti tako glasno polivalo, da so jo morali godci večkrat ponavljati. Ob jednem pa so navzočni poslušalci izrekli željo, da bi mladi gospod skladatelj to koračnico tiskano priobčil. — Ko je gospod Parma zvedel, da praznujemo letos 1251etnice Vodnikovega rojstva, zložil je za tako-zvani Vodnikov ples v ljubljanski čitalnici „Milico"-polko -frangaise, katero je sestavil za orkester in je bila igrana pri omenjeni veselici in pri Sokolovi mas-keradi. Dopadla je tako, da se je tudi o njej izrekla želja, naj bi jo gospod skladatelj tiskat dal. Čeravno je nekako čudno, da slavimo Vodnikov rojstni dan s plesom in mu poklanjamo polke; vender to ni kaj nenavadnega, ker tudi pri družili narodih imenitnim osobam poklanjajo jednake proizvode, po katerih se sučejo mladi čestilci pri slavnostnem plesu. Ker sta te dve skladbi veseli in prijetni za sluh, pa tudi ne težki za godce diletante, gotovo bodo kmalu vsi iztisi razprodani. Obe našim godcem najiskreneje priporočamo. Na prodaj jih ima J. G ion ti ni v Ljubljani, koračnica se pa dobiva tudi pri .,Glasbeni Matici".                                                                                                     V a le n t a.
Javna predavanja v Ljubljani. Literarno-zabavni klub je osnoval zadnje tri postne nedelje v ljubljanski čitalnični dvorani javna predavanja „Narodni Šoli" na korist. Prvo nedeljo je govoril prof. Wiesthaler o volkodlaku in vampirji v slovanskem bajeslovji; drugo prof. Senekovič o vplivu gozdov na podnebje in tretjo nedeljo prof. Šuklje o Mariji Antoaneti. Vsa tri predavanja. jako lepo in zanimljivo sestavljena, privabila so v čitalnico lepo množico slovenskega omikanega občinstva. Med poslušalci smo videli tudi visokorodnega gospoda deželnega predsednika z obiteljo. G. prof. Wiesthaler in Šuklje priobčita svoji razpravi v našem listu, g. prof. Senekovič v Matičinem letopisu. Vsem trem gospodom predavateljem, kakor tudi literarno-zabavnemu klubu se zahvaljujemo, da so nam napravili tri lepe nedelje, slovenski književnosti pa pomogli do treh interesantnih znanstvenih razprav, a „Narodni Soli" pridobili nad 108 gl. podpore. Naj bi gospoda tudi po drugih mestih slovenskih poskusila kaj tacega osnovati!
Literarni in zabavni klub v Ljubljani se je tudi letos vso zimo precej redno shajal ter svoje s 30. septembrom 1882. pričete večere sklenil 17. marcija t. 1. Zborovali smo 21krat, in to vselej pri Tavčarji. Število zborovanj je bilo za tri manjše kot lani, ker pred pustom, razven jednega, združenega s skupno večerjo, ni bilo nič shodov. Obiskovani so bili večeri splošno precej boljše nego lani; letos je prišlo na vsak večer povprek 42 članov, lani komaj 35. Sicer so bili pa večeri v prvi polovici bolje obiskovani kot v drugi. Največ, 60, jih je imel prvi, 56 šesti, po 51 peti in osmi; nad 40 jih je bilo še vedno v jednajstih shodih ; nad 30 v treh ; 20 ali čez v treh; najmenj, 20, jih je imel predzadnji večer. Predsedovali so večerom sledeči gospodje: 1. Šuklje ; 2. dr. Vošnjak ; 3. Krsnik; 4. Hribar; 5. Železnikar; 6. Wiesthaler ; 7. dr. Bleiweis; 8. Stegnar ; 9. dr. Stare ; 10. j^epublika*" ; 11. Simčič; 12. Bežek; 13. Kramar; 14. Gogala; 15.