ZAKAJ V TAMU NIMAJO TOVORNJAKOV-SPOMINČKOV
Po delu se spozna rokodelca
Po podatkih z 31. 12. 1985. leta je v Obrtnem združenju Ljubljana Vič-Rudnik 352 avtoprevoznikov za prevoz stvari, 34 avtoprevoznikov za prevoz oseb z osebnim avtomobilom, devet s kombijem in eden z avtobusom. Ker predstavljajo tako avtopre-vozniki več kot petino združenja, imajo tudi svojo sekcijo. Odbor vodi Drago Zupanc. Na sejah odbora redno obravnavajo proble-matiko tega specifičnega dela obrtništva in seveda skušajo preko združenja, zveze zdru-ženj in avtoprevozniških zadrug doseči tudi spremembe, ki bi jim dale pri delu večjo zanesljivost.
Tokrat ne nameravamo pisati o resnih temah, ampak želimo podati le nekaj vtisov z letnega poučnega izleta viških avtoprevoz-nikov. Pot je tokrat vodila dva avtobusa v štajersko prestolnico in bližnje kraje. V dveh skupinah so si avtoprevozniki jn svojei naj-prej ogledali Tovarno avtomobilov in mo-torjev TAM v Mariboru. Kljub temu, da dobro poznajo svoja vozila najrazličnejših
proizvajalcev, so bili presenečeni nad tem, koliko delov je potrebno narediti za avtomo-bilski motor in seveda za cel tovornjak. Medtem ko so bili zadovoljni s samim ogle-dom proizvodnjih dvoran, pa jih je motilo izredno tiho in včasih nerazumljivo tolmače-nje delovnih procesov. To je vsekakor ško-da, saj bi strokovnjaki — to avtoprevozniki za motorje in tovornjake prav gotovo so -radi vprašali to in ono, a niso vedeli, a je vodnik o tem že govoril ali še ne. Vtis o mariborski tovarni avtomobilov in motorjev je: ogromen strojni park po številu in vrstah obdelovalnih strojev, izredno veliko število sestavnih delov v obdelavi in i2delavi, nad-povprečna izkoriščenost površin in morda ponekod že utesnjenost ter dobro organizi-ran notranji transport s posebnimi paletami in vagončki. Prav gotovo si delavci Tama želijo več sodobnih, računalniško vodenih strojev, pa tudi dragih strojev in naprav, ki bi povečali prozvodnjo in zmanjšali porabo energije na enoto. Obiskovalec pa dobi ob
ogledu delovnih linij občutek velike discipli-ne, urejenosti in delavnosti.
V drugem delu poučnega izleta so naši avtoprevozniki spoznavali predvsem pokra-jinske posebnosti mariborskega Pohorja, sveta med Mariborom in Ptujem in seveda ugotavljali, ali so na Štajerskem še tako dobre kuharice kot nekdaj in na ptujskem ali haloškem tako dcbri vinogradniki kot nek-daj. Dejali so mi, da moram napisati vse najboljše o izredno okusno pripravljenem in
vzorno postreženem kosilu v gostilni Bračič v Račah, da naj pa bi nekoliko pokaral KK Ptuj za način njihovega vodenja po vinski kleti na Ptuju, za obliko pokušine vin,... predvsem pa za astronomsko ceno te nekaj-steklenične pokušine. »Po toči zvoniti je prepozno,« bom zapisal svoj komentar, in Haložanom priznal, da imajo odlična bela buteljčna vina. Tudi letnik 1985 in 1986. Konec koncev pa ima novinar pravico biti svoboden pri ocenjevanju stvari in pojavov!? '                  .                                     Pl
Viški avtoprevozniki v mariborski tovarni motorjev in avtomobilov