Ljubljana 26. maja 1952 L ST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE I N VISOKIH ŠOL Leto I. ¦ šf. 8-9 ¦ Cena 10 din Tito je tvorec trojnega lika naše domovine: življenjski jubilej maršala TITA utemeljeno pomeni, tudi jubilej, praznični dan narodov Jugoslavije. V tej tesni povezanosti usod, borb in ustvarjanja, trpljenja in odreka-nja, iste idejne koncepcije in istih ciljev, naj biografi, kronisti in zgo-dovinarji iščejo razložitev tako ve-ličine Titove osebnosti, kakor he-rojskega vzpona našega ljudstva. Ime Tita samo simbolizira dina-mično in najusodnejše obdobje naše zgodovine, obdobje, ko je naše Ijud-stvo uresničilo svojo elementarno pravico lastnega gospodarjenja na lastni zemlji, pravico za katero se je s tradicionalno svobodoljubnostjo borilo stoletja in jo realiziralo pod njegovim vodstvom in v najtežjih okoliščinah. Narodi Jugoslavije so imeli vsvoji preteklosti vsak zase mnogo velikih mož — znanstvenikov, knjižtvni-kov, umetnikov, politikov, vojsko-vodij in herojev. V Titu šele imajo v svoji zgodovini moža, ki je enako velik za vse, v čigar osebnosti in delu se dopolnjujejo prirodne tež-nje za enotnostjo in bratstvom, za-hteve po človeka vrednem in dostoj-nem življenju, stremljenje po afir-maciji in onem mestu v skupnosti narodov, ki jim zgodovinsko in etič-no pristoji, ter moralna potreba po stabilni, jasni in njihovim potre-bam odgovarjajoči perspektivi raz-voja, kompasa njihove dejavnosti. Kakor bi bilo nepravilno govoviti o Titu izolirano od delavnega ljud-stva iz katerega je izšel, s katerim in za katero se je b°ril vse sv°Je življenje, tako bi bilo nemogoče ne koriščanih, na strani borcev za pia- zujejo preje omenjeni zakljueek. zem leninizem, izkušnje pro-omenjati njegovega itnena, obrav- I vičnejšo družbeno ureditev. Delo S predpostavko, da je izpolnjen letarskih revolucij od pariške navajoč kateri koli vainejši dogo- j ceni, delavca in tc/ko preizkušenega pogoj proizvodnih odnoscv, je treba komune do oktobrske revolu-dek y zgodovini naših narodov v borca Ijubi, vanj veruje in mu z za. naglasiti, da zgodovino ustvarjajo \ cije, njih analizo ter izredni zadnjih petnajstih letih. To edin. upanjem sledi. ljudje in da se zato mora v njej moči nj< stveno izprepletanje usode in živ- ježko je govoriti o Titu, zlasti člo- odražati tudi vpliv osebnosti, ki, '< tajnost pravilnosti Titovega ljenjske poti človeka in njegovega ve}ui> ^ je bij aJi njegov sodelavcc prirodno nadarjena in v danih druž- vodstva. Njegova misel, ki je naroda, opravičuje ugotovitev, kako ! y težitiii dneh ilegalnosti naše Par- beno zgodovinskih pogojih, y pra- vodila KPJ in naših množic, težko postane onemu, ki piše o Titu, i ^jje< ajj njegov boiec v začetkih vem času pristopi k izvrševanju zgo. združena z ogromno organiza-ločiti njegovo biografijo od zgodo- j ^OB, ki pa bi žeIel m^ati objektiven dovinski nalog in. ki vsemu zbiranju cijsko dejavnostjo, uspeva Delegacija I. kongresa ZŠJ pri maršalu Titu napredku stremečih, na strani iz- izjavami podane premise, ki obre- govem oslanjanju na marxi. OB FORMIRANJU STUDFNTSKin BRIGAD 1A JABLANICO Zelel bi pod-črtati, ila ima mlad čloock, ki v socuiltetični držaoi študira na unioerzi ali oisoki šoli, brez •¦looma pruo po-cbne dolinosti iri praoice, ki morda niso vse~ lej posebej za-pisane, ki pa nujno izoirajo iz posebne vlo-ge, ki jo študent kot bodoči socialisiični intelktualec za-ozema v mladinskem žioljenju. Mlnd člo- ' vek, ki ima priliko, da si na fakulteli, ki mu jo vzdržuje socialistična druzba. pri-dubioa višje strokouno znanje in ki ima za to tudi svoje posebne sposobnosti, pre-ozema s tem tudi uišje moralne oboeze, ki jih ne bo smatral, če je o njem iioa praoa socialna zaoest, za breme, temveč za svojo časino dolžnost in celo za soojo častno praoico. Zaoedal se bo, da je njegooa vloga kot bodočega intelektualca raono o , tem, da ne vidi sooje žioljenjske poii-samo o ozkem, strogo omejenem strokopnem delu, da torej ne bo samo obrinik oišje stopnje, temoeč da bo vodil pri izgrajeoa-njii in izpopolnjeoanju praoe socuilistične miselnosti. Danes. ko naš delauski razred, v težkih razmerah zrtvu]e vse sooje ener-gije, pa tudi sooje osebne interese za pre-mostiteo začetnlh težav socialistične gra-ditoe, bi bil tem oečji greh. če bi študent. ki bi moral imeti širše miselno obzbrje, ra-stel v smer socialne brežbrižnosti, v smer, izoliranega, vase zapviega indioidualizma, ki ne oidi pred seboj ničesar drugega kot soojo stroko ali sooje o/.ke interese. Na-sprotno, od njega rnoramo pričakooati, da. bo iz lasine zaoesti prednjačil v požrtoo-ualnosti, ki jo naš današnji čas zahteoa od osakega posameznika. Prepričan sem, da se bo velika Dečintt' naših študentoo^ ob priliki mobilizacije za, Jablanico brez nklevanja oključila v orste iiaže pozrtoooalne mladine. Zakaj čc kdo, poletn mora intelektualec in seoeda tudi študent praoilno razumeti nujnost trenut-nih zahteo našega tasa. Ravno on mora biti proi. ki rnu je ologa čimprejšnje iz-gradiive iakmega načrta, kakor je Jabla-nica, poosem jasna. Raono on mora biti med proimi, ki pravilno razumejo, da iioe v čam, ki nujno terja od vsakogar med nami dulznosli, ki presegajo tisto mero, kot jo bo imel vsak člooek pozneje, ko bo naša sdcialistična stauba o soojih te-.meljih že dograjena. Raono on si bo n& jasnem o nad ose težki ekonomski situa-ciji »aše držaoe, v katero jo je v njenetn mladostnem razmahu urgel grobi neprija-eljski pritisk z uzlioda. Ce ie intelekfua-Jec in če je patriot. bo zlahka razumel, du je načelo >Študent naj predosem in. samo študiraz, ki ga je naše politično vod-leži s^°° Le Ponoono podčrtalo. v načelu pra-' vilnn, dn pa se u danamjem tezkefn pre- liodnem položaju postaoljajo pred osako-gnr izmed nas izredne doi/.nosti in nnloge, ki zahteoajo od itjega več kakor normalno, in ki morajo ili čez mamikatero, za nor-malne razmere prikrojeno načelo. Ne doo-mim. da se bo ta zauest našega šiudenta, kukor žc mnišikdaj dosiej. tudi io pot vine in zgodovino od njegove bio- j grafije. Obe črti, ki sta itak potekali vzporedno in ttssno eno ob drugi, \ sta se v odločilnih trenutkih in raz- j dobjih strnili v eno samo, se okre- ! pili, ter medsebojno zagotovili zmago ! in uspeh. Za človeka, ki se v toliki meri čuti eno s svojim ljudstvom, ki se zaveda, da njegova lastna de-javnost predstavlja nujen člen v ve-rigi nujnih dogodkov, ki mu prav ta zavest preprečuje kakršnokoli kole-banje, pospešuje odločnost in ne dovoljuje drugačnega delovanja — za takega človeka bi v tem smislu veljale znamenite Luthrove besede: »Hie stehe ich, ich kann nicht an-ders«. Po drugi strani pa so naši narodi V borbah in trpljenju, zmagah in uspehih spoznali, da nihče bolje od Tita ne razume njihovih teženj in polieb, nihče točneje in realnejše ne ocenjuje kaj in kako je v določenem trenutku mogoče doseči za dobro in srečo delovnega ljudstva z njihovi. mi lastnimi močmi. V tem spozna-nju temelji in iz njega izvira ono globoko prepričanje in zaupanje v Tita, ki ob pojavi nepredvidenih težkoč, nastopu komplikacij, odkrije vzroke in smisel, da perspektivo in okrepi vero. Našj narodi slede njegovim stopi-njam ne iz romantičnega navduše nja, idejne zaostalosti ali potrebe po glorificiranem firerstvu. Pred očmi naših ljudi stoji Tito iz pred-aprilske Jugoslavije, kovač KPJ, ki jo čisti sovražnih agentov, provoka. terjev in sektašev, I:uje njeno mo-nolitnost, povezuje z delovnimi množicami in jo pripravlja za od-ločilen čas, za velike naloge. V času ko se rušijo Minsk, Smolensk in Ki-jtev, ko se v zaledju fašističnih ar-mad ne oglasi še nobena puška, se pred nami pojavi Tito — Vrhovni komandant svobodoljubnih sil, ki na svoja ramena prevzame težko breme odgovornosti pred zgodovino in Ijudstvom. Po, z težkimi žrtvami priborjeni zmagi, v letih obnove in pričetkih graditve socializma, zlasti pa ob resoluciji informbiroja se lik Tita vnovič dvigne v vsej veličini in na očigled vsega sveta. — Naše ljudstvo pozna in ve ceniti dejstvo, da je bil Tito vsekakor na strani k rsua, ki pa di zeiei ostaii oDjeKtivcn in dosleden svojemu svetovnemu nazoru in ne zdrkniti na platform« onih meščanskih mislecev, ki abso- lutizirajo vlogo osebnasti, v sosešči- no Carlyle in podobnih. Človek, ki fc dobesedno svoje življenje, svoj biti ali ne biti vezal na nekoga po prosti volji in v apriornem zaupa- nju — bi po uresničitvi svojih pri- čakovanj zelo lahko zašel v poten- , ciranje osebnosti, kateri se je zaupal I in s tem v neobjektivnost, čeprav bi ta bila psihološko popolnoma opravičljiva in razumljiva. | Stvarno velike osebnosti so one, ki pravilno odražajo tendence zgo- dovinskega razvoja in ki zavestno delajo na tem, da posptšijo njihovo ostvarjenje — katerih težnje in ide- ali so subjektivni izraz objektivne nujnosti. Veliki ljudje so za to ve- Hki, ker so boljše od drugih doameli j potrebe družbe in zahteve najna- | prednejšega razreda in so s svojo dejavnostjo zadostili tem potrebam ! in zahtevam. Od zgodovinskih vo- !ditelj2v sodobnega delavskega in ljudsko revolucionarnega gibanja se zahteva, da v sebi združujejo ogrom. no teoretično sposobnost in bogate praktične organiza«torne izkušnje. Ta lastnost jim omogoča pravilno usmeritev gibanja, pravihio poHtiko in združena s herojsko smelostjo ter skrajno predanostjo stvari, za< katero se bore, formira iz njih vo- ditelje. To je ona svetloba, ki iz- žareva od takega voditelja, to so tiste nevidljive niti, ki ga vežejo z vsakim poštenim in dobrohotečim. Ob tako definiranem pojmu se spomnimo besed tovarlša Tita ob njegovem izboru za častnega člana Slovenske akademije znanosti: »Po-stavljam si vprašanje, je naglasil, s čim sem to zaslužil in s čim bom to upravičil. V preteklosti nisem storil ničesar več, kot bi lahko storil človek, ki se je odločil, da svoje živ-ljenje posveti »vvolucionarnemu delu za koristi delavskega razreda, kov risti naroda. V bodoče lahko sarno nadaljujem delo v pogojih graditve socializma. Pri tem ne bom štedil sil, ker mi je to življenjski cilj.« V teh besedah je izražena vsa osebnost, program in smisel življe-nja Tita — obenem pa so s temi podeli svojo individualno fiziogno-mijo. Pogoj nujne povezanosti takih osebnosti z množicami je lepo for-muliraj Dobroljubov, ki je napisal: »Pomen velikih zgodoviiijkih oseb-nosti se lahko primerja z de?jem, ki blagodejno osvežuje zemljo, ki p.a se sestoji iz izparin, ki se dvigajo iz te iste zemlje.« V tujem tisku smo med vojno pa tudi po vojni cesto srečali mnenje, češ, da je Tito saino spreten in dr-zen voditelj upornih partizanskih sil, ali zgolj človek, ki se ;e v za-pletenih balkanskih razmerah poli-tično spretno znašel, da je pojav, ki ga je vrgla na površje burja te vojne, da pa spet izgine v temnih globinah, ko boj potihne. Kdor pozna krvavo in slavno zgo-dovino južnih Slovanov, ki so se znašli na balkanskem prepihu kot jez proti vsem pohodom od križar-skih vojn do Hitlerjevih osvajalcev, zgodovino narodov, sorodnih po krvi in usodi, ki so stremeli za skupnim življenjem, a živeli vedno vsak zase, celo v času skupne države pred-aprilske Jugoslavije — temu bo ja-sno, kako plehke so take trditve, ker je Tito kct oblikovalec in ure-sničevalec zgodovinske volje naro-dov Jugoslavije in njihovih teženj, ki so se v preteklosti s krvjo ma-nifestiralr, neizogiben pojav v na-šem razvoju in je s svojo dejav-no&ijo našemu progresu že vtisnil trajen pečat svoje indivitlualnosti. Obračunavajoč ta odraz njegove osebnosti, v Titu ne moremo ločiti državnika od vojskovodje in človeka. Kajti samo človek tako močnega in profinjenega političnega instinkta, ki iako globoko razume pomen in bistvo dogodkov, je mogel voditi tako zapleten revolucionarni proces — samo nadarjen strateg in taktik je lahko zmagoval v takih okolišči-nah in končno samo človek velikih in plemenitih idealov, človeških ču-stev, neizčrpno energijo, volje in odločnosti je mogel pridobiti za-upanje in ljubezcn vseh naših na-rodov. Te sposobnosti narodnega vodite-lja, državnika in vojskovodje je v Titu razvila revolucionarna borba KP. Z dozorevanjem revolucije je rastel in dozoreval tudi Tito. V nje ker je v skladu z najglobljim m\fn pravnim in političnim čutom »,.. ' ; delovnega ljudstva in njihovi- ~f'og mi demokratičnimi težnjami. Njegova dosleclna prcgre;»ivna { orientiranost predstavlja za ' nas silo, bodočnost in opiimi. jmmmmm zem. V kolikor se odmika leto 1948 z ! resolucijo informbiroja, v toliko bclj dojemamo usodnost in dalekosežnost Titove takratne »odločitve, ki je bila ' resnično socialistična, ker sc je uprla šabloni, receptom države, ki pod iz. veskom svobcdne federacije svobod-nih narodov in ljudi vzdržuje okrog 15,000.000 pripadnikov birokratske kaste za dušitev iniciativnosti de-lovnega ljudstva in okrog 15,000.000 i deportiranih — bila resnično patri otična in človeška, ker ni hotel pre-jiustiti nove, z žrtvami ustvarjene Jugoslavije iakoriščanju najnovej. šega tipa in v praksi izvedel Lont-novo pravilo: »Principialna politika je edina prava politika.« Titova individualnost se odraža v načelno marxističnem odnosu do drugih držav — temu preizkusnemu kamenu, kjer se je spotaknil Kaut-sky in ostali oportunisti II. Interna- ; cionale, ki so se odrekli revolucije ; in kjer birokratska kasta SZ kon-trarevolucionarno pači pojem in vse-bino diktature proletariata. Tito dosledno revolucionarno pristopa k reševanju vprašanja o odmiranju države pričenši z ekonomskimi funk-cijami — uvajanju delavskih sve-tov — dviganju iniciative delavnih množic in rušenju elementov mo-nopolizma. | Iz Titovega notranjega prepriča-nja izhaja načelo zaupanja v ustvar. jalne siie in sposobnosti ljudskih množic in skrb za ljudi, ki jo je najlepše izrazil v svojem govoru v Splitu, naglašujoč, da v graditvi so-cializma niso bistveni stroji, temveč Ijudje, družbeni odnosi iii razvoj so-cialistične demokracije. Vsa osnovna vpraašnja nove for-me Ijudsko demokratične države so bila izzvana in rešena najpreje v Jugoslaviji. Zasluga Tita kot prvega in osred-njega borca proti kominformnemu in uniformnemu sovjetskemu dik. tatu je, da se je danes nujncsti o samostojnem iskanju najprimernejš© poti v socializem zavedel že sirok, krog socialističnih delavcev in jo našft politično in družbeno ustvar-janje vzbudilo tako splošno zanima-nje in ugled po svetu, kakor ga jc izrazil bivši član CK Španije Felika Monticl z besedami: »Za naprednoi človeštvo naše dobe se spreminja Jugoslavija v svetilnik upanja, v luč, ki se prižiga prav v času, ko ]e bilo videti vse temno in ko je človeški duh že pričel kloniti.« Tit« 1* tvorec trojnega lika naše domo-vine: herojskega, delavnega in do-sledno demokratičnega. In končno Tito zastavlja vse svoje moči v borbi za novi lik na. šega človeka, njegovo moralo in. uveljavljanje resnice v javnih od-nosih. Za lik človeka, ki bo dozo-rel zgodovinskim težnjam družbe-nega razvoja — za moralo, ki bo skladna z Leninovo definicijo in ki nima ničesar skupnoga z jezuitsko meščanskim etičnim progmatizmom niti z psevdorevolucionarnim uče-njem Bakunjina, tega jezuita revou lucije, kakor sta ga imenovala Marx in Engels. Vsaka revolucionarna zamena sta-rega z novim je v najglobljem smi-slu boj med lažjo in resnico. Boj med zgodovinsko lazjo, ki vzdržuje odmirajoči razred na oblasti in novo stvarnostjo, ki jo dviga na površje vstajajoči razred. Zato lahko vsak komunist, vsak borec NOB, ki se je zavestno boril za cilje internacio-nalizma in patriotizma, vsak de. lovni človek, ki danes dela za soci-alizem in je. v tem prepričan, da dela za zmago socializma v vsem svetu, čuti v sebi ogromno moralno zadoščenje borca za naivišji idejo: resnico. Po besedah Jean Marie Domenacka j>e: »RevoluciH Jugo-slavije od sedaj nerazdružljivo pa-. vezana z resnico in je ni mogočo več ločiti od nje. S tem pa se po-stavlja tudi vprašanje bodočnosti in sreče vsega svela.« ' (konec na drugi strani) Tovarišem slušateljem medicinaske visoke šole! Naša mladina je od osvoboditve dalje neUetokrat izredno požrtvo-valno in nesebično sodelooata pri izgradnji naše domovine in s tem dokazula svojo socialistično zavest in Ijubezen do domovine. Pred nami pa so &e težke naloge in potrebno bo še veliko naporov, da kljub nešteiim oviram dosežemo cilje, za katere so se borili in irtvovali nahi Jiajboljši Ijudje. Zoeza študentoo Jugoslavije Vas v teh dneh pozioa na sodelovanje pri zaključnih delih vaše peiletke, posebno .še na sodelovanje pri gradnji *'ncga najoečjih objektoo, to je mogočne. hidrocenirale pri jablanici v Jlcrcegovini. Zavedajoč se velike vainosti te gradnje, vabim in prosim vse slušatelje. vključno absoloente MVS, da se za io delovno akcijo pri-jamjo v čim veijem številu. Prepritan sem, da bo sodelovala pri tlelovni akeiji velika večina naših slušateijev ter da bo zastopana MVŠ pri teh delih nnri psp čnsftio. Vse za petietko! Rektor: (prof. dr. Tavčar Jgor) Saksida Stane: O NEKATERIH POLITIČNIH PROBLEMIH LJUBLJANSKIH ŠTUDENTOV Kaj je z našimi klubskimi prostori? Potreba po študentskih klubskib prostorih f&e je že zdavnaj pokazala. Jželeli smo si jih tako zelo, kakor si želi pač vsakdo evojo streho nad glavo. Kdo se ne spominja vesclega sporocila ob zaeetku tega šoJskega leta, — ne vem, na kateri konfe-rcnci jc to ie bilo, — da bomo ven-dar dobili primerno stavbo, ki bo služila v ta namen. To je poslopje, ki leži na Miklošičevi cesti, takoj za Unionom. Vsi pa dobro občutimo, da še da-nes, po toiikih mesecih nimamo svo-jih prostorov. Kjc se je torej zatak-n.ila zagozda, da se to kolo ni vrtelo vse do danes? Univerzitetni odbor je seveda za-dolžil l,iudi, ki bi fcvedli stvar. To-variš Lužovec Dušan je prehodil marsikf»tero pot. člani odbora so se pogovorili z odgovormmi forumi, ki so vsi dali ©dobravajoče odgovore. Priznati se mora, da so našo po-fcrebo vsi razumeli in tudi prostosi so se zdeli primcmi. Končno je bila izdana odločba Mestnega Ijudskega odbora šKUD-u. ŠKUD ima odločbo že od januarja. Kako daleč je od odločbe do vselitve, to je seveda druga stvar. V prosotrih je še sedaj Triglav, eeprav je razformiran, v prostorih se nahaja LM in pped kratkim je tam poslovala tudi nabor. niška komisija. Hudo zamotana zadeva je ta naš bodoti klub, če bo spioh kdaj naš. Zdaj mu zaenkraS še ne kaže J>re-več rožnato: odlocbo za vselitev imajo ŠKUD-ovci, prostore uporab-Ija bivši Triglav in LM, vseliti bi se morala študentska zveza, preži pa na to stavbo tudi sindikat podjetja Union. Krasen sklenjen krosr. ki se bo m»rda le na nekern mestu pre-trgal, da se bo iz njega razvilo kaj bolj jasnega. Nov izsfop iz IUS Škotska nacionalna zvcza se je o«J'i)(-ila izsfopiti iz 1US, Mednarod-ne študentske zveze, ki je pod po-polno konfrolo SZ. Iz fUS je doslej i/sfopila veeina nacionalnih štu-(loiiEskih zvez zaradi tega, ker je ta or-ganizacija postala golo orotljc \ rokah sovjetske propagande. V Parizu šludira Iremifno 52.000 studentov iz 67 držav. Daleč najinočnejša faknl-ieta Sorbonne je jnridična z 18.000 slušaielji, sledijo literarne znano-sti, prirodoslovne znanosti in niecli-«in». Približno tretjina pariških štu-tfentov se preživlja z delom polep šludija, okrog 17.000 jih dobiva šti- pendije v znoskn od i?—10.000 fran-kov. Cite UnJversitairo, liniverzi-tetni del mesta, obsega nad 20 ve-I likih poslopij, iastno pošlo, bolniš-nico, kinematografc:. glpdališče, ka-\arne in vcliko knjiinioo. V njem prebiva okrog 4.500 štndentov. Indonezijski študentje ki jih je na obeh indone/ijskih uni-verzah okrog 3.000, študirajo in ži-vijo v najtežjih pogojih. Univor/a v Dipkarli sicer ima nekaj univer- 'ziictni zgradbi podobnega, v Gatlia Madi pa imajo sanio zasilne pro-store. Velik del štndeittov boleba za tubrrkulozo.Ena najvecjiii fežav je i tudi veliko pomanjkanje učnih ! knjig. Nl JIM ŽAI TRUDA Ko je naš dopisnik obiskoval posameznc laknliete na.šr nniverzc in visokih šol, da bi zbral podatke o puteku mobilizat ijo v brigade, je srcča! tndi nekaj tovarišev, ki gredi> Irtos /e setlmič ali pa cc!o osmič v brjgado. Ti, kalerih jmena objavljamo. imajo za seboj iudi že leto dni prostovoljnega dela v bripadah. Thorževsky Sergej: Krško, Bohinj. Oiovac — Bubnjarci. Šamac — Sarnjevo. Se/ana — Dufovlje,'študentsko naselje, Dolmj — Banjafuka. Kamenšck Marko: Bohinj, Brčko — Banoviči, Šaniac — Sarajevo, Aniopiit 1948, Aiitopnt 1949. Kušar Milan: Brt-ko — Rancnin, CHje — Št. Peter. Autoput 1948, Autoput 1949, Autoput 1950, Doboj — Banjalnkci. Na filozofski fakiiltHi so štii-je tovariši. ki gredo Iotos osmič -v brigado. Na pravni fakulleti so taki: Miknž Vlado. GaHner Janez, Kuialt Janko, Thaler Bmih«. Tnkih tovarišcv je med našimi šhirfcnti še ninogo \eč. Žrivovali eclo leto dni za prostovoljno delo v brigadah — lo ni majhna stvar. Kaj praviju k teniu listi. ki še nikoli niso bili v brigadi, ki vcdno pnKte. v zadnjem času oživelo. O tem nam priča v prvi vrsti močna politicna aktivnost, ki je prodrla do večine študentov. Naša javnost, zlasti ljub- Ijanska, gotovo še ni pozabila, da so študentje prvi pričeli z demon- sftracijami proti krivičnemu reše- vanju tržaškega vprašanja. To je bil izi*az politične dejavnosti na- vzven. V notranjem življenju uni. verze pa se je poostril kriterij ne le člana zveze, ampak tudi štu- denta univerze in to ne zaradi di- rektiv od zgoraj, pač pa so se štu- clentje začeli ostreje ocenjevati Jmed seboj na osnavi svojega last- I nega dela. Zato izločitev nekaterih | sovražnikov iz naših vrst, borba proti klsrikalnim elementom in ; I ostale politične akcije pomenijo j i borbo vec ne posameznih študentov j | kakor tudi sekcij, klubov ali zdru- žc-nj proti tem nezdravim pojavom ! j v naših vrstah. Večina študentov , se danes jasno zaveda pomena na- \ ! ših pclitičnih akcij, ker izhajajo iz ! njihove lastne usmerjenosti, ker po-; I menijo uresničitev principov, za ka- tere se sami bore. Prav široka po- litična aktivizaciia študentov loči ! današnje delo od prejšnjega delo- ' vanja zveze. i j Dejstvo je namreč, da so današ- nji politični uspehi zveze tudi po- : siedica njenega prejšnjega delcva- j nja. Uspehi dela v prveni semestru: i uspešno reševanje ekonomsko-&oci. j alnih vprašanj, akiivizacija študen- ; tov ob diskusijah o učnih načrtih itd., so pomenili realno osnovo za naše sedanje delo. Bilo pa je prej- šnje delovanje Zveze mnogo ožje od sedanjega in prav to loči obe fazi j dela. Vzporedno z delom na političnem j področju se je pričelo pospešeno delo v klubih in v strokovni smeri. V sektorju kulturno-prosvetnega dela pomenijo korak naprej med-narodni študentski festival in na-stop študentskega pevskega zborar četudi so bile na teh nastopih zelo resne pomanjkljivosti, zlasti v pro-gramu. Toda študentje se niso udej-stvovali le v okviru univerze. že delo, o katerem sem govoril prej, je ustvarilo ožji stik študentov z ' našmi delovnim ljudstvom. Prav po- j sebno moremo to reči za demon. { stracije. Razen vsega iega pa smo j organizirali še vrsto akcij za tesnej-šo povezavo univerze s terenom: tako je šla skupina študentov Aka- i demskega kolegija na izlet v pri-morske kraje, kjer so skupno s pri-^•orskim Ijudstvom proslavljali prvi maj; organizirali smo vrsto preda-vanj za gimnazije, kjer skušamo maturanto-m pokazati, kaj so njihove osnovne naloge pred in ob vstopu na univerzo; Ekonomska fakulteta je poslala skupine predavateljev, ki so v podjetjih razIagaLe družbeni plan itd. Veseli smo, ko vidimo, da s ta-kim delom v zadnjem času narašča : ugled študentov, močno omajan za-radi nekaterih naših resnična nega-tivnih potez. To se odraža v ocenah študentov, zlasti pa še v tisku. kjer se več, tehtneje in pozitivneje go-1 vori o študentih kot prej. Lahko bi govoril še o marsičem, pa mislim, da bi s samim naštevanjem dejstev ne povedal mnogo. 2. Vprašanje: To je res. Zato nam povejte še nekaj o vzrokih pre-hoda iz stanja sorazmerne ozkosti, ki smo jo opazili pred kongresom, v sedanjo široko aktivnost. Odgovor: Osnovni impuls, ki je dvignil organizacijo, ste omenili sami, ko ste goverili o stanju pred in po kongresu. Bili so to sklepi, sprejeti na kongresu in smernice, ki jih je dal maršaJ Tito delegaciji študentov. Ne morem govoriti o vseh sklepih, a temeljili so vsi na slede-čih osnovah: 1. Treba je poživiti politično aktivnost organizacije in sicer tako, da poiščemo družbeni smisel vsake konkretne študentove dejavnosti in oskrbimo, da se ga bo zavedal. Ta \ družbeni smisel je borba za lik so-cialisticnega študenta in intelektu-alca. S tem je dana organizaciji osnovna vsebina in osnovni način dela. 2. Druga osnova je razširjenje dejavnosti do take mere, da bo mo-gla zajeti vsakega naprednega štu-denta na osnovi njegovih potreb in interesov. Zato je bilo nujno osvo-jiti princip decentralizacije, ker more edino elastična organizacija zadovoljiti osnovne potrebe vsakega posameznka. To stališče se je odra-zilo tudi v statutu, katerega 2. člen proglaša ZŠJ kot zvezo študentskih združenj, kar pomeni, da smo te-žišče dela prenesli na osnovne enote. Za uresničitev teh osnovnih na-čel se je prva in z yso silo zavzela partijska organizacija. Prav temu dejstvu — takojšnji akciji Partije — se moramo v prvi vrsti zahvaliti za uspehe pri delu Zveze. Prvi realni dokaz sproščanja skri-tih energij so bile demonstracije. Na njih so se študentje razživeli, močno je zrasla njihova politična zavest. Ob študentih. ki se neupra-vičeno niso udeleževali demonstra-cij, se je hitro pokazalo, kdo je res. nični borec so socializem in pravi Slovenec, in kdo je do tedaj le hi-navsko skrival svoj obraz pod krinko apolitičnotsti, nesposobnosti za orga-nizacijsko udejstvovanje in podob-nimi izgovori. Zaostritev kriterija Članov zveze in študentov univerze pa demonstracijah ni slučaj, niti kaprica vodstev, kot bi hoteli neka-teri to pokazati. Ne, to je le posle-dica diametralno nasprotnih pozicij, ki jih je na eni strani zasedel zdravi ; del šutdentov, na drugi peščica iz- j rodkov. Ne morem jih imenovati ! drugače, ker ne vem. kako bi potem imenoval Ijudi, ki izjavljajo, da se ne čutijo Slovence, da nimajo nika-kršnih nacionalnJli čustev in kar je še ogabnejše — da jih je sram, k5r so Slovenci. Te izjave niso slučajne; pomenijo lahko samo eno: ti deplasirani ele-menti so nujno postali s svojim de. lavanjem proti ljudstvu in proti socializmu narodni izdajalci. To so skušali skrivati za zagovarjanjem dekadentnih zapadnjaških teorij, z neaktivnostjo in izgovarjanjem, ali kar enostavneje zahmavstvom. De-monstracije za Trst pa so jih do-končno razkrinkale in dokazale: kdor je sovražnik socializma, je so-vražnik delovnega ljudstva in s tem (Nadaljevanje s prve strani) V plemenitem poudarjanju te ctične vrednote in iskrenem izva-ianju svojega notranjega načela v dnevni praksi obstoji prav najvišja in najponiembnejša odlika Titove ©sebnosti, lastnost in vrednota, ki jo želi vcepiti svoji dobi, vsaditi v srca vsakega socialističnega držav-Ijana in s tem postaviti najtrdnejše moralne in idejne temelje srečnejši bodočnosti narodov Jugoslavije. Zato izražajoč misel vseh študen-tov Ijubljanske Univerze in Visokih šol želim tovarišu Titu ob njegovi šestdesetletnici še mnogo let plod-nega in uspešnega življenja in dela za dobrobit naše socialistične skup-nosti. Naj živi tovariš Tito, naš učitelj! Naj živi KPJ pod njegovim vod-stvomJ narodni izdajalec. Pc^iolnoma raz-umljivo je torej, če so študentje, ki so ponosni na svoje slovensko po. reklo in se sami z vsemi silami bore za socializem, izločili tiste, ki se tega sramujejo. V nadaljnjem delu se je jasno po-kazalo, kaj je prej zaviralo razvoj: namreč pDmanjkanje široke politič-ne dejavnosti. čim pa je organiza-cija politično zaživela in s tem štu-| dentom pokazala sv-o-j realni smisel, se je začelo razvijati delo tudi na ostalih podrocjih. 3. Vprašanje: Torej se je ta vaša splošna orientiranost odrazila tudi v konkretnem delu? Odgovor: Pravzaprav sem tudi sedaj govoril o konkretnih stvareh. Stanje danes namreč ni zgolj kaka psihološka pripravljenost, ampak se izraža v zelo konkretnih dejanjih. Vendar pa moram reči, da ie prav zaradi politične poživitve močno oži-velo tudi ostalo delo. To dejstvo je najboljši odgovor vsem »teoreti-kom«, ki sk> nam skušali dokazati, da bo organizacija nspela le, če bo apolitična. Danes moramo ugotoviti prav nasprotno: organizacija je res-nično v zadnjem času uspela le zato, ker je uveljavila politično delo. Naj | omenim najznačilnejše pojave v zvezi s tem. Kmalu po kongresu smo imeli konference združenj. t. j. naših osnovnih organizacij. Ni še bilo kon-ferenc, ki bi bile toliko obiskane, kakor te. Skoro povsod je bila ude-ležba polnoštevilna. Ena njihovih najznačilnejših skuipnih potez je bila kritika dela vodstev združenj. štu-dentje so se sami pritoževali," češ združenja ne žive svojega lastnega življenja, po ustanovitvi zveze ni bilo skoro nikake dejavnosti in po-dobno. Značilnost, ki Ioči te konfe-rence od poprejšnjih, je prav v tej kritiki. Druga značilnost konferenc in zla-sit še diskusij o njih. je bil popol-noma nov pogled na vlogo študenta kot bodočega strokovnjaka. Ni se več govorilo s starimi. oguljenimi frazami zgolj o potrebi študija in strokovne usposobljenosti, ampak so se diskusije usmerjale v družbeno odgovornost strokovnjaka; govoriH smo o ukrepih v zvezi z usmeritvijo študija, ki naj preprečijo golo for. malno naobraženost in dajo strokov-njaka, katerega delovanje se bo vse-stransko odrazilo v socialistični družbeni skupnosti. To se je opazilo" med drugim v povečanju števila čla-nov zveze v zadnjem času za pri-bližno tisoč članov. 4. Vprašanje: Kaj smatrate za največji uspeh svojega dela? Odgovor: Prav gotovo dejstvo, c smo organizacijo politično razžive... Toda za največji konkretiii rezultat smatramo uspeh akcije za prijav. Ijanje v brigade. Do sedaj se je po nepopolnih podatkih prijavilo iia Univerzi 470 brigadirjev. na Tehnič-ni visoki šoli 468, medtem ko ua Mtsdicinski visoki šoli do za^jega, časa še ni bilo gotovo, kako bo re-šeno vprašanje praks in izpitnih ter-minov. Torej smo skupno dobili da sedaj 950 prijav. Do takšne mere smo uspeli zato, ker so bodoči bri-gadirji razumeli, da se socalizem ne gradi z govprjenjem, ampak z akcijo. Značilno za prijavljanje v brigade je dejstvo, da je danes ko-Iektiv, v katerem študent dela, no-silec akcije, vodstva pa so le njegov izvrševalec in vzpodbujevalec. 5. Vprašanjer Pri tolikih doseže-nih uspehih so se v vašem delu go-tovo tudi pojavile napake. Katere smatrate za najresnejše? Odgovor: Napake izhajajo v glav-nern iz prejšnjega starega načina pojmovanja organizacije, ki se izraža v nerazumevanju vloge Zveze štu. dentov. še vedno nekateri ne ra-zumejo, da mora biti zveza izraz teženj naprednih študentov. Druga okoliščina, ki jih povzroča, je ne-ustaljencst vsega, kar se šele ob-: likuje. Ena najpomembnejši napak je še neka revščina vsebine našega dela. Moram pa takoj pripomniti, da to ne velja več za vse, ampak le za nekatere organizacije, ki se v novem načinu dela niso znašle. To in pa czkost v pojmovanju vloge in delo-vanju Zveze vede do formalizma, kar se izraža ponekod še v poskusih količinskega večanja organizacijskih oblik, namesto do kvalitativnega po-glabljanja dela. Prav tako je posledica starega pojmovanja organizacije poskusi diktatorskih ukrepov, s katerimi sku-šajo nekatera šibkejša vodstva pre-bresti pasivnost. Ni pa to pogost Kakor morete videti, so te napake prehodnega značaja. četudi jih bo po nekod težko odpraviti, niso to-liko zakoreninjene, da bi bila borba proti njim v naprej obsojena na neuspeh. Najučinkoviteie jih bomo odpravili, če bomo ob neprestani borbi proti negativnim pojavom iz-koriščali pozitivne pridobitve orga-nizacije. To je tudi osnovna smer vsega našega bodočega dela. UNIVERZA V Harvardu Harvard Univcrsity je bila usla-novljcna 1636 in je najstarejša uni-vcrza v ZDA. Najprcj jc bila lc leo-loška visoka šola, ki je preskrbova-la puritansko dižavo Massacluisctts 2 duhovniškim narasčajcm. Dancs šleje Harvard 10.000 študentov, ki šiudirajo v Collcgcu ali "V razlienih Graduateschools. Predolgo bi se za-inudili, čc bi naštevali vse institute, zato naj omenimo le Law School, Mcdical Scliool, Business School in staro Divinity School. Harvard ni državna unrverza, ampak je privat-na usjanova. Je izrcdno bogalo oprcmljena; y Nuckear Laboratory imajo mod drugim iudi cikloiron, \Videner Library pa je cna največ-jih knji/nic svctav Visokc plačc, ki jih Ilarvard lahko plačnjc profcsor-jom, ie cden i/.mcd vzrokov, da se je v Harvardu zbraln ne samo elita amcriskib. znanstvnikov. ampak da Iiuli hospitirajo znameniii ziianstve-ni delavci vscga sveta. Amcman, ki je zaključil High-school, lahko — seveda, če ima de-nar — pride kot »frechman« «a uni-\cm loiu sc lahko kot -upporelass- (Nadnljevanje s pete strani) da je v tasu NOB, spoznal svoje mesto v OF in se v njej še danes aktivno udejstvuje. Vse to so dejstva, ki terjajo de-janj, obtožbe, ki niso majhne, ki zadcvajo v črno, a jih je treba aato tudi v trno zadeti. Sestanek pa ni pckazal na to grupo (o kateri j|e bilo celo reieno, da je hotela zbor izkovi-stiti v svoje namenc), še manj, sc-stanek se je, izgleda, % izjemo ensga samega primera zavrtel v začaranem kr&gu pomanjkljivih dejstev in ne-kateri spretni sopotniki so ta za-tarani krog obratali sebi v prid. Tu nc mislimo le na nckaj ljudi, tndi ne sre za oba posameznika, o katerih y? bilo neposredno govora. Ceprav bi se bilo potrebno ustaviti tudi ob lem dejstvu (saj končno tudi nam vsem n« vseeno, kako in o kom se razpravlja), vendar je važncjše to, kar so prav ti primeri pokazali; zato raje o tem nekaj neprijetnib stavkov. Rajši iroamo in nedvomno sft po-itenejši v tem smislu Ijudje, ki svoje mnenje (pa čeprav še tako nasprotno ali nespametno) povedo glasno, od onih, ki molče. In molčalo jih je na tem sestanku precej. Naj bo tako še toliko uvodnih besedi o politicnem programu zbora, vse so enako blede eb takem dejstvu, ko vse kaže foolj na prijetno razpeta šolorska krila.ki jifi okolica komajda razpozna, v nji-hovi senci pa je tako prijetno dre-mati in tudi skrivati se. Poznani so ljudje, ki radi mirijo raaburjeno družbo. Nekateri so do-brodošli, nekateri pa prav odveč. Zlasti, če mirijo na tak način, da ne-delavnost nekaterih opravičujejo s irm, cla kar vso Zvczo imenujejo skoroda Zvezo koristolovcev, nede-lavnih in tudi takih, ki so svoje ('¦lanstvo zabarantali s Štipendijo ali sti.-nim; ki verno. kot refren, ponav-Ijajo prijetne fraze: »Dajmo, kom-binirajmo!« In so pri tem (saj je morda očitek krivičen, a do tega so sami privedli) prepričani, da je vsc to, kar govore in s čimer mirijo, zelo humano in zelo lepo. Včasih pa se, žal, v življenju ne da kombinirati. Taka kombinacija, da se najprej skuša nekoga zagovarjati, potem pa i»b splošnem dru.cačnem nr.nenju niha in končno spet kombinira (toda to-krat izključno sebi v prid. da se po-zabi, kaj jc kdo rekcl prej), taka kombinacija je čas svoje priznane sprelnosti že dolgo tega preživela. Ali pa se ji sprctnost še prizna, ven-tlar kombinacija ostane. Se nekaj, kar je razgovor pokazal: nk" ne opravičujc vseh ostalih čla-nov, ki so v razgovoru ugotovili mr.rsikaj napak storjcnega ali se natl mnogočcm zamislili, nič jih ne opra-vit-uje pred vsemi prej navedenimi »Se.jstvi. In tudi rcferat, sam po sebi jedrnat in dalekovidcn, oslane le samo referat. Končno bi beseda o tovarištvu res nc bila odveč. Saj znamo biti tudi mi tovariši, čeprav ne zagovarjafn') vsega za vsako ceno. Kar pa je vredno tovariške pomoči, fazuineva-rja, nad čemer se je včasih vredno toplo človcško zamisliti, nain mora postati vredm^a. Zdi se n.im, da je v zboru pravesa tovari"Uva očiovno premalo. Saj ne trdimo, da ni pevski zbor ničesar storil. Sami smo živeli z nje-f;ovitni težavami, pa tudi uspchi. Kaioga njegovega zborovodje in vseh tlanov je težka in združevati vse ni lahko. In vendar se vse da, če pre-mislimo o tem, kar je na sestanku povedal zborovodja: »Tudi peli ne bi •v našcm zboru — in pojemo tako radi — če bi dancs ne bili ncod-Tisni.« Nokomu, sev^, se zde to obrabljenc frazc, drugi jc morda cclo prcpričan, da bi nekje vseeno pel. mi vsi pa vemo, da je res tako. M. G. man« vselijo v cno izmed novih hiš. ki ležijo izven prej imenovanega pravokotnika. Vse tc hišc imajo lcpe jedilnicc in dncvne prostorc. Vse so zii!ane v jiovo-anglcškem kolonial-nem stilu, ki se v nolranji ureditvi izraža v kanmiih, z lesom obitih sicnali itd. V llai vardu \sako leto volijo Stu-dcnt Council, ki rcprezentira šiu-dentc in ima kot \se amcriške šiu-dcntske organi/.acijc lc posvctoralno pravico. Zadnja \elika kampanja, ki jo je vodil harvardski Studcnt Council. je J)ila razširitev jroom-permission« ob soboiah od 20. na 23. vro. Jlarvardski undcrgraduates so namreč laiiko sprcjemali ženskc go-ste v svojih sobah le do 20. ure. Posebnost Ilarvardskc univcrze je dnevnik, ki sc imenuje TIic Ilarvard Crimson. Časopis je najprcj izhajal tcdensko, od 1. oklobra 1883 daljc pa izhaja dncvno. V vseh 75 lctih svojega obstoja je The llarvard Crimson vscskozi popohionia ncod-visen od univcrzitcinih oblasii. Da-nes je 100.000 dolarsko podjotje, v katercm opra\Ijajo vse posle štu-dcntje sami — od pisanja uvodnih člankov do nnbavljon ja insoraiov. V lehi 1903/4 jc bil ujc^ov vodja Fran-klin D. RooscveJt. Svoje sodcla\cc dobi aHrvardski časopis iz vrst štu-deniov. Vsake pol loia prirejajo tck-movaujo, ki sc ga laltko tidcloži jo vsi šimlcnijc IFarvarda. Vsak si taliko izbcrc zanj najpriklndnejšo področ-je: laliko pišc nvodniko, laiiko izbira poročila Assorintcd Prcssa in jili pvipravlja za tisk. ali pa dobi v foto oddelku kaincro "m pripravi rcpor-tažo t slikoli. Na.iaktivncjši dol llarvardskc šiu-dcntske organizacijc je Inicrnatio-nnl Adstivitios XommHtcc. medna-rodni oddrlck. ki mrd (frusrim izdaja biHon o Khidoniskoin /ivljcnju v vsch delih sveta. (Po CulloquiiJun, BfHin) Boj ljudi proti lakoti Dandanes so še življenjski pro- j toda za sedaj je težko dati izjave c stori, ki Iahko sprejemajo stotine ! praktičnih rezuJtatih. inilijonov ljudi: Avstralija, Kanada, i Glede tretje točke ima precej iz ZDA, Brazilija, Argentina. razne kušenj Sovjetska zveza. S posebnim druge dežele latinske Amerike, sred- postopki so dosegli letino po tret nja Afrika ... Kadar pa bo člove. mesecih tudi okoli 70 stopinj severne štvo naraslo na 4—4.5 milijarde, te- širine. V tem oziru je uresničitev za. daj bo stanje zelo resno in se bo misli dosegla dobre sadove. treba poslužiti radikalnih sredstev. | s četrto točko se ukvarjajo pc Doslej je to vprašanje pereče za vsem svetu in za koruzo se je poka-Zahodno Evropo in Azijo. Zlasti v . zalo, da se pridelek lahko zveča zs Aziji je stanje že kar tragično, če , okroglo 30 %. Bodočnost bo poka-pomislimo, da se tam rešuje ta pro- : zala, kakšne nade lahko stavimo nc blem s smrtjo zaradi lakote. Zaščit- druge koristne rastline. ni ukrepi, ki so v študiju (ni dolgo peta točka se proučuje pri algah, t«ga, kar se je vršila Azijska kon- vendar je za sedaj vsako predvideva ierenca za povečanje pridelka riža), ' nje še stvar fantazije. rniajo pomen samo kot delne rešitve. ' Misleci vsega sveta se trudijo, da bi nasli sredstva, s katerimi bi zago. tovili večjo in racionalnejšo proiz-Z ozirom na prebrano lahko raz- ^njo 2lvil na svetu. delimo človeštvo na triskuptne 1. na- ! Povzetek teh poskusov bi bil ne-rodi, ki proizvajajo živila v izobilju, kako tak: 2. narodi, ki prrazvajajo živila v , l. Poljedelsko izkoriščanje tistih skromni meri, 3. narodi, ki so glede prostih zemeljskih predelov, ki se proizvodnje živil v stiski. «]ahko smatrajo kot primeni za obde- V prvo skupino laliko štejemo ZDA lovanje. in Kanado, katerih živilska pro- j 2. Napraviti plodne nerodovitne izvcdnja. izražena v energetski vred- puščavske predele. nosti, znaša 8—10.000 kalorij dnev. ! 3. Napraviti plodne arktične pre-no »a ^ prebivalca, kar^ predstavlja dele vse do 70—72 stop'nj sev. šir. ...i i <-nnn ^. ^asa(j| dvospolnih rastlin, spo. sobnih za boljši pridelek. 5. Uporabljanje za prehrano onih F presežek proizvcdnje najmanj 5000 kalorij dnevno. V drugo sknpino se lahko prište- vajo skoro vsi narodi Evrope in la- rastlin, ki doslej še niso bile izkori- PriČHJea številka jc zndnja v Ic- tinske Amerike z ž:vilsko proizvod-njo, ki niha okoli 2500 kalorij dnev-no na enega prebivalca. Ti-etji skupini pripadajo skoro vsi nih razstopinah. azijski narcdi (pri katerih živilska sčane (alge, itd.). 6. Ojačenje naravne fotosinteze. 7. Gojenje rastlin v primernih sol- prozvodnja le stežka presega 1600 Vsi ti poskusi se tičejo rastlinskih 1800 kalorij na prebivalca) in neka-1 P^vodov. Vendar je pomirljivo, da teri iz srednje Afrike. Zemlja s svojimi številnimi narodi v kolikor bodo poljedelski rezultati dobri. v toliko bo šel zootehnični na- Tudi šesta točka je trenutno v ne tvori udobnega sistema občujoč;h ' Predek vzporedno s strogo poljedel- fazl> w ne d'opušča predvidevanj. pasc»d, pri katerih je nivo povsod slcm- —'— ^ y, .. -. --------,---- enak in problem. pretakati višek Tem sedmim točkajn bi lahko do. Sedma točka je še v preskusnem obdobju. V Kaliforniji grade po- proizvodnje iz srečnih dežel v ne. dali še točko 8. Izbira posebnih rast- [ siopje, kjer bodo poskusili ta način srečne, je vse drugo kot enostaven. ! lin, iz katerih bi pridobivali snovi, V vsakem pršmeru, tudi kadar je ki bi primemo predelane omogcčale, prevoz materiala relativno lahek, i da bl jmeIj n^ razpolago večjo koli-ostane revnim deželam težava zaradi cino sestavljemh živil. tošnjem leilu' PoVovno"opozarjaiiio nadomestila za uvožena žlvila. Mož-1 Glede prve točke ni kaj dejati. še ' povzetT," je ta,"da°so problem nasko. we nnrolmke, tla poravnajo naroc--! no je' da bi tako b°gate države kot neizkanščeni, za poljedelstvo ugodni čili z večih strani. Preskušajo raz- - "" ZDA, darovale velike količine ži- predeli so v obeh Amerikah, v Av- ; nčne koristne načine, druga pa še z zelenjavo. Tudi glede osme točke so šele pri teoTetičnih ugotovitvah. Zaključek, ki ga moremo danes nino. ki znaša 100 din za retlnih 7 \ s?. številk, eno izredno ier zadnjo dvojno številko. Uprava poshijc vsak torek, čelrtek in pefek od 12. do 13. ure v poslopju Univerzc, Kongresni trg 11/1. Ker se z zavlačevanjem plačila naročnine ovira redno poslovanje in povečujejo slroški, naj naročni-ki svoje obvcznosti do lista čini-prej poravnajo. Naročniki izven Ljnhljane naj nakažejo denar po vil, vendar je lahko razumljivo, da straliji in tudi v Afriki. Težave s pre- Iproučujejo. se na take domove ne more nasla-njati pameten načrt za sveta. položnici na naš tekoti račnn 601—90332—24. Naročnikom, ki so plačali po 120 dinarjev letne naročnine, bomo oslanek vračunali v naročntno za prihodnje lelo. Izven vseh teh razmišljanj ostane resna zaskrbljenost, da se zagotovi dovolj hrane z ozirom na stalno na-raščanje števila ljudi na svetu. Da. nes živi na zemlji 2000—2400 milijo-nov Ijudi; letni prirastek znaša okrog 30 milijonov m se še povečuje zaradi zmanjšane umrljivosti. Tudi če računamo na zmanjšanje števila rojstev, je več kot verjetno, da se bo število prebivalcev na zemlji v teku 50—100 let povzpelo na 4 mili-jarde. seljevanjem ovirajo izvršitev racio. ureditev nalnih načrtov. Je pa brez dvoma, da bi se mogla v teh krajih preživ- Ijati dobra milijarda ljudi. Zelo verjetno pa je, da se temelj-no vprašanje ne bo spremenilo: boj proti lakoti bo kronan z uspehom samo z bratskim sodelovanjem vsega (Nadaljevanje z osme strani) Nadalnje ugotovitve so poA^zeli iz ' merjenj z merilnimi baloni (samo j do 22 km v višino). Lahko so ugoto. I vili, da so bile vrednote, izvira.ioče iz I Matchevih števil, znatno višje onih, ki so jih dobili iz krivulje pri-tiskov. Ta razlika dopušča domnevo, da vladajo v visoki stratosferi civi-gajoči se vetrovi, s hitrostjo 200 m ; na sekundo. če bo ta domneva potr-I jena, se bo izkazalo, da cbstajajo tudi 80 km visoka gibanja velikih ' zračnih mas, z drugimi bssedami, | da tudi v teh plasteh obstoja več ali manj spremenijivo meteorološko vre-me (nestanovitnost ionosfere). i V druge namene so izvršili tudi aparature, obdajajoče teleskop me-riJca kozmičnih žarkov. Na tej podlagi so napravili druga dva poskusa. Tretji poskus je bil V Drugo točko študirajo v mnogih |človc-štva, z znanstvenimi ugotovit-deželah in Združene države so dale ; vami in z vzpostavitvijo demograf-že več lepih zgledov, kako se lahko skega ravnovesja, ki bo privedlo člo-pride do učinkovitih rešitev. V Fran- veštvo nazaj k matematični stvar-ciji se več učenjakor ukvarja z mož- nosti koristne površine našega, p]a-nostjo, napraviti Saharo v plodno, neta. Pismo iz Predvora Ob vznožju Kainniških planin, tam, kjer — nedaleč od Storžiča — smrekovi gozdovi prehajajo v rodo-oilna gorenjskn poija. leži znani lurislični kraj — Preddoor. V iem prijaznem kraju je sredi ta- lzvrsen v dveh obdobjih. V prvem doonjakoo in mnrekopili, goj.dov in j i so uporabljali teleskop za raziskova- nied zelenjem ostalega dreoja skrifa nje prodiranja ionizirajočih izžare- [ nekdanja graščitia. sedaj poslonje vanj. Pokazalo se je, da je 14 cm ' klimatskega zdraoilišča Insiituta' za debela svinčena plast vsrkala pod (nberkulozo (ioJnik. oddelek Pred-kctom 45 stopinj na zenit 60 % žar- \door — za mokke. Kakih i5 minuL kov. Z uporabo dveh damo 2 cm de- ,daleč od tod. ob cesti Kranj—Jezer-belih svinčenih plošč so dognali, da s^°- pa je oddelek za iemke v Tupa- je prva plošča zaustavila 35 % iz-žarevanja v vel?ki višini, ali tudi ko je prodrlo skozi prvo, se je zausta-vilo pri drugi. Iz tega se je dalo skle- Jičuli. Tu xe krepi zruhljiino zdrauje ka-kih 40 moških in okoli 20 iensk, ki so na sonjih nliubehih mestih zbo- merjenja temperalur zunanje po-vršine rakete. Dognali so, da je bila temperatura alumini.ia in jekla ob-ratno sorazmerna njihovim specifič-nim toplctam. Iz toplotnih krivulj so vzeli na-slednje podatke: do 17 km višine se temperatura zmanjšuje vse do —50° C, potem ostane stalna do 32 km, nakar se stalno dviga vse do + 50°C pri 50 km višine in pade slednjič nazaj na — 70° C pri 70 km višine. Pri 80 km višine ponovno dvi-ganje do -l 60" C pri 120 km višine. Izžarevanja v višjih plasteh stratosfere Razen podaktov za sončno spek. elektrone, ki se tvorijo v spodaj le-žcči atmosferi. pati, da pri tem ni šlo za primarne leli na pljučih ali pa so tako ogro-žarke. Mislili so torei da je šlo za ieni, da so potrebni počitka in vkre- pitoe. Dobra hruna, dve uri počitka prcd Opaženi elektroni so verjetno iz- kosilom ier doe in pol uri strogcga haiali \z visoko ležečih plasti (nad ležanja popoidne, sprehodi sredi ču- južno Ameriko) in so v neizmernih dovitih snvekooih gozdoo, poleg tega spiralah okoli zemeliskih magnetnih pa stalna zdraoniška konfrola, ki jo črt dosegli opazovaino točko fto je doukrut tedensko orši pomotnik raketoi. Ostanek nega izžarevanja v veliki višini je prodrl skozi obe Dlošči (4 cm svinca) in s(areišim, da se v večini primerov in povzročil »deževanje« na eni ali ž«'/"« '» Dneomka - pmkrbe, 4 odločilne eksperimente. Prva dva oddaj in na splošno rečeno celotne //a,^.fa/"o,"a iekocem tmh glede sta pokazala, da je večji del pri- zračne navigacije. poUticmh m gospodarskih dogodkov marnega izžarevanja sestavljen iz Ionsko gostoto so doslej m;gli do- »traih« delcev (to so žarki, ki lahko ločiti samo indirektno. Rakete pa dotna in o svelu. Zato ni prav nič čudno, da smo ob proclro 12—15 cm debelo svinčeno nasprotno omogočajo direktno mer- ; priliki vianifestacijskega zboronanja plast) in da je vsak peti delec po- jenje. Z njih pomočjo so našli vred- \o Ljubljani, na kaierem so gooorili .,„—.x«i »j^.. „ 10 — j«i»^is «..,-^ noto, znatno manjšb od 10',cm3 j preihednik naše vlade iov. Miha v višini 83 km in z dvigan.jem vse \Marinko, iou. Jaka Avšič in drugi do 111 km visoko so dognali, da se naši parlijski in držaoni vodHelji. vzročal »dež« v 12 cm debeli svin-čeni plošči. Poleg tega so dognali močno »deževanje« »trdih žarkov« skozi prav tako gost material glave gostota veča z višino. Iže zdavnaj pred napovedano uro se- deh pri sprejemniku in čakaii na prenos. Lahko nam verjameie. da nam je bilo res zal, ker nismo mogli skupaj z Vami na Kongresnem trgn dati duška nnojemu ogorčenju zaradi dio-janja fašistične drhali, proti impe-riaiistični polUiki De Gasperijeve olade in spletkarjenju Vatikana. proti zatiranju naših Ijudi v Trstu. na Goi iikem in v Slooenski Benečiji. Seoeda smo tnkoj v soglasju in ob podpori uprave okreoališča pričeli s pripraoami za proslaoe 27. aprila iii l. maja. pri čemer so rta (a ali oiu način. med drugim fudi z denarnimi sredsioi za nakup materiala za okra-siteo, sodelooali skoraj vsi pacijenti. med kaierimi nas je pet študentov. kot tudi člani uprave in osebje. Pn teh pripvavah, ki jili je vodil po sebni. d (a namen izooljeni odbor. s(a bila posebno deluvna tov. lladii-omerooič Feozija, študent gradbem-fakultefe in mladi grafični sfrokov-njak* loo. Vaupoiič Beno, ki sta, če-prav sta imela na razpolago h skromna sredstoa, poskrbela za učin kooile ocčbarvne parole za obe okre-oalisči in za zadružno prodajalno. Doe ueliki rdeči zoczdi, ki ju j( napraoil znani Ijubljanski aktioist ioo. Primec Mirko. skupaj s parola-rni, 7. zelenjern in šfevilnimi zastaoi-cami okrašena okna, vse to je daU, staremu gradu res praznično po-dobo. Pacijenfi obeh okrevališč to *e iudi udeležili baklade in munifesta-cijskega zborooanja na predoečer 27. aprila v Preddooru, kjer so ob-enem s prebioalci Preddoora in $ kolonijo partizanskih sirot iz Bomc in Hercegovine manifesfirali za Trst in prolesliraH zaradi poskusoo po-noimega mešetarjenja z našimi fcraji. Zbornoanje. okrašeni Preddonr in obe okreDališči, parole >7Avel 2?'. april, dan OF< — nZioel t. maj< — T.'/Joela KPJ na čelu s touarišem Tiiomr, — iZioela JLAi — yTr$i pripada Jugoslaoiji* in druge. usf to priva in jamo gouori tudi o tem lepem kotičku naše zemlje o neiz-podbitni resnici, da stno mi vsi. ds so vsi naši narodi. Parlija in JLA s CK KPJ in fov. Titom na čehi cnotni tako v graditm noeializma kot ludi v vbrambi naših meja in praoic. Hfiško JABLANICA KLIČE! pred nerentabilnostjo in zaradi ne-stabilnosti kapitalizma. Nova Jugoslavija je postavila kot osnovo za izgradnjo socializma in-dustiializacijo in elektrifikacijo de. žele. V ta načrt je vključena tudi zgraditev hidrocentrale pri Jabla-nici na Neretvi. Kmalu po osvobo-ditvi so pričeli z izdelovanjem pro-jektov, a zadnja leta že uresničujejo veliko zamisel. Ob izlivu Rame v Neretvo gradijo 80 m visoko pre-grado, s katero boclo zajezili reko in" ustvarili 35 km dolgo jezero, ki bo kot vodni zbiralnik segalo do Ko. njica. Ker bo torej dolino med Ko-njicem in pregrado zalila vcda, je treba prestaviti cesto in železniško progo nad površino bodočega jezera. Ta dela vrši sedaj 17 mladinskih delovnih brigad z okoli 3000 briga-dirji iz LR Bosne in Hercegovine. V poletnih mesecih pa bo sodelovalo pri tch delih še večje število mla-dine. Na pomoč bodo prišli štu-dentje in srednješolci iz Slovenije, a tudi beograiski študentje bodo po. slali svoje brigade. S tovarišem sva pretekli teden obiskala gradilišče v Jablanici. Bri-gade so nastanjene v lepih, čistih barakah, ki stoje v skupinah po pobočjih levega brega Neretve. Lepo Iego imata zlasti taborišča v Papra-skem in v Zelem polju. V Ostrožcu, ki je nekako v sredi med Konf.cem in Jablanico, je glavni štab mladin-skih dielovnih brigad, ki vodi delo in urejuje odnose med upravo gra-dilišča in brigadami. Brigadirji se Na gradilišču ceste in železnice ob bodočem jezeru delajo od Konjica do Ostrožca mladinske delovne brigade V DOLINI NERETVE SE PORAJA NOVO ŽIVLJENJE Neretva je osrednja žila Herce-govine. Izvira v višinah okoli 1100 m pod Jabuko planino ter teče najprej prati seevrozahodu, nato pa se obr. ne v ostrem loku proti jugu. V gor-njem toku teče skozi divjo, zelo str-mo dolino ter naraste iz planinskega potoka v reko, kajti z leve in desne sprejema močnejše potoke in gorske izvire. Vse do Mostarja teče v so-teskah, ki so strme in marsikje ne-pristopne, saj so na nekaterih me. stih globoke od 60—80 m in več. V dolnjem toku se Neretva zelo razširi ter se v 12 rokavih izliva po Neret-vanskem kanalu v Jadransko morje. Že iz tega kratkega opisa je jasno, da je ta reka zelo ugodna za hitro-energetsko izrabo, a tudi v turistič-nem pogledu je zanimiva in lepa. Dokler teče skozi soteske, je divja in deroča, a ko jih zapusti, se umiri in postane prava nižinska reka. Kadar je Neretva globoka, je ze-lene barve, ki se preliva v barvo planinskih trat v njeni okolici, a proti izlivu postaja modro kot Ja-dransko morje. v katerega se izliva. Poleti ima malo vode, da ji lahko komaj pravimo reka, a spomladi in jeseni, po deževju in topljeniu snega se razdivja in se čez nekaj ur spremeni v reko z veliko rušilno moč.io. Vodnata Neretva ,ie boga.stvo in dragocenost Hercegovine. Toda to belo zlato je treba izkoristiti, to se pravi: Neretvo je treba obvla-dati. Pred vojno so razne francoske in avstrijske clružbe izdelovale na-črte za izkoriščanje N«retve, a vse je ostalo le na papirju zaradi strahu X------1 >»*¦ Tako je začela gradnja pregrade pod ustjem Rame v Neretvo Pri Konjicu bo ozkotirnica speljana na levo obalo Neretve in se bod« Ostrožca na Neretvi toliko dvignila iz doline, da je nastajajoče jezer« ne bo poplavilo. Most je moderna gradnja, v enem samem loku j« premostil dolino Neretve. Zgradili so ga delavci železniškega gradbenega podjetja s pomočjo frontovskih brigad hranijo v ličnih delavskh restavra-cijah, kjer prejemajo obilne obroke 4 krat dnevno. Za kulturno-zabavno življenje skrbi med drugim potujoči kinematograf in 3 razglasne po-staje, ki oddajajo v okviru svojega programa tudi poročila in glasbo. Življenje kmečke mladine iz Bosrie in Hercegovine v brigadah na Ja-blanžci je zelo razgibano. Popoldn* so predavanja, ure odmora, učenja in zabave. Nekateri igrajo nogomet, a drugi odbojko. Tisti pa, ki doslej niso imeli prilike, da bi znali napi. 7/1) t^njranih je prvih 20 m betonske pregrade, ki bo visoka 75 m ter bo nstvarila jezero dolgo 36 km. V pregrado bo treba vsr--*5 i 1"0 *M0 kubicnih metrov betona. Centrala bo imela iiistaliranih 168.000 K\S in bo predvidoaia Jletos zabetoniiana Planinska koča pod vrhovi Prenja je zelo priljubljena izletniška točl in jo obiskujejo radi tudi brigadirji sati pismo staršem ali prijateljemr se uče v anaJfabetskih tečajih brati in pisati. Na te tečaje je ljudska oblast poslala kvalificirane učitelj- »Sedaj vidimo mnogo dalje«, pra vijo mladinke iz Drežnice v mostar-skem okraju. Jutri bodo videle in vedele še več. A ko bodo odšle do-mov, bodo kot novi ljudje. Videle in naučile se bodo mnogo noveaja, do česar v Drežnici ne bi nikoli pri šle; in to ne samo Zelka, Ajka in Halila, temveč vse one, ki doslej niso imele prilike, da pridejo h svoje vasi in širše pogledajo v svet. To je največji iispeh delovnih akcij. Organizacija dela je zelo važna in odločilna za uspeh in dobre rezul. tate. Zato se vse brigade trudijo, da delo organizirajo čim bolj smotrno in praktično. V letosnjem letu je treba zgraditi progo od Konjica do Jablanice, ter cesti: prvo od Mariiie Pečine ob reki Rami do Jablanice. a drugo od Konjica do pregrade, kjer se bosta obe združili. Brigade tekmujejo med seboj in se bore za prehodno zastavico Glavnega štaba. Zavedajo se važnosti objektov, ki jih gradijo, ter skoraj redno pre-segajo normo od 10—20 %, kar je velik uspeh. Dclina Neretve je že utonila v mraku, ko sya s tovarišem zapu-ščala gradilišče. Po bregovih so se pričeli utrinjati taborni ognji in iz stotin mladinskih grl se je razlera?a razigrana in borbena pesem. Briga. dirka I. mostarske brigade Halila Bečic nama je ob odhodu dejala: »Ovo je za nas sve novo, lijepo je raditi i živfeti u ovakvom društvu.« Tako ne pravi samo Halila. tako pravi vsaka od njih. B. L. Južno od Jablanice začenja v okolid Mostorja sredosetnska klima Dr. Vladimir Murko dekad pravne fakultete Oražnov dijaški dom ( NJEGOVA ZGODOVINA IN DELOVANJE) V zvezi z reorganizacijo uprave J dijaških domov :n menz bo korist-1 no, da naši dijaki in širša javnost j spoznajo zgodovino in delovanje j tega diqjaškega doma, ki je, kakor , kaže, premalo znan. Tudi glede na članek dr. B. Skaberneta — Kura- j torij študentekih domov in menz in njegovo dosedanje delo, objav-Ijen v Tribuni št. 7, bo mogel čla-nek podati jasnejšo sliko o zgodo. vini, uetrcju in p;omebnosf.i tega doma. Ustanovil ga je »kot redek primer mecenstva med Slovenci«, kakor je ugotovil prof. dr. ing. Avsec, dr. Ivan Oražen, zdravnik, rojen dne 8. februarja 1869 y Kostanjevici na Krki, čigar zadnji življenjepis vsebuje Slov. biografski leksikon na str. 227 drugega dela; obsežnejši s slikami je bil objavljen v Sokol-skem Glasniku 1921, str. 130—198. O domu samem nas na kratko po-uči tudi Zgcdovina Slovenske uni-verze v Ljubljani do leta 1929 (str. 449—451). Kot nezakonski otrok je imel bridko mladost in težave s študi. jem; prav ti spomini so ga napotili, da je pred koncem svojega življe- nja zapustil vse svoje dokajšnje premoženje revnim, predvsem ne- zakonskim dijakom, da bi jim omo- gočil tako potrebno visokošolsko iz- obrazbo. Maturiral je y Novem me. stu 1889, študiral medicino na Du- naju in v Gradcu, kjer je promo- viral. Kot zdravnik je deloval v Ljubljani, kjer je postal po prvi sve-' tovni vojni zdravstveni referent pri deželni vladi za Slovenijo, šef zdrav- stvenega odseka in prvi predsednik pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro; na teh mestih je mogel pokazati tudi svoje orga-' nizacijske sposobnosti, ki si jih je pridobil s političnim delovanjem že preje, namreč kot občinski svetnik v Ljubljani in kot deželni poslanec v kranjskem deželnem zboru. V tem zboru, ki je zasedal v današnji uni- verzitetni zbornici, se je zavzel leta 1909 poleg drugih za ustanovitev slovenske univerze in spada torej med njene prvobcritelje. Ta nje- ¦Tova ljubezen do nje je našla po- neje najlepši dejanski izraz v usta- j lovitvi Oražnovega dijaškega doma ' (ODD). i Omeniti je treba tudi njegovo ve. liko ljubezen do Srbov in Hrvatov, ki jo je dejansko dokazal zlasti leta 1912, ko je med prvo balkansko vojno zdravil srbske ranjence v Nišu 7 tednov, pa tudi v svoji oporoki; .aj je ODD namenjen ne Ie Sloven- •em, marveč tudi Hrvatom in Sr- )om, kolikor izpolnjujejo druge po- :o.ie, Udejstvoval se je tudi v so- o izpolniti svojo častno nalogo: dopri- j nujno potrebna stanovanja. Bliža to nesti svoj delež k dograditvi naših novo šolsko leto, ki bo prineslo br«z ključnih industrijskih objektov. dvoma mnogo truda in skrbi zaradi Na tem mestu ne bomo razprav. stanovanj tistim tovarišem, ki se ljali o tem, kakšne težave naša mla-! b°d° «a novo vpisali na naš» uni-dina lahko premaga, treba se je ' verzo in visoke šole. Vsi prav dobro spomniti samo nazaj na pretekle • vemo, da smo študentje v letošnjem akcije in vso bogato in svetlo tra- j šolskem ietu zaradi dolotenih eko. dicijo, s katero se je Titova mladina nomsko-političnih sprememb bUi pri-zapisaia z zlatimi črkami v zgodo- silJeni, da se odločno postavimo wa vino socialistične Jugoslavije, s sto-! lastne noge, da organiziramo svojo tinami kilometrov železniških tirov, ! študentsko samopomoč, da sami pffi-ogromnimi industrijskimi objekti in stopimo k upravljanju naših domov podobnimi v srce našega mladega, : in menz, sr&u) da bi čimbolj eko-razvijajočega se socialističnega go. ! "»mično izkoristili vsa tista sredu spodarstva. Koliko je poleg gospo. stva» w so nam na razpolago. Štu-darskih uspehov naša mladina pri- <*ent«ka samopomoč, nov način šti-dobila v delovnih brigadah na po-1 pendiranja in studentska kontrola litično-ideološki izoblikovanosti na pri "Pravljanju menz in domov so poglobljenem čutu r.a tovarištvo in rodili že lepe usPehe- Odpravljenih bratstvo med našimi narodi, to bo ; 3e bll° mnogo birokratskih pojavov, vedel vsak sam iz lastne izkušnje, : mn<>so nepotrebnih lzdatkov *n raz-kdorkoli je vsaj enkrat živel v bri-: bremenjen je bil s tem tudi nas gadi in poslnšal utrip življenjske ra-1 drzavni prcracun, ki mora v prvi dosti in borbcne sile, ki lahko združi I vrsti usmerjati vsa razpolozljiva vsa srca mladega revolucionarnega i sredstva tja, kjer to nasa sociali-delovnega kolektiva; deloviie tova-1 s*lcna S^ditev najnujneje zahteva-rišije. j Najprej moramo realizirati tista pro. ' ! izvajalna sredstva. ki so nosilec so- Letos stoji nasa mladina pred na-; cialističnega gospodarstva, s tem jogo, da ponovno dokaže svojo zre- j posredno kulture in življenjskega lost, zavednost in revolucianarno standarda. Toda varčevanje ne sme moc. Mi studentje ne smemo za. \ m v nobenem primeru predaleč. to ostati Ka nasimi tovariši iz iiidustrije! se pravi, štediti je treba tam, kjer in kmetijstva, srednjih m strokovnih ! to politike dovoljujejo. Res je, da sol, celo obra.no, naša dolžnost je, i je bilo tudi študentsko naseljc pri-da pokazemo svojo zielost kot bo-, zadeto saradi naših finančnih re-doca socialistična inteligenca in da- " jemo vzgled vsem ostalim tovarišem. Kako bomo to zahtevo izpolnili? Vsekakor slabo, če nam ne uspe še v najbližji bodočnosti pritegniti ve- organizacij, vendar lahko sporočiino> nasim študentom in javnosti, da je bilo pred kratkim odobrenih 14 imili-jonov 900 tisoč dinarjev iz držav- .. nega proračuna za dograditev dru- cino omh, ki se niso stopili v vi'sto . gega bloka Študentskega nasclja. bngadirjev. Brez dvoma je letošnja i Vsa potrebna dela bodo dokončana situacija glede mobilizacij« nepri- ; v poletnih mesecih, tako da bo blok merno boljša od lanske. Začeli smo v jeseni pripravljen za sprejem no-dovolj zgodaj in vsem je znano. lcam vih stanovalcev. Zgradba bo lahko pojdemo. Prav ta dva momenta sta ; sprejela 220 stanovalcev, kar bo po-v preteklem letu preprečila forma. | niebna pomoč vsem tistim, ki bodo cijo vecje brigade. Znano je tudi, \ v jeseni iskali nova satnovanja. ZŠJ da se je takrat marsikaj razprav-, bo pri dodelitvi prenočišč vsekakoif ljalo o dogiaditvi Študentskega na- j upoštevala najprej tiste tovariše in selja v Rožni dolini m o tem, češ : tavarišice, ki so s svojim delom do-da hodimo delat v druge republike, | kazali, da znajo ceniti napore na-doma pa nas čakajo na pol dokon- šega delovnega Ijudstva in oblasti. cani objekti, ki bi bili tako nujno ; Nadalje lahko sporočimo, da je potrebni dograditve. Ker so se tudi tudi glede študentskih menz in do- i Ietos med nekaterimi študenti po- j mOv v diskusiji subvencija v višini 3av.«li pomisleki pcdobne vrste in j nekaj milijonov dinarjev. Tnr.nutno gre v nekaterih primerih celo za ! še ni popolnoma gotovo, če bo ta zlonamerno sabotiranje brigadne; znesek finančno Ministrstvo odo-mobiiizacije, je potrebno, da s te?a brilo, vendar se Kuratorij vsestran-. javnega mesta odgovorimo vsem sko trudi, da bl ustvaril čim povolj-onun, ki bi s kakršnim koli tenden. nejše stanovanjske in prehrambene cioznimi in sovra;xnimi parolami ho- po^oje študentom. Kakor vidiino. je teh lzpodkopavati tispeh delovne država tudi glede študentskih menz akcije in s tem še povečati napore in domov pripravljena pomagati, naše socialistične izgradnje, ki za- kar se le da, čeprav so te institucije hteva od nas, da priskočimo in po- postale ob letošnji reorganizaciji sa- mostojni ekonomski obrati. Mislim, da kljub vsem težavam \n omejitvam, s katerimi se naše go- spodastva danes še mora boriti. po- meni nova investicija za Študentsko naselje udarec v obraz in prekriža- nje računov vsem onim, ki bi hoteli naše napore za izgradnjo socializma izkoristiti v umazane in nepoštene I namene. Če danes jiaši študentje še j nimajo vsega, kar bi si lahko želeli, j odhajajo prav zato na delovne | akcije, da tudi oni pripomorejo k I zgrraditvi materialnih osnov boljše | in lepše bodočnosti. | Ta nova pomoč ljudske oblasti pa ie vsekakor pomemben prisptvek v tej smeri. j varne nočejo dati man,iših količin pisarniških in drugih potrebšcin, ki j jih študent rabi pri svojem študiju, po grosističnih cenah. ; Odpreti nameravamo tudi koml-sijsko trgovino za skripta, stare knjige itd. študentje glasbene aka-demije bodo še v bodoče prirejali koncerte, katerih izkupicek so na-menili v prid Samopomoči. GrajaU pa je potrebno ŠKUD Toneta Tom- | J šiča, ki kljub temu, da so njegovi i ! člani do sedaj dobili od Samopomoii ¦ 60 celomesečnih obrokov brezplačnc hrane, ne pokaže nikakršnega raz. umevanja za naše napore. Ob Brenkovi knjigi Decembra 1951 je izšla knjiga s skromnim naslovom »Zapiski o filmu«. Delo ima nad 300 stiani in je opremljeno s 142 slikami. Po bro-šurah propagandnega in reklamnega značaja smo dobili Slovenci prvo resno in vsebinsko bogato delo na tem področju. Izdala ga je založba »Nova obzorja« v Mariboru v na-kladi 2500 izvodov. V filmskem svetu smo novinci. Zato za avtorja takšnega dela kot so »Zapiski« ne more biti žaljivo, da po nekaj mesecih še ni izšla pri nas obširna in tehtna ocena te knji-ge. Izšlo pa je nekaj poročil o tem prvem delu na področju filmske li-terature. Da ne bi prekinili z izro-čilom, ki je pri nas staro toliko, ko-likor naše kulturno prebujenje, namreč, da pionirje za začetek (si-cer ne bi bil težak!) omalovažujemo, se je odločila študentska »Tribuna« in objavila o tej knjigi v 4. številki precej dolg spis Lojzeta Smaska. Ker so obširnim in temeljitim ocenam namenjene pri nas pred-vsem revije, naj ob zgoraj omenjeni »Kritiki« povem le nekaj misli o »Zapiskih«. Ker krititk »Tiibune« ni doumel vrednosti Brenkove knjige, je ne more niti priporočati niti odkloniti. Vendar si je Lojze Smasek to po-slednje upal storiti. Ker »Tiibuno« bere študentska mladina, ki spada v veliki meri med strastne privržen-ce filma, je treba opozoriti vsaj manjšino njenih nekritičnih bralcev, da je Smaskovo pisanje površno v sodbah, mestoma popolnoma nesmi-selno, neprimerno v tonu, v stro-kovnem pogledu pa slabo. Ob tem pisanju bi lahko celo podvomili o avtorjevi dobronamernosti, če ne bi bilo tako plehko. Površno je v sodbah: »France Brenk n. pr. (!) je napisal prvo do-mačo knjigo o teoriji filmske umet-nosti.« »Zapiski o filmu naj bi bili I nekak skupek že znanih, trenutno' veljavnih in uzakonjenih (?!) film-! skih terminov ...« To sta bila dva j stavka z zacetka spisa, na kraju pa! govori kritik o Brenkovi knjigi »kot j učbeniku in teoretski razpravi«. Ce- | mu podtika avtorju namen, kakršne- j ga s knjigo ni imel? Na ta način je i mogoče obsoditi vsako delo. Saj je j lahko krilik prebral v uvodu »Za- J piskov« na strani 13 sledeči avtorjev stavek: »Zapiski naj vsaj do neke mere izpolnijo vrzel med filmsko! prakso in znanjem o filmu, dediščino iz prejšnje Jugoslavije. Zato ne obravnavajo nekega posebnega film-skega vprašanja in niso niti zgodo-vina filma niti teorija o filmski umetnosti.« Nesmisli: »Ne moremo trditi, da knjiga nima svojih svetlih trenut-kov...« »... knjiga kot učbenik sla-ba približno tako kot čitanka z Alek-sandru (!) posvečeno pesmico v da-našnji šoli...« »On rabi (!) jasna in pribita (!) dejstva.« Nekje v sredini članka govori kritik o »Brenkovih dezinformacijah«, o »plemeniti vse-bini« in podobno. Ko jo je Smasek bral, je doživljala ta knjiga o filmu prav zagotovo temne, res temne tre-nutke. Strinjali bi se, če bi Smasek očital avtorju knjige resnične nedo- j statke in bi to odprl z dokazi. Da je ¦ »plemenita vsebina« trditve o Alek-sandrovi sliki za zdravo mislečega človeka abotna in mnogo teže ra-zumljiva kot tako zvane »Brenkove dezinformacije«, pa drži kot pribito.! Neprimeren ton Smaskovega pi-! sanja se odraža v vseh tistih stavkih in trditvah, ki dežujejo na glavo avtorja »Zapiskov« kot s katedre, kot z ustnic sivobradega filmouka, katerega je »zaradi napačnega ge-neraliziranja prav smešna« študen-tova knjiga spravila v sveto jezo. V strokovnem pogledu je Sma-skovo pisanje slabo, ker za svoje trditve, samovoljne in pavšalne, ni navajal drugih dokazov razen svo-j jega samozadovoljnega mnenja. Ce! bi bil prebral vsaj eno podobno delo o filmu v tujem jeziku, potem bi ob primerjavi prav gotovo našel prve solidne, strokovno veljavne kriterije, po katerih je možno določiti nekemu delu strokovno višino in veljavo. Upam, da sta Smaskovega netoč-nega citiranja kriva stavec in ko-! rektor, kajti sicer bi bilo treba ob-j dolžiti pisca kritike nepoštenosti. Gie ' za naslednji citat: »Delo s posebno j (namesto »s pomembno«) vsebino, j ki na primer ni oblikovano po estet-ski vsebini ustrezni zakonitosti umet-niškega filma (namesto »oblikovano po estetskih, vsebini ustreznih za-', konitostih...« itd., str. 104) je lahko dober propaganden itd___film.« j Ker tudi Srbi in Hrvati podobnega i izvirnega dela, kot so »Zapiski«, ni-majo, posezimo torej po kakih so-rodnih delih v tujem jeziku. »Za-piske« sem primerjal z nekaj takš-nimi deli in ugotovil — čudi se, kritik Smasek! — podobne kvalitete! Upam si trditi, da smo dobili Slo-venci z »Zapiski« knjigo s sodobnim znanjem in naprednim pogledom na poglavitne probleme filmske kulture. Za primer naj navedem tri franco- i ske avtorje (G. Sadoul, Le cinema, son art, sa technique, son economie, Paris 1948, G. Charensol, Panorama du cinema, Paris 1947; L. Moussinac, Panoramique du cinema, Paris 1929), v katerih nahajamo podobno obrav-navo istih problemov, kot se z njimi bavijo »Zapiski«. Naš atvor se je v svojem delu močno približal kva-liteti del piscev klasične dežele fil-ma. Pomanjkljiva določitev vozeče-ga posnetka, netočen datum v pri-meru režiserja Dmytricka pred Od-borom za antiameriško delavnost, pa še vrsta ostalih nedostatkov, vse to bo pravičen ocenjevalec navajal mimogrede in ne bo z žlobudravim govorjenjem o teh nedostatkih ni-kdar zatemnil slike o resnični vred-nosti dela. V svojih sodbah o do-kumenarnem filmu, pa v sodbah o posameznih umetniških filmih se avtor »Zapiskov« (da ne navajam drugih primerov) razhaja z mnenji drugih kritikov in piscev o filmu, toda pri tem bo tudi ostalo, dokler bo vsak mislil s svojo glavo. Osnov-na izhodišča za Brenkovo pisanje, tako rekoC za njegov nazor o filmu, pa so pravilna in utemeljena, skupna z onimi naprednih in v stroki uglednih avtorjev, katere sem prej omenil. Pomudimo se še pri stavku, ki ga Smasek zapiše na koncu svojega spisa: »Izjave o naprednih in ka-pitalistitčnih proizvodnjah, nadalje v preteklosti, ko smo imeli formule o tem, da Welles ni prikazal zatira-nja, dokazujejo, da je Brenk še nekje za izdelovanje umetnosti.« Kaj naj to pomeni »nekje v preteklosti«? Mar meri bistroumni kritik na dobo Aleksandrove slike? Mar na čas pred Informbirojem? Prvo bi bilo neum-nost, drugo pa velika nepremišlje-nost. Mnenja sem, da je ostra ločitev »pomembnih« in »nepomembnih« vsebin v dnevni diskusiji o filmih dandanes metodično najpravilnejše osnovno izhodišče za vrednotenje neke umetniške stvaritve. France Brenk je v svoji knjigi to stališče utemeljil in ga tudi dosledno zasto-pal od začetka do kraja. Ali bi si upal kritik »Tribune« očitati gospodu G. Charensolu, da je »nekje v pre-teklosti«, ko pravi v svoji knjigi na strani 149: »... Ta podrejenost ame-riških filmarjev zakonom razdelitve dela ima grozotne učinke. Kadar se razgovarjamo z Amerikanci ali s Francozi, ki so dolgo živeli v USA, o filmski umetnosti, opazimo na nji-hovih ustnicah nasmešek. Naša na-ivnost jih zabava, ker oni dobro vedo, da v njihovi deželi obstoji le industrija, v kateri je od časa do časa dovoljeno redkim posamezni-kom napraviti poskus, podobno kot dovoli včasih najmočiie.jši producent avtomobilov ali cementa svo.iim še-fom študijskih odclelkov preizkusiti nov postopek izdelave.« O filmu »Državljan Kane« pa pra-vi isti avtor v isti knjigi, da je »raz-buril pariško publiko in kritiko morda še boli s svojimi formalnimi domisleki kot z drznostjo res da ve-ličastne zamisli...« Naj mi bo dovoljeno še malo citi-rati iz druge knjige in sicer iz Sa-doulovc, kajti spričo nje je Bren-kovo naeelno siališče, ki se zdi zaradi strogo pedagoškega tona, v katerem je knjiga pisana, morda kar preostro in ozko — vprav široko-grudno. Sadoul na strani 188 piše: »Film (kapitalističnih proizvodenj, takšnih na tekočem traku, op. F. K.) s svojo propagandno močjo daleč prekaša prostitucijo ali kriminali-teto. »Dirigirana« kinematografija (kakršna je hollywoodska) teži za tem, da utrdi v publiki določen sve-tovni nazor, način življenja, ravna-nja, mišljenja ... Tako je sposobna zastrupljevati dušo celotnega na-roda pri katerem spada film med poglavitno kulturno hrano.« Naj navedem še en odstavek iz Moussinaca. Na straneh 31—35 raz-pravlja o krivdi vseh prizadetih cd producentov preko ustvarjalcev pa do publike same in do kritike, o krivdi namreč, da je film kol umet-nost tako rekoč stalno v krizi. Ta-kole opredeljuje krivdo kritikov: »Tudi kritika je kriva, ker bi se lahko borila, pa se ne bori; ker bi morala, namesto da se dobrika bral-N-adaljevanje na 5. strani. Še o mednarodnem študentskem festivalu Prepričan sem, da je bilo dosti ištudcntov in to prav študentov Aka-jdcmijc za glasbo, ki niso nič vedeli jo pripravah za fcstival, če so pa ve-deli, niso imeli možnosti, da bi pri-| šli v aktivnejši odnos do te po-i meinbne prireditve. Jasno je, da bi ,ta festival potekel v popolnoma dru-| gačnem vzdušju, če bi bile tudi pri-ipravc zanj bolje org-aiiizirane. Tako so n. pr. zaradi zapoznclih progva-|7iiov nastopajočih inozemskih štu-jdcntov izšli plakati, ki niso ustrezali svojemu namenu. Kritik glasbenih prireditev festi-vala tov. Ajlec je spričo pretcžuo nizkega nivoja teh prireditev upra-vičcno zastavil vprašanje, ali naj bi bil festival zgolj političua manife-siacija na osnovi kulturnega sodelo-vanja. ali pa tekmovanje mladih umetaikov. Na to moramo odgovori-ti, da hi morali organizatorji te po-mcmbne prireditve težiti prav za zdtužiivijo obek smotrov, saj festi-val kot politična manifestacija ne izključuje visokcga umetniškega ni-voja posaraeznih prircditev, ampak s takim nivojem tudi sam pridobiva na pomenu. Prav tako bi bilo potrebno vsc skrbneje in pravo-časno obvestiti naše bratske repu-| blike in potem morda ne bi ostali jbrez predstavnikov zagrebškegakon-I zervatorija ali pa makedonskih ples-inih skupin. I Mednarodni študcntski festival je ^niorda najbolj razočaral prav Aka-demijo za glasbo, tako študente kot I profcsorjc. Pričakovali smo večje j konkurence, kajti naši reproduktivci j so bili daleč pred .inozemskimi (čast-! ne izjcme: francoska pianistka Co-lctte Meunier, avstrijski flavtist Wer-ner Tripp, včasih morda tudi nem-ška pianistka Tatjana Orloff). Mo-goče je, da celo ne bi prišlo do tcjra, če bi bili organizatorji v boljših sti-kih s sckretarjem Zšj na Akadcmiji za glasbo. Sekretariat sam pa bi mo-ral zavzeti aktivnejše in odločneiše stališče do organizacije festivala. Sodelujoči gostje so vadili prav ¦ v prostorih Akaderaije, pa se nihče ni spomnil, da bi organiziral jsestanek, na katerem bi se lahko študentje poinenili s sodelujočimi I gosti o najrazličnejših strokovnih in jdrugih problemih. Tako smo n. pr. (na festivalu slišali ^Klavir-duo« mlade nemške skladateljice Sigrild Ernst. Ona bi nam morda tudi kaj j več povedala o novem nemškera skladateljskem ustvarjanju, ker nje- ni kompoziciji, razen prvemu stav- ku, večina ni mogla slediti. V čem pa je političen pomen teh prireditcv? Kakor sem bil informi-ran, se je zaradi snežnih zametov festival zakasnil in tako dospel prav v čas naših velikih demonstracij proti krivični londonski konferen-ci, kjcr skuša fašistični imperializem izsiliti nove koncesije na račun trža-škega prebivalstva — kadar že ne kaže očitnega poMepa za Trstom, Istro, Reko in Dalmacijo. Zdi se mi, da bi se političen pomen festivala aktivno pokazal šele y širšem se-stanku naših in tujih štndentov. Tam bi se ne na način intervjuja, ampak v široki in živahni diskusiji obrav-navali politični in njim podobni pro-blemi, pri nas in v inozemstvu. Na takem mestu bi lahko povedali ino-zemskim gostom, kolik je naš elan in koliko se kot bodoča ljudska in-teligenca trudimo za izgraditev se-be in svoje okolice v smislu napred-nega socialističnega gibanja. Gostje bi pa povedali marsikaj zanimivega o svojih problemih in načinu živ-ljenja. Tak sestanek bi bil gotovo zelo uspešen, ko je celo na uspelem akademskem plesu v Kazini v poz-nih urah prišlo do večjih pogovorov o političnih vprašanjih. Iz vsega postaja razvidno, koliko skrbneje bo treba nastopiti pri bo-dočih podobuih prireditvah. Napake, ki so dosti škodile pomenu ljubljan-skega študentskega fcstivala. naj nam še jasneje pokažejo pravilnejšo pot, po kateri bomo dosegli s sle-dečo prireditvijo te vrste tiidi po-mctnbnejši uspeh. Jcrko Bczič Debut uiladega režiserja 2 sotlobno igio in mladimi igralci Auonilli: »Povabilo v grad« W. II. Murray: Neodkrita dežela Skotski alpinist W. H. Murray je v uajboljših letih suoje moške dobe. Doslej je bil doakrat v Himalnji; letu 1950 je vodil škotsko ekspedicijo v Golirrval — Himalajo, leta 1951 se je udeležil Shiptonove odprave na Mount Kverest. Doslej je izdal dve knjigi. Pričujoči odlomek je proo poglaoje iz njegooe knjige »Neod-krita Skotskaz. V tej knjigi nas vodi iwlor po neznanem gorskem svetu Skotske, kjer ni koč in ne zaoetišč, kjer stene prično pogosto ob oceanu, kjer niso samotni otoki in neznana močoirja nikaka redkost, ponoči pu se gore pogosto kopljejo o luči seoernega sija. Delo je filozof-sko izredno bogato in dognano, pre-sega osa slična nemška dela ter sodi med najboljše, kar more pokazati mnderna soetovna alpinistična lite-ratura. Težnja po spoznauanju tiči v vsa-komur, ki Ijubi gore. Iskanje pla-ninca bi lahko imenovali znanje, kajti on se približuje resnici o go-rah: nikdar jih ne bo spoznal z vseh vidikoo, niti ne bo docela spoznal svojih zmoznosti. Prao tako kot filo-zof lahko tudi alpinist gleda v bo-dočnost d veseli zaoesti oečnosti svo-jega prizadevanja, v realizacijo brez konca. Plezal sem petnajst let in imam upanje na nadaljnjih 40, toda vem, da bo moje stališče po vseh teh letih isto, kot je sedaj in isto, kot je bilo oni srečni dan, ko sem prvič stopil v gore. Takrat se je pred me-noj razprostrla neznana pokrajina — Skotsko pogorje. Zelja po spoznavanju se je poro-dila o meni leia 1954, ko sem kot priznani tsin nižinz slučajno slišal planinski opis nedeljskega izleta v An Teallach v Ross-shiru. Planinec pripoveduje o ozkem gorskem hrbtu, visokem 5000 čeoljeo, s skalnimi pre-oisi na pobočju, ki strmo pada v globoko grapo. Iz te grape kipe oblaki kot dim iz kotla in od časa do časa se odpre skozi nje razgled na nizke doline, morja in ofoke v daljavi. To je bilo ose, toda name je na-praoilo globok otis, kajti proič v žioljenju se mi je začel prebujati nagon po spoznanju. Tu je čakal raziskaoe čuden noo soet, o kate-rem nisem sanjal. Vse drugo so bile le sanje, ta sen pa bi mogel tudi de-jansko uresničiti. Zato sem se ob proi priliki odpraoil na eno od red-kih gora, ki sem jih poznal po ime-nu, Cobbler d Arrocharu. Bil je lep aprilski dan in sneg je še ležal po Drhovih. Ko sem stal na Arrocharski cesti in si ogledal soojo prvo goro, se mi je zdel njen vrh ob modrini neba strašno skalnat in slepeče bel. Nisem si mogel predstavljati, kako naj se sploh povzpnem nanj. Ubral setn pot, ki pa se je kmalu pričela izgubljati v ogromno grapo pod ska-lami orha. Kaj pa zdaj? Začutil sem nervozen brezup nad soojo usodo v teh visokih predelih. Tudi če bi sto-pil o soeiišče Nanda Devi, bi ne mogel ob toeganju čutiti večje groze, kot sem jo čutil, ko- sem s te poti stopal naprej proti golemu pobočju. Ko sem še tisti dan prišel v Cob-blerjeoo grapo, sem sppznal, da je to res pravo svetišče, soet skal, snega in blestečega ledu. Vse to se je le-sketalo v pomladnem soncu, kot bi se smehljalo v blesk in žar lepote sveta. Tudi jaz sem se nasmehnil v svoji nenadni zavesti prostosti. Če sem sploh kaj mislil, bi mogel reči: tu ie polje svobodnega dejanja. To je kraljestoo, kjer paragrafi ne ve-Ijajo in ne oklepajo v verige člove-šlfih src. Ni mi bilo treba tega do-misliti do kraja. To sem vedel v tre-nutku, ob enem samem vseobsegajo-čem blesku. Bil sem omamljen. kajti to je bil velik dan v mojem žioljenju. Takoj sem hitel naprej, da izoršim vse tisto pregrešno, pred čemer so nas tako svarili sioobradi gospodje, sedeči v kanclijah oddaljenih mest. Sam sem plezal po sirmih sneženih pobočjih. Brez cepina ali okovanih čevljeo, brez zemljeoida, kompasa ali tople in nepremočljioe obleke in kar je še slabše, brez tovariša sem se vzpenjal še kar hitro in veselo, dokler se ni~ sem blizu vrha ustavil in pogledal navzdol. Kamin je bil daleč pod me-noj in črn grušč se je zrcalil iz snežne beline. Če bi zdrsnil, bi me nič ne moglo ustaviti, dokler bi ob kaj ne zadel. Nadaljeval sem pot s poostreno pozornostjo in kmalu do- segel sedlo med centralnimi in juž-nimi vrhovi. Po tem proem uspehu me je val zanosa doigal po oisokih, od sonca obsijanih stenah proti južnemu urhu. Ta skala ima v sebi lepoto. Preje sem vedno mislil o njej kot o mrtvi masi. Toda ta skala je bila žioa, bledo sioa in čista kot zrak sam, s progami bleščečega sijaja in belimi kremenjakovimi kristali. Vžioal sem ob skali in ob grobem zrnju, ki sem ga čutil pod prsti. Blizu vrha me je za hip preozel čuden občutek nad nooo okolico, krog mene so bile v brezmejnem prostoru le gole skale in čist, plava-joč oblak. Tu sem bil sam med ele-menti prirode, z zavestjo skrajne predanosti in zaupanja v previdnost in s srečo nad tem spoznanjem. Na vrhu sem sedel na ravno skalo in kako uro razmišljal o tem, kaj se je zgodilo z menoj. S tem, da sem sploh tu, sem se seveda težko pre-grešil proti Dsem alpinističnim pra-vilom. Toda takrat tega nisem vedel; to je bil moj Edenski vrt najčistejše nedolžnosti vse do takrat, ko sem utrgal jabolko v iskanju spoznanja: v priročniku sem bral, da človek ne sme sam u gore, nikar novinec brez okovanceo. Gledal sem gore. ki so me obdajale: bila je množica be-lih vrhov, ki se umikajo obzorju in kot pene kipe proti nebu. Nobeni od teh gora nisem vedel imena in vsaka je morala biii prav iako kot Cobbler vredna spoznavanja. Zaoest kratko-s/j zioljenja me je nenadoma navdala z boJečino. Čutil sem, da morem sčasoma z neustavljivim zalet premagati ose ovire. Od tega dne sem postal alpinist. Po vrnitni domov sem iz knjig \Z' vedel, da je na Škotskem petsto tri-inštiridesei vrhov, visokih nad tri tisoč čevljeo. Seoeda, oseh ne morc* preplezati v prvem letu. Ta misel im je navdajala z brezupnirn občutkom Nekoč sem dobil neko knjigo, po-tem, ko sem jo dolgo časa željn-pričakoval. Kakor sestradan gor volk sem skakal v vse smeri; preb sem najprej konec, nato nekoh povohal sredino in listal semter z neurejeno vnemo. Hotel sem tak vedeti vse. Končno sem bil dor utrujen, da sem lahko sedel in /?.¦ bral vsa poglavja naenkrat. P: isto vnemo sem čutil za gore. Prvo leto sem prehodil vso Škots-Hodil sem sam, ker nisem poz nikogar, ki bi tudi plezal. Na h: sem se lotil gora tukaj — tam — / vsod. Najboljši in najbolj narai način ravnanja z gorcuni je bil ki sem mu nspešno sledil; pred sem se lotil plezanja, sem uložil pi cej časa v hojo po hribih. S tem .«i si ustvaril obširno poznanje šteoih vrhov v vsakem važnejšem gorsk predelu. Dobil sem tudi vpogled njihove razlike v značaju, ki so p senetljioe; uoidel sem, kaj morar vsaki od njih nuditi. Ko sem hodil po planotah in sn<'-žiščih Cairngorma, se vzpenjal med obširnimi gozdovi in rečnimi doli-nami proti ostrim koničastim hrbtom zapadnega Rossa. ležečega med skri-venčenimi morskimi zalioi, sem imel O PABLU PICASSU M O D E R N A G A L E R I J A RAZSTAVA FRANCOSKE SODOBNE UMETNOSTI V razgibanih letih umetniškega žh- Ijenja v zacetku 20. stol., ko je za-padna umetnost iskala novih poti, je presenetil mladi Španec Pablo Rws Picasso. Pokazal je realistične slike, pa tudi take, kjer se prepletajo geo-metrični lilci in ni videti tistega življenja, kot so ga bili vajeni Obču-dovalci likovne umetnosti doslej. Lju-dje so se spraševali, ali nnj pomeni to umetnost ali ne. Spočetka odklo-njeni Picasso je dobil vedno več ob-čudovalcev, nekateri so se navdnševali. zanj, ne da bi vedeli zakaj, drugi so ga občudovali kot stvaritelja »resnič-nega svetaz. 1908 ]e v Parizu H. Matisse v Drnštvu neodvisnih dejal o nelei Brac-que.ovi sliki, da je preved kockasta — kubistična. Razbitje predmeta na cem, premagati svojo lenobo, pre-bujati duha. izzivati učinkovito akcijo in nikdar odnehaii v silovilo-sti — pa naj je to še tako tvegano. Kritika je prečesto improvizirana, fiJmske vzgoje ni; kritika si prizade-va, da bi bila silno modra, kar pa je le neka oblika bojazljivosti...« Itd. Ali bo dovolj? Brenkova knjiga je prav v tem oziru izpolnila pričakovanja. Pa ne-dostatki? Tudi teh ne manjka. Toda o njih v tej polemični opombi na-menoma ne razpravljam. Prepričan sem, da bo to prvo resno delo na področju naše filmske publicistike, obogateno in izpopolnjeno, doživelo še nove izdaje. France Kosmač osnovne dele in sinteza le teh v kon. trastni barvni obdelavi, kjer barva ni odraz vizuelnega opazdvanja — to je bila formula kubizma. Poleg Picassa in Braqnea sta obogatila in nadalje razvila novostrujne elemente poznana kubista Leger in Juan Gris. ^Umet-nost zamisli«, kukor je dejal o kubiz-mu francoski pesnik dekadent Guil-laume Apollinaire (1880—1918), pa je tudi pozneje, ko je njeno delovanje ze zamrlo, ohranila velik vpUv tui sorodne struje. Picasso je od svojega prvega umet-škega priznanja iskal novih poti, ni se hotel ustaviti, izrazna sredstva je spreminjal, zato so njegova dela polria presenečenj, nasprotij, zato ni čudno, da se mars/ikomu omaje zaupanje v njegove stvaritve. Picassojeva umet-nost ni nikoli poznala počitka. Njego-vo delo je izraz dinamike njegovega duha. Picasso je znvestno zavračal vsako pravilo, lasti si pravico, da bo jutri drugačcn kot danes. Prožnost njegovega duha, njzgova značllna sposobndsf. da vskladi svoje misli izven tradicionalnega umetniškega nn-ziranja in akademizma, spravlja v zadrego kritike in komentatorje, ki so vajeni logike in uglajenega vzporc-janja s pretelclostjo. Picctsso se ne ; ukloni nobeni teoriji, ni mu mar za \nasprotja in priznava zgolj vitalno ' fantazijo. V njegovih dclih naletimo va porogljivost in parodijo. Mnogi se \spruHuiejo, ali pomeni njegova vmet-' nost konec umirajoče civilizacije ali ' začetek povsem nove civilizacije umet-nosti. Nemogoee je razlngati Picassojeva dela v ločenih razdobjih z namenom, da bi enemu obdobju ^izlušoili eno smer, ker je istočasno ustvarjal dela, ki so si med seboj povsem nasprotu-joča. Delal je na primer neoklasici-stične risbe z izrednim risarskim du-rom, hkratipa dovrševal kubisticno sli. ko V neoklasicitstičnih slikah je Picasso zašel v mitološko bajeslovje Homerjeve Grdije, pa tndi v stvarnost, n. pr. ¦»Materinstvot, »Portret I. Stravinske. ga« itd. V kubističnih delih se nasloni I predvsem na tihožitja, domala izčrpal se je z varijacijami na motiv violine, časopisa, steklenice in podobiio. Med najboljša njegova dela sodi »Guer-nicaK, ki je naslala kot odpor proti vojni, ubijanju in uničevanju ter predstavlja enO tistih del, v katere je položil največ truda. Pokazal je svet ; v vojnih grozotah in njegov propad \ kot posledico vojne. •»Guernica«. je ¦ protest in uporen krik, hkrati pa it-' raz solidamosti s trpečim človeštvom. l Delo je nastalo pred drugo svetovno ' ! vojno. Čeprav je Picasso verjetno že-j lel, da bi Ijudje posebno to delo razu. i meli, ni odstopil svojih značilnih oblik j 1 vsebini na Ijubo. Iz množine njegove- ! ga ustvarjanja v slikarstvu, kiparstvu ] in grafiki je opazovalec težko odšel , brez za-drege. Zdi se, da bi v svoji ne-izmerni ustvarjalni sili ne irnel nobe-| nega določenega cilja. Seveda bo v ]vseh nasprotujočih sivprašanjih gledc i Picassoja odločila bodočnost. Tcžko pa je zanikati njegove pobude v slikar. 'stvit, kiparstvu, dekorativni umetnosti, j arhitekturi, umetnostni obrti in celo ' filmu, vse do slikanja Stalinovega '' diskreditirancga mirovnega goloba. Varljivi videz ne enkrat, dvakrat slepiš občutek piihoda v tujo deželo; ob-čutek. da nisi prao nič pomemben o iej naraoi. občutek, ki je med vsemi ofilalimi občuiki pri Ijudeh najmanj razoit. Potujem lahko od Tnoernessa do Sussexa in movem oedeii le to, c/a sem se premaknil z enega konca Anglije na drugi.-Toda zapadni Ross je drugačen in botjši soet. Ko pri-hajam s Cuillinouih orhov v vres-iuite oišiite juinega pogorja, priha-jitm z naopičnih puščao v zelenico, nenclar še oedno kakor kamela hre-penim po sooji dragi pustinji. Med tako različniml vrliooi sta imela Glencoe in Locliaber časlno mesto. Tam najdeš vse: vrhove, pla-noto, preoise, najožje grebene in ze-leno dolino. obdano z diojimi mo-čoirji in ozkim morskim zalioom. Ta doa orjaka sta hkrati Bagdad in Sa-markand, dom in cilj popotnika. Pozneje sem se pridružil alpini-stičnemu klubu, kajti proo leto pla-ninstoa me je naučilo, da je svobode gora laliko deležen le tisti. ki pleza po skalah in snegu. Gore so pod sne-gom več meseceo na leto. V resnici nam nudijo pozimi še vse drugačne moinosti udejstoooanja in lepofo, kakor poleti. To udejstoovanje je naponiejše, lepota preprostejša in čistejša. Planote in vrhooi. previsi in snežna pobočja — to so štiri mož-nosti škotskih gora, od katerih se nobeni ne moreš izogniti; koečjemu se lahko izogneš previsom in še to samo. če se zadonoljiš le z glavnimi orhoui. Čeri ne smeš gleclafi le kot gole čeri. To so glaona mesta s šteoilnimi konicarni, stolpi. stolpiči in trdnja-vami, med katerimi se moreš spre-liajati po mili oolji, spoznavali in dožiuljati; tam laliko ugotaoljaš nji-hoo značaj in sooje ziuinje in z nji-hooo pomočjo lahko premagaš le — sebe. Cim bolj je v nasled/ijili letili moja izkumja rasla, jauieje sein uvideoal, da poslednjega neznanegn ne boni nikdar premagah najsi še lako spoznaoam to prečudno Škot-sko pogorje. Da spoznamo gore, jih moramo poznati v šfirih letnih ča-sih, v šlirili možnoslih, v štirih čelr-linali dneoci. Možnosti so neskončne, kajfi oariacije v snegu. ledu in vre-menskih pogojili so neizčrpne. Niti zimski vzpon po severni steni Neuisa ni doakrat Uti. Njegoo seoeroozhodni Butress j- n. pr. pri usakem vzponu enako neznan kot pri proem. Ce gremo na Comb of Arran mirnega, jasnega jesenskega dne, ko oddalje-na močoirja rdeče žare skozi roso in slano, ga ne bomo prepoznali kot znanca, kadar se oblaki pode med grapami in droi toča po pooršini. Slokrat sem že bil na orhu Buachail-le Etioe Mora v Glencoeu. V pod-zaoesfnih sendmentalnih trenulkih laliko misUm o njem kot star pri-jatelj. Toda dobro oem, da me bo Buachaille presenetil stoproič ko se bom spet poozpel nanj. Zakladi remičnosti še neznani ča-kajo odkritja med nedostopnimi vr-hooi na koncu soeta, pa tudi prav na našem domačem pragu. Res je, da v spoznavanju gora spoznavaš sebe. Zato Ijudje resnično v.ioe le. kadar se ozpenjajo. Dooolj naraimost sem se žioljenju o gorah zaoedal med oojno. Takrat o jarku sem imel pred očmi jasno prechtaoo o dveli oidikih alpinisiike, ki mi pomenita najoeč. Proi vidik je pot spoziiaoanja, pnl dožioeiij in borbe z elementi. Do/.i-vel sem viharje, ki so odnašali grušč: dolge ure sekanja o led med skalami brez sonca; dolgolrajen brezvp nad stenami, ki še nikdar niso bile opraskane od čeoljeo. l'se to kaže trdo resničnost. ki bi jn člo-oek po/.nal — ki jo rnora poznati, ce je spoznal gore in sebe. Skale, meg in led zahteoajo očasih od člo-oeka vse, kar jim more dati. Večkrat je napor telesa in žioceo zelo 1ev.nk, ioda planinec užioa o sooji spret-nosti. To oboladanje je dejansko obnia-danje samega sebe, kar je likrati predpogoj prostosti. Misli so prihajale in odhajale sa-me. Pred oči mi je stopil drugi vidik planinsfva. — planinstno zaradl gora in ne zaradi športa. Videl sem visok vrh med komaj vidnimi oblaki in žarenje lede/iika. ko je njegooo sne-iišče ujelo julranje sonce. Videl sem globoke grape in skalne preoise. Vsc to je bilo obsuto z lepoto. ki ni bila njegona, ki pa se zlioa čezenj kot soetloba skozi rubinasto čašo. To je resničnost, o kaferi bi člouck vedel — o kateri mora vedeti, če Jioče prili do kakršnekoli remice o gorah in o člooeku. (Iz angleščine preoedla M. U.) Žalostna in neprijetna resnica, a vcndar hkrati neizporibitna: dokler je študentski pevski zbor »na sceni«, je jasen in odkrit izraz mladih Ijudi in njihovega hotenja: zapeti, ker si tega želi mladost, ker so petja željni tudi drugi in še enkrat zapeti. Ko pa pogledamo za »kulise«, ne preostane drugega kot priznati: varljivi videz, ne enkrat, dvakrat slepiš. Enkrat za-to, ker sta se med poštenost vrinila zahrbtnost in kramarstvo, drugič zato, ker to niso osamljeni primeri. Res je, da vsi ne izhajajo iz istih mračnih in našemu času tujih, na-sprotnih krogov, res je, da so mnogi lc bedni dokaz nekaternikov s pre-šibko vero v skupnost in vase — toda ali ni toliko bolj žalostno, če take vrste Ijudje morda čisto nehote, vendar prav krepko pomagajo tistim, ki barantajo z našo resničnostjo in se razburjajo nad nami, ker je cena zanjo bila in je tako visoka. Čudni Ijudje — tudi tisti, ki hočejo v štu-dcntskem pevskem zboru briljirati kot najbulj pravieni, vsepričujoči, kot ltravi tovariši; nič jim ne zbeži, kar bi utegnilo podprcti njihove delphijske odgovore in služiti ple-menitim namcnom — zagovarjati vsakogar za vsako ceno, toda tako, da v trcnutku, ko je treba povedati svoje mišljenje in pokazati pravi obraz, molčijo, se glasovanja vzdržijo in se scbi in drugim opravičujejo s tisoč dokazi. Za hip podvomšjo v pravilnost svojcga obnašanja, pa sa-mi sebe takoj spet prepričajo, da so cdini, ki sodijo prav in pošteno. Na zadnjem sestanku je bilo rcsda tako, da nekateri dokazi, ki jih je vodstvo navcdlo kot neizpodbilne, niso po-vsem držali, vendar so Ijudje, o ka-terih govorimo, izpodbijali druge, ne tovrstne dokaze in so prav gotovo tudi sicer večno enaki, večno tihi, ko gre za to, da človek pove, kar tnisli, da se pokaže poštenjaka. Katere pa so bile trditve, nave-dene v referatu tovariša Tepine, ki jih je sestanek ovrgel? To je vse-kakor zelo zanimivo vprašanje. Zdi se nam kot kompas, ki točno vodi do izhodiščne točke: saj smo iz nje že v začetku izšli, a izgubili smo se in zdaj želimo nazaj. Referat je brez dolgih ovinkov ta-koj načel jedro: »Le z dosledno ideološko borbo in. zaostritvijo po-Iitičnih vprašanj, ki se nenehno po-javljajo in zahtevajo stalnega reše-vanja, zrelega razumevanja članstva ter izvajanja enotne, jasne, napredne in dosledne linije v delovanju zbora kot šludentskega kulturnopolitičnega in zlasti še idejno enotno usmerje-nega kolektiva, je možno uspešno izva jati tisto osnovno kulturnovzgoj-no in politično nalogo, ki jo mora zbor vršiti na vseh področjih svojega delovanja. Ta naloga je postavljena predenj že s samo organizacijsko strukturo zbora in njegovo pripad-nostjo, saj je po članstvu v ZŠ.1. katere sekcija je, v načelu sprejel statut in program te organizacije.« Tako je tovariš Tepina povedal uvodoma in tako bi moral zbor iudi delati. In tudi vse tisto, kar je rs-ferat omenjal na svoji drugi in na vseh naslednjih straneh, je bilo za-deto. Res je zbor sprejel s statutom in programom ZŠJ v okvir in pro-gram delovanja vztrajno in dosledno borbo za vzgojo novega — sociali-stičnega mladinca-intelektualca, ka-terega miselnost je tuja nazadnja-škemu vplivu preteklosti; borbo za vzgo.jo mladih ljudi v ideološko na-prednem duhu, utemeljenem na pod-lagi znanstvenega materializma in marksizma; za lik mladinca-rsvolu-cionarja, poštenega, odkritega, de-lovnega državljana naše socialistične skupnosti, vztrajnega borca za oču-vanje pridobitev NOB. Sprejcl je tudi nalogo, posredovati naše nx~ rodno blago slovenskim mestom in vasem tostran in onstran meja ter tako nadaljevati stare tradicije na-prednib študentov, ki so celo v vseh mračnih predvojnih letih posredovali vasem in delavskim centom našo slovensko borbeno in delovno pesem, dvigali duha in čvrstili enotnost. Toda iz referata je bilo tudi jasno razumeti, da je bilo v tem pravcu sicer nekaj storjenega, zlasti v po-gledu nastopov, turnej in gostovanj, da pa so hkrati prav ti nastopi, go-stovanja in predvsem turneje po-kazale tudi drugo stran. tudi varljivi videz mnogih, sicer uspešnih pevcev. Turneja na Koroško — kot smo raz-brali iz referata — odnos do detnon-stracij za Trst, današnja pasivnost, nečlanstvo v Zvezi, izjave, nevredne poštenega državljana in čudni, ne-poravnani računi v zvezi z zadrža-njem v času NOB, pričajo o grupi ljudi, katere nameni so vse prej kot pošteni in odkriti, dejanja ¦ pa tudi vredna krepkega razgovora. Prav je bilo rečeno v referatu: ali naj bo v našem zboru prostora za ljudi, ki so ob koncertni turneji po Koroški kle-vetali našo stvarnost, črnoborzijanili kar med koncertom in kar tako, za-radi nekih »prijateljskih manir«, ogovarjali ali se razgovarjali s po-beglimi izdajalci. AH naj bo mesto tudi za take, ki mislijo, da jim bo zbor priljubljeno, skrito zatoeišče, kjer lahko krijejo svojo nedelavnost za aktivnostjo zbora in zanjo celo žanjejo zunanjih priznanj, možnosti potovanja v zamejstvo itd.V Ali naj š© dolgo prizanašamo molčečim in glas-nim poedincem, ki so v času NOB molče ali glasno pritrjevali okupa-torju in si upajo danes, v razgovoru na sestanku reči skoro doslovno tako, da je pač pošteneje, če je nekdo ta-krat in vse do današnjih dni ostal zvest svojemu prepritanju, kot pa Nadaljevanje na 9. strani Z medicinske fakultete Kot da jc zajela hutla »predbrigad-na viočica« vsa Združonja po \iso-kih šolah in uuiverzi, se jmi zdi, ka-dar slisim v mcnzi ali kje drugje o kovfercneali, biltenih, diagramih v zvczi z mobilizacijo študentov za bri-gade v JabJanico. Na medieini imamo drugačne štu-tlijske pogojc kakor tlrugod in s tem seveda čisto spccifieno problcmatiko m zvezi s pr.ipravami za odhod v bri-gado. Višji letniki pri nas ne grcdo v brigado, ker imajo v počitnicah nujno potrebno prakso. Poleg prakse giedo nckateri Se y poeitniške kolo-nije kot zdravstvni referenti. V po-stev za brigado pridejo torcj samo prvi trije letniki. Vendar tudi tukaj stvar ni tako preprosta, kot se zdi. Popolnoma razumljivo je, da postav-Ijajo tovariši v prvih dveh lctmkih na prvo mesio: kako bom pa z iz-piti? Tudi mcni je šinilo to najprcj skozi glavo in verjamem. da je bilo isio z generacijami pred ninno in da Pomen cikličnih kri- Ali ima geologija letos prvi letnik Pričeti bomo morali že v jeseni l'rod nekuj mcsčci smo na Aka-dcmiji za glasbo na sestanku Zveze štiidontov sklenili obnoviti prireja-t Jije konccrlov v Ljubljani še posebej f pa izven Ljubljane. Največ koncert-s nili prircditcv so dali študen(jc Aka- svoj roalni izraz v eni izmed dejavnosii skidentov naših akado-mij. Vladimir Košir Ttiko se sprašujcjo stavejši štu-dentje geologije na prir. matcmatič-ni faktiHeti. Kaj se lani rcs ni vpisal nihee v zimski semoster? Pač, oscin tovarišev je prišlo, da se izobrazijo v visoko kvalilctne strokovnjake. Sa-mo vDrašanje jc, če l)odo 1o postali. Na povabilo starcjsib lovarišev, «aj se udelcžujcjo gcoloških .scminarjev, ki sicer rcs niso za J. leinik obvczni, vendar zclo priporočljivi, je tovari-šica iz I. leinika odgo\orila: sKaj nas silite! Če hodimo ali no. to se nikogar ne tičc — za nas ni obvez-rio!« Dragi, mladi tovariši, čc bostc študirali vodno le iisto, kar je ob-vtziio, bo vašc obzorje zelo ozko in nikakor ne boste mogli predstavljati visoko izobražcncga socialističncga intolrktualca!!! Polcg iega pa se geologi na svojih scniinarjih vcdno pomenijo o vseh svojih študijskih in organizacijskih problcmih; navadno so po scminarjih tudi scstanki ZŠJ. No, in ZŠJ — naša organizacija. Pet tovarišev, izmed osmih je pod-pisalo pristopne izjave. S tcm, me-nijo, je njih obvcznost do organiza-cije in kolektiva opravljcna. Na ne-štcto naroeil in celo prošcnj blagaj-nika, naj zbero članarino in pridejo na naše sestanke, sploh niso reagi-rali. Prcd nekaj dne\i pa si lahko slišal bsede: sKomu naj vendar dam tistih 35 din?« češ, saj vam dam ti-sie dinarjc, samo da me pnstiie pri miru. Seveda pa so se pritoževali: »Le kako je to, da mi nikoli ne do-bimo Tsiopnic za gledališče?« Na geologiji so pričeli mobilizirati za biigadi. Prvega scstauka se je udeležila le ena tovarišica iz I. let-nika, vse sploli iii mogoee obvestiti, ker se niti na eiinn predavanju ali vajah no zbero polnoštcvilno. Ko jih je prcdsednik naknadno posamič ¦sprašcval, so se izgovarjali z Tsemi mogočimi bolezuimi, izpiti in doma-čimi .razincrairii. Ena izmed tovarišic je izjavila: sProsiovoljno ne grem, če me bosie prisilili, bom pač mo-rala iti.« Ali razumc ta lovarišica in vsi drugi taki izmikanii na naši in drngih faknllctali dolžnost pomagati svoji domo-\"ini in svojim fovari.šem, ki so bolj zavedni, kot prisilno delo? Mar menijo, da bo organizacija nu-dila ugodnosti tistim študentom, ki zanjo in za aktualna dogajanja na itnivcrzi ne kažcjo nobcnega zani-manja, kaj šele, da bi v njcf sode-lovali? Mar nc pomislijo, da bo na-ša socialistična država ponudila za-poslitev najprej iistim tovarišem, ki so zanjo nckaj zrivovali in ki so po-kazali pripravljcnost pomagati ji v vsakcm položaju — ne pa tistim. ki so se izoiirali iz kolektiva in mislijo, da laltko danes žive sami zase, ne oziraje se na dmge? Večina članov Zf5J na geologiji je predlagala, da se študenti I. leinika izključijo iz študontske organizacije, vendar mi.slim, da bodo Jc-ii spo-znali svojo napako in jo popravili. Na geologiji moraino n.stvarifi trdcn kolektiv vseb študenfov, da bomo t naslednjcm šolskem letu vrsti in enoini mogli sprejeti v svoje vrste nove mlade tovariše. Prva ckskurzija študentske sekci-je Ceološkcga društva v Ljubljani je bila 20. aprila na Noiranjsko. 25 študcntov pod Todstvom prof. dr. ing. J. Duhovnika in višjega asistcn-ia D. Kušeerja se je napotilo v na-rodni park kotlino Škocjan pri Ra-keku. (Imeni Rakova dolina in Rak sta umetni in domačinom neznani, zato se držimo raje domatega na-ziva.) Asistent Knščer nam je že \Iaku na kratko razložil geologijo in tek-toniko NotraDjske, njenili kraških polj, nariv Trnovskega gozda, idrij-sko in predjamsko prelomnico iid., tako da smo se dobro pripravljeni napotili iz Rakeka preko Unškega polja in njcgovega dolomitncga ob-robja, prekoračili tcktonsko in pe-trografsko mejo tik ob železniški progi in preko Rakovskcga griča v Škocjan. Ogledali smo se veliki na-ravni most od vseh strani, spoznali nastanek soteske pred Škocjansko janoo in nadaljevali pot proii Zel-škim janiavn. Mimogrcde smo seodi-šavili z Duglazijo in si oglcdali ži-vahno dclujoč izvir Koicl. Kolikor je b.lo mogoče zaradi visokc vodc, smo si nckateri oglcdali Zclško žago in jame. Zal pa jc večina sedcla pred jainami in nas čakala in iako bila prtkrajšana za marsikatero lcpoto in zanimivost. V bli/ini malcga na-raviicga most.u smo napravili kratko isejo« in malico. Žaloslno je bilo vi-dcti in slišati pomanjkanje čuta za lepoto narave in nje ohranilcv pri nekaterih, za kalerimi je ostalo sme-tiščc, mastni papirji, jajčne lupi-ne ..., vsrevprek se je razlegalo \pit-je. Mnogo se bo trcba šc vzgdjati! Tu je bil tudi kraiek tcčaj o kre-tanju in orientaeiji s karto in.kom-pasom. Na ta način sino v veliko žalost in jezo nekatorili prišli po ti-pičnem kraškem brczpoiju mimo Brlogov na glavno gozdno pot v Ja-vornike pri Zadnjem lazu. Oglcdali smo si Anžctovo brezno tu v bližini ier Malo in Veliko Volčjo jamo na Krlišču. V Veliko janio smo se tudi spustili in obrudovali lcpoto dvojicc ledeniJi kapnikov. Pot nas je nada-l]e vodila po Dolinski poti in proko Poijan k Globokcmn dolu, na dmi kaierega se nas je znašla — roci in piši — od sedeinindvajseiih (27) le — šcsioriea! Ostali so sc ustrašili sprcvelikega pomladauskrga napo-ra«, iako da so ostali zanimivi Ka-mojsterniki pozabljeni ob strani. Pri icmu nrutcmeljcncmu jslrahu« in neupravični ncprizadevnosti se res pojavi nezaupanje v bodoče odgo-vorno terensko delo teli naših gcolo-gov. Spomnimo se na besede znane-ga gcologa: Dober geolog potrcbuje ireh stvari: i. dobre noge, 2. dobre noge, 3. dobre noge! Pri nas pa so se vso pot razlegali olii in alii s tom veejo jakostjo in frekvenco, tim bolj jc bila pot napcta! Do opoldneva je sonce le nekaj-krat prckiniio »prijetno in osvcžu-joče« pršenje, ki se je, pripravno, ravno opoldne sprevrglo v mofncj-šo ploho. Ta čas smo bili pri Mali Karlovici. Zavlekli' smo se pod okri-Ije gosiih smrck in izrabili čas za kosilo, kolikor nas ni pri polncm je-zeru mnčila žeja. Po kosilu so ne-kateri žcli vseobčo zavist in občudo-vanje, ko so si šli Jiladit svojo vro-čckrvnost v razmeroma ioplo jczcro. A tedaj so zanesli nckaicri v našc vrste razdor! Razdeiili smo se v dve skupini. Tabor vztrajnih in pozrtvo-valnih, uka/.cljnih in prizadevnih gcologov si je po burni debati pri-dobil Arečino in se odločil za pot na (ioričico in za povratek z nočnim vlakom (škoda pae časa!), malošfe-vrlni pristaši preg^ovora »čez koinod ga nk, Ijulika v čistem zrnju, so se pa ob vsesplošnein zgražanju napo-tili na popoldanski vlak. Po »še kar lepi poti« smo se na-potili okrog jezcra. Šlo je gor in dol, da sino morali trojico iznmčcnih s tcžkim srccMii zaupati domačinske-mu čolnu, da jih je prcpeljal prcko jezera, kjer so nas počakali v hra-nui, kjer >bog roko ven molk. Qsta-Ii snio kmalu na Goričici uživali sladko s korisinim — Icp prekrasen razgled. poglcd na jezcro, jasno ne-bo s loplim sonccm ... Prcbrcdli smo nokatrre popJavljene dcle nasipa, si oglcdali Vodonos in se končno napili vode v Dolrnjcm jezcru. Miniogrede smo še vrgli poglcd na veliko pogo-rišče, ki je delo sirelc in sc počasi pomikali proii in skozi Ccrknico. Tz-ven Ccrknice nas je dober šofcr na-lo/.il le šc irojioo. Ostali so počasi izginjali — sedaj ta, zdaj o»i — vulj pri ozobčanju zobnikov«. Prc-daval je tovariš ciokan prof. ing. Fc-liks Lobe, ki je uvodoma kratko ori-sal zgodovinski razvoj zobatcga ko-Jesa, iega ražnega strojnega clemea-ia. jn se nato nekoliko dctaljneje za-držal na ieoretski razlagi cikUčnih krivnlj, ki pridejo vpoštcv pri ozob-čanju zobuikov in na kratko orisal načine izdelave zobnikov. Brczhibno izvajanje tovariša profesorja, kakor tudi številne, nazorno narisarne shc-me so pripomogle, da so sicer precej zamotani problemi bili vecini prisot-nih dojemljivi in da je nekoliko tlol-go predavajije bilo nadvse zanimivo in je tako rekoč Še prchitro minilo. Veseli nas, da je ravno prvo pre-davanje bilo v vsakem pogledu na tako zavidni vižiai, da je vzbudilo tolik interes študentov in profesor-jev, saj je bila predavalnica nabito polna, nam pa je to obenem garan-cija, da bodo debatni večeri ob do-brih temah in prcdavaieljih vedno dobro obiskani in bodo zares doscg-li svoj namen. p. ,* Izlet tabornikov MVŠ Sonce še ni dodobra prodrlo skozi megleno zaveso, ko se je skupina veselih mladih ljudi — tabornikov MVŠ zbrala na Karlovškem mostu. Motorizirani oddelek — kolesarji so krepko pognali proti Igu, pešci pa so zasedli avtobus. Med smehom in petjem nam je pot hitro minila in že smo se znašli pred prijaznim Iškim domom. Med načiTi, kam bo-mo krenili, smo pridno posegali v naše torbe, da se pripravimo na »dolgo in težavno pot«. Toda delali smo račun brez krčmarja! Kar ne-nadoma se je skrilo sonce in tililo se je. Brž smo pohiteli v varno za-vetje. A vse dopoldne smo zaman čakali na razjasnitev. Šele popoldne smo se opogumili in kljub dežju odšli na raziskavanje lepot tega skri-tega kotička. Krenili smo proti slapu, a Iška nam je zaprla pot in treba jo je bilo prebresti. Najbolj »korajžni« so takoj zabredli v ledenomrzlo vodo. Jasna in Vukašin pa si nista upala zmočiti nog in sta skušala preko kamnov priti na drugo stran. A glej, smola! Na spolzkem kamnu jima je spodrsnilo in že sta bila oba v vodi. In tako sta imela mokre ne samo noge, ampak še nekaj drugega. Naš predsednik Tine nam je že v Ljubljani pripovedoval, da v Iškem Vintgarju taborita dva rodova ta-bornikov. Šli smo jih iskat. Na pri-jazni jasi smo našli šotore, ostanke tabornega ognja, a tabornikov ni-kjer. Bili smo malo razočarani, saj smo upali, da se bomo lahko po-vabili k njim! Napotili smo se k umetnemu je-zeru. Občudovali smo kristalno čisto vodo in mogočne skale, ki mu za-pirajo pot. Kar brž smo bilf pri-pripvavljeni, da bi poleti tukaj za nekaj dni postavili šotore. Medtem se je začelo mvačiti. Po nebu so se vlačili temni oblaki, dež je sicer ponehal, a še preden smo bili na Igu, je začelo ponovno rositi. Pesakom je avtobus že zdavnaj ušel in ko nikakor nismo mogli urediti. kdo bo koga peljal s kolesom (ker so bile različno težke obremenitve in je vsakdo hotel čim manj), smo do-živeli še neprijetno srečanje z vroče-krvnimi iškima fanti. Dobiček tega je bilo polomljeno kolo našega pod-piedsednika. Ni nam preostalo dru-gega, kot vzeti pot pod noge in že je cela kolona pešcev in kolesarjev (iz solidarnosti do pešcev in polom-ljenega kolesa) krenila peš proti Ljubljani. Vso pot nas je močil dež. Premočeni do kože, a kljub temu dobre volje smo spet stopili na varna ]jubljanska tla. To pa ni bil naš prvi izlet. Štiri-najst dni prej smo bili na Katarini, pa nam je tudi nagajal dež. Zdaj čakamo vremenske napovedi za lepo vreme, da se bomo lahko spet podali na pot. Poravnajte naročnino pritegnila jili je >božja roka«. l)vo-jica je izrabila priliko in se odpe-Ijala kar v Ljubljano. Ostale žejne izletnike je šele iema pripcljala na Rakek, kjer je bil tPri l.ovcu« nasproti postaje svečan za-ključek s i-kulturnim« prograniom in pijačo. Še vlak je /ivahneje vozil, vzpodbujen od naših lepih pesmi (da bi se nas čimpre] rešil?) in pre-gnali smo spanee maloštevilnim pot-nikom. V splošnem »i bilo rcc-jih prito/b in kot poprček na sir je bilo iudi »ekaj Jjnbrzni, da je iz)et iako kar dobro uspell Cvtk Ob ustanovitvi akademskega društva Triglav Po daljših razpravah v organiza-ciji Zveze študentov <* vprašanju telesne vzgoje je Iniciativni akadem-ski športni odbor sklenil po pred-hodnem posvetovanju s predsedni-kom Fizkulturne Zveze Slovenije ministrom Zoranom Poličem izde. lati osnutek za bodoče delo teles-novzg-ojnih organizacij na ljubljan-ski univerzl in visokih šolah. Vzrok temu je predvsem premajhna aktiv-nost študentske mladine v telesno-vzgojnih organizacijah in to zaradi pomanjkanja redne telesne vzgoje. študentska organizacija smatra, da je to vprašanje zelo pereče in ugo. tavlja, da stanje, ki je vladalo do letošnjega leta, ni bilo niti koristno niti v čast napredni študentski orga-nizaciji. Ta predlog, ki ga stavlja Zveza študentske mladine, je poleg osta-lega predvsem posledica velike ini-ciative študentov posameznikov, ki so spoznali nujnost telesne vzgoje in upravičeno zahtevajo od svojega vodstva rešitev tega za njih važnega vprašanja. Da pa je iniciativa štu-dentov sedaj večja, je popolnoma razumljivo, ker so se v zadnjem času pričeli reševati in so se deloma že ugodno rešili vsi najbolj pereči problemi, t. j. materialni, študijsko strokovni in ostali. Poleg tega se je Zveza študentov v svoji bolj spro. ščeni in po delovnem področju bolj pestri organizaciji močno približala reševanju svojih najbolj bistvenih nalog. Vkljub temu, da ljubljanski štu-dentje nrmajo niti samostojne telo-vadne organizacije, niti svojega športnega društva, se vendar le udejstvujejo tako v telesnovzgojnem društvu Partizan kot v raznih šport-nih klubih in sekcijah. Po dobljenih podatkih se udejstvuje pri Partizanu 180 študentov, kar ]e vsekakor zelo skromno število, če pomislimo, da je vpisano na ljubljansko univerzo in visoke šole 6000 slusateljev. če se ozremo po ljubljanskih športnih sekcijah in klubih, bomo videli, da tvorijo v mnogih klubih jedro mo. štev ravno ljubljanski študentje. Sicer je pa študentska organiza. !cija že dvakrat poskusila vzbuditi Izanimanje študentov za telovadbo. j Obakrat se ji je posrečilo z uspeš-|nim prepričevanjem doseči soraz-merno številno udeležbo študentov. V letu 1947/48 se je vključilo okoli 800 študentov v TD I. že po enem mesecu pa so začeli študentje za-puščati teiovadnico in to predvsem zaradi sfcrokovnega sistema vadbe, ki ni ustrezal potrebam in zahtevam študentov, zaradi nestalnosti in ne-kvalifieiranosti vaditeljskega kadra in deloma tudi zaradi nepravilnega odnosa vaditeljev do starejših štu. dentov, ki se zaradi vojne že več lefc niso ukvarjali s telesno vzgojo. Vendar študentska organizacija po tem neuspehu ni obupala. V letu 1949/50 je poskusila postaviti na noge samostojno telovadno organi-zacijo. Da se ne bi ponovile stare napake, je izbrala vaditeljski kader iz svojih vrst. Vendar se je tudi ta poizkus brez- uspešno končal. Upravitelji telovad- nic so se naveličali študentov, ki niso plačevali razsvetljave, kurjave itd., vaditelji-študentje pa niso mo. gli zaradi strogega študijskega re- žima posvetiti toliko pažnje ni časa jsplcšni telesni vzgoji, kot bi bilo v ; začetku potrebno. ! Sledilo je še nekaj manjših po- I izkusov. čeprav so se vsi začeli z I velikim veseliem in voljo, so se ne- j uspešno in žalostno končali. Tako lahko ponovno ugotovimo, da po šestih letih kampanjskega dela ni- smo uspeli prebroditi začetnih te- : žav. študentje še vedno nimajo svoje . telesnovzgojne crganizacije, pač pa le 200 članov telesnovzgojne orga- [ nizacije Partizan. I Nekoliko boljše stanje je vladalo v športnem življenju. Zato da bi se j študentje združili v močni in solidni. organizaciji, so prevzeli leta 1947, športno društvo Enotnost, ki je s pomlajenim kadrom in novo notra-njo politično vzgojo zaživela živalv nejše življen.ie. Kar hitro so se po. kazali zavidljivi uspehi. Ustanovilo se je nešteto sekcij in klubov, ki so zajemali skoraj vse športne panoge. Tudi rezultati na državnih prven- stvih in mednarodnih srečanjih niso zaostajali za notranjo organi-zacijsko močjo. Tako se je Enotnost uspešno razvijala vse do leta 1949, ko so iz utemeljenih razlogov pre-nehale redne podpore za delo dru-štva. Pomanjkanje denarnih sred. stev je privedlo do razpusta društva in do prestopa večine študentov v drušfcva, ki so po nekakih virih nu-dila tekmovalcem vse potrebno za tekmovanja. Društvo Enotnost, ki je za časa svojega obstoja izpolnje-valo postavljene naloge, ni imelo na razpolago za svojo notranjo sta-bilizacijo niti svoje telovadnice, niti svojega stadiona in jo je zato uki-nitev podpor tem močneje zadela. Točno- pa je tudi, da se forumi, ki bi bili ttpravičeni in dolžni nuditi »Enotnosti« vsaj malo pomoči, niso nikoli ukvarjali resneie s tem vpra. šanjem in so prepustili mirno dru-štvo razpadu. Dejstvo |e, da se šfce-vilo aktivnih športnikov-študen,tov s prestopom iz »Enotnosti« v druga dmštva ni prav nič zvišalo, ampak so se spremenili samo naslovi. Slaba telesna odpornost precej-šnjega števila študentov in njihova samodniciativnost, ki se izraža tudi v vključevanju tekmovanja, ki jih organizirajo razna društva, zato da bi iz študentskih vrst črpala kader za izpolnitev svojih moštev, sta bili povod za ustanovitev akademskega društva »Triglav«, ki ima vse pogoie za uspešen razvoj in ki naf bi zajelo v svojih vrstah čim več.ie število študentov ter jim omosočilo redno telesno vadbo v taki obliki, da se je bcdo oprijeli z največjim veseljem. Mi vsi se zavedamo važnosti no-voustanovljenega društva. Zaveda-mo se tudi, da nismo dosegli svojega cilia, če se bo nekaj študentov ude-ležilo v celem letu enega samega tekmovan.ia. Zato novousta.ncvljeno drustvo. katerega asnovna dolžnost bo vzgojiti zdrave državljane z naj-boljšimi moralno političnimi kvali-fikacijami, upravičeno pričakuie vsestransko pomoč nadreienih fo. j rumov. d^ bo doseglo cilj, ki si ga ; je zastavilo. Sarič V času od 8. do 10. maja je Aka-dcmska strelska družina izvršila le-tošnje študentsko prvenstvo v stre-ljanju z vojaško puško. Pravico tek-movanja so imeli vsi redni in izred-ni študentje in študentke ljubljan-skih visokih šol, ne oziraje se na to, ali je član Akademske strelske dru-žine ali ne. Moški so tekmovali na 200 metrov, in sicer po pet strelov \z stoječega, klečečcga m ležečega položaja, ženske pa po .deset strelov iz ležečega položaja. Borba za na-slov najboljšega strelca je bila zelo razburljiva in napeta. Kakor je bilo tudi pričakovati, se je vodila v glav-nem med znanimi »asi« — člani ASD. Zmagal je strclec Ludvik Le-tonia — štuclcnt elektrotehnike in si s tem pribonl častni naslov študent-skega prvaka v streljanju za Ieto 1952. Ostali strelci so se razvrstili iakole: . i ¦¦ Krogov 2. Kveder Saša, metalurg 107 3. Sfiligoj Aco, strojnik 105 4. Peršič Aco, agronom 105 5. Kuštrin Mišo, VPŠ 100 6. Kotnik Stanko, filozof 96 7. Rems Fedor, elektro 95 8. Drstvenšek Ivan, gradbenik 80 9. Čretnik Miloš, rudar . 80 10. Jemec Borut, medicina 80 11. tfšaj Lojze, gradbenik 76 12. Lestan Janez, gradbenik 74 13. Zvekič Vojo, strojnik 74 14. Boljka Milan, strojnik 74 15. Berilazič Ivo, strojnik . 71 Na splošno rezultati strelcev niso kaj posebno kvalitetni, docim so pa nekaiere strelke postavile prešenet-ljivo dobre rczultate. Vrstijo se ta-kole: KrogoA 1. Kastelic Joža, pravo : 79 2. Kržičnik Minca, ekonomija . 75 3. Vrabl Alenka, prir. mat. . 70 4. Tominec Mija, filozofija 64 5. Ročnik Cvetka, kemija 39 Organizacija tckmovanja je bila dobra, kljub številnim težavam, s katerimi so se prireditelji morali bo-riti že od prvcga dneva. S pravne fakultete Mobilizacija za delovno brigado poteka na naši fakulteti že dobre tri tedne, vendar pa rezultati niso povsem zadovoljivi, saj iniaino od 347 rednih slušateljev komaj 124 pri-javljencev. Število se sedaj le počasi dviga kljub temu, da po preglcdu mobilizacijskega štaba obstoja re-zerva še kakih 100 slušateljev, ki ni-majo opravičljivib. razlogov, da se dela na gradnji hidrocentrale Jabla-nica ne bi udeležili. Udeležbo v de-lovni brigadi smo postavili dokaj ostro: mladina je mnenja, da kolcgi, ki se akcije ne bi udeležili, ne morcjo biti več člani ZS J, kar je z ozirom na ^. polozaj, ki naj bi ga zavzemali naši študentje v službi delovncga ljud-stva, povsem razumljivo. Študente, ki navajajo r.eumestne izgovore, raz-krinkujemo v »Brigadirju«, ki je glasilo naših prijavljcncev. Izhaja tedensko. »Brigadni obad« je rubri-ka, kjer se taki tovariši oracnjajo. Nepravilno je, da nekateri ne bi šli v brigade, ko pa imamo tovariše, kot Mikuš Vladota, Kuralt Janeza, Thaler Bruna in še več drugih, ki so bili v brigadah po šestkrat ali ce-lo sedemkrat. Irnena prijavljencev sproti objavljamo in dolge kolone vcrjetno precej bodejo v oči one, ki stojijo ob strani. Razen našc organi-zacije, je študente pozval na socle-lovanje pri delu tudi naš dekan dr. Murko, ki je v pozivu vscm slušate-ljem na kratko obrazložil pomcn dela in vlogo socialističnega študcn-ta v družbi. Mobilizacija se močno čuti, o njej se razpravlja v vseh od-morih in privatnih razgovorih. Naj-boljši agifatorji za vpis v dolovne brigade pa so dosedanji prijavljenci, ki zahfevafo, da se akcije udelcžiino prav vsi. Z doscdanjimi prijavljciifi smo ze imeli prvi brigadni sosianck. na katerem smo se pogovorili o na-daljnji mobilizaciji, o življcnju v hrigadi in rešili nekaj tehničnih vprašanj. Nekaj kolegov, ki se delovni bri-gadi izmikajo in dajejo zelo ne-umcstnc izgovore, želimo prcdsfaviti tudi ostalim študentom: Ivanov Dimitrij iz II. letnika pra-vi, da ne more v brigado, ker bo v tem času posečal sabl jaški tečaj. Ne-smiselno bi hilo oporekati tcmu športu kot takemu, vendar pa le ne bi Jbilo mapak, da bi se Ivanov zave-del, da živi v obdobju graditve so-cializma, ne pa v času fevdalnih turmrjev, ki so bili prvenstvena skrb tedanje gospode, dočim je danes na-ša glavna naloga borba za izgradnjo Raknljič Vanja iz II. letnika trdi, da ne gre v brigado, ker bo moral v času počitnic kaj zaslužiti, ker ne prejema otroške doklade. Če pove-mo, da je njegov oče zdravnik — specialist ginekologije, verjetno ni potrebno drugih komentarjev. Štcfaiičic Dušan, ki niti ni član ZŠJ, bo moral na taborjenje v hribe. Njegov primer nas res čudi, saj je bil za časa NOB dokaj aktiven. Nje-mu in sličnim je treba povcdati, da se na lavorikah. ne da počivati, da ^ahtcvamo vseskozi aktivne Ijudi, ne pa mladinskih upokojenccv. Lilek Vera se je lani prijavila za dclovno brigado v Švici, letos pa je ni na izpreglcd. Nckaj takih primerov še imanio, vendar pričakujemo, da bo kritika nan je dobro vplivala, vcndar ne ta-ko, kot na Ivanova, ki odkar je bil v iBrigadncm obadu«. ne govori vee j z našimi aktivisti. Morda bi bilo j umestno, da bi razna fizkulturna . društva delala tudi politično, ne pa ' da sedaj podpovprečni fizkiilturniki postajajo povscm nepogrešljivi v mesecu iuliju. Tndi razni »bolnikk bi si lahko vzeli za vzgled iov. Pe-tača, ki je invalid iz NOV (ima prc-streljcno roko), pa gre v brigado, ali pa tov. Gartncrja, ki niora uži-vali dietno hrano in mu je partijska organizacija odsvetovala odliod v brigado, pa hoče iti kljub tcmu. To-variš Gartncr pravi, da bi sc poču-til nckako odrczancga in kc bolj bol-nega, če ne gre v brigado, kajti to mu je postalo žo neka mijnost vsa-ko lcto po osvoboditvi. Kot že omenjcno vlada na fakul-tcti brigadna psihoza. Nogomctaši, strclci, odbojkaši že račintajo na razna tckmovanja in so v pričako-vanju zmag na ich področjih. Za vc-koIo glasbo imamo tudi že poskrb-ljeno. Brigadirji, ki smo bili lani v Doboju, sino še posebej zadovoljni, saj smo prepričaiii, da boino lctos popravili sramoto, ki smo jo priza-dcli naši organizaciji, ko nas jc šlo v Dol)oj le 15 iz naše fakultcte. Oni tovariši, ki dejansko niso sposobni za fizično dclo, pa bodo v Ljubljani iz-dclovali skripta in s tcm nudili po-moč brigadirjcin. Naša naloga jo. da u.sivarimo na fakulteti močan ko-lektiv, ki se bo vedno odzval zahtc-vam organizacije. Koncert v Brežicah Študentje Akademije za glasbo so tretji zaporedni koncert, katerega 2, maja 1952 v Brežicah priredili svoj čisti dobiček je bil namenjen Samo-pomoči Unievrze. Prvi koncert je bil 8. aprila v šoli za Medicinske sestre, drugi koncert pa 9. aprila v Domu Ivana Carkarja v Ljubljani. Koncert v Brežicah pa je začetek podobnih prireditev po delavskih centrih širom Slovenije. Pa sledimo pripravam, potovanju in uspehu koncerta. Prva nevšečnost se je zgodila na ljubljanskem kolodvoru. Tenorist To-mo je zamudil vlak za dve minuti, vendar vlak le ni odpeljal, ker je vedel, da brez njega koncert ne bi uspel. Predstavljate si lahko pevca, ki pazi na svoje grlo, pa vam v mrzlem jutranjem zraku pridrvi na kolodvor na ljubljanski kolodvor. Vendar se našemu Tomotu kljub temu ni nič zgodilo in je v Breži-cah s svojim nastopom doživel velik aplavz. Potovanje iz Ljubljane v Brežice je sicer zanimivo, toda če človek potuje po prazniku prvega maja. se ne more vživ&ti v lepote, ki mu jih nudi potovanje, ker je še vedno pod vplivom prvomajskih »sestankov« na Gradu, na Rožniku, Šmarni gori itd. Končno smo le prispeli v Brežice, ker smo si najprej ogledali dvorano, kjer se bi moral vršiti koncert. Toda brez kalorij ne gre nobeno delo, zato so tudi naši glasbeniki pred gene-ralko, ki je bila dopoldne, spili par vročih čajev, da so se odtajali svoja grla. Brežice so sicer lep kraj, toda ko greš nekajkrat po glavni ulici, se naješ prahu, ki ga v Brežicah ne primanjkuje. Tovariš Mirko, ki je v Brežicah požrtvovalno organiziral to prireditev, nas je po genralki peljal v hotel, kjer smo se po naporni poti nekoliko odpcčil. V praznično raz-položenih Brežicah je glasbena ekipa precej pestro preživela priprave na večerni koncert. Tovariši, ki se zani-majo za zgodovinske stvarii, so si ogledali krasne freske v viteški dvo-rani, drugi so se zabavali s strelja-njem na zabavišču, kjer so za na-grade dobivali papirnate rože, drugi pa so storili bolj pametno in so šli spat. Konferenca ZSJ na agronomski fakulteti ODBOJKA NA UNIVERZI POŽIVLJENA V torek 27. t. m. se bo začclo na igriščih Krima pod Cekinovim gra-dom medfakultetno tekmovanje v odbojki, ki bo lrajalo tvi dni. Tek-me bodo v popoldanskih urah. V moštvih posameznih fakultet bodo nastopili tudi naši vrhunski odboj-karji, tako da lahko upravičeno upamo, da bodo tekme borbene in zanimive. Vabimo navijače iz vseh fakultet, da bodo v čim večjem številu prišli na igrišče in nudili vojemu moštvu potrebno moralno oporo. Prvo moštvo bo dobiio y.a nagrado oprema, drugo pa.žogo za odbojko. Pri vajah me je tovariš opomnil, naj ne pozabim priti na konfei-enco ZŠJ. Vedel sem, da ne bi mogel po-zabiti, saj me je že dva dni mučila radovednost, če bo ta naša druga konferenca podobna prvi, ali bo kaj boljša. Zbrali smo se ob 14. uri. Predaval-nica so je precej napolnila, pogrešali smo le tovariše iz II. in III. letnika, ki so na praksi. Kot član profesor-skega zbora se nam je pridružil ing. Jelačin. Namen naše konference je bil iz-voliti nov odbor, ki bi — končno — pričel z resnim delom in seznaniti člane združenja z delom in sklepi Kongresa ZŠJ v Zagrebu. Tov. Mikuša, ki je prišel ves za- sopel nekoliko prepozno, smo prosili, da nam pove vse najvažnejše sklepe, kakor tudi ves potek zasedanja Kon- gresa ZŠJ v Zagrebu. Prav vsi smo ga poslušali, saj nam je znal prav | živahno in zanimivo predočiti po- ! govore in najrajličnejše debate, ki so v nekaterih točkah ostale celo sporne, Morda nas je prav on navdušil za | diskusijo, kajti diskutantje so se za-' čeli oglašati drug za drugim in kar niso molgi nehati. Videli smo, da je naša organizacija obstojala doslej le več ali manj formalno in da se je I odbor premalo zanimal, kako bi po- ! i živil delo in pritegnil k njemu vse | člane organizacije, ki so čakali na njegov poziv. Ugotovili pa smo, da študentje sami nismo spali. V dneh, ko je vse delovno ljudstvo demon-striralo po ljubljanskih ulicah in zahtevalo svoje pravice, smo pregle-dali svoje vrste in sedaj, v tej diskusiji, javno ožigosali tiste, ki se nam niso pridružili. Še celo takega študenta smo našli med sabo, ki nas je zasmehoval in se rogal našemu navdušenju. Brez pomislekov smo ga izključili iz naših vrst in skle-nili, da se bomo odslej kratko in jasno pomenili z vsakim njegovim pristašem. Ing. JelaČin nam je dal mnogo koristnih navodil za nadaljnje delo. Zopet smo si morali priznati, da še vedno ne znamo izkoristiti časa, ki n&m je na razpolago, tako da bi imeli pri vsakem delu ali zabavi tudi korist. V imenu vseh naših profesor-jev nam je tov. Jelačin obljubil so-delovanje in poudaril, da so nekateri naši predavatelji skoraj razočarani nad nami, ker ne iščemo stikov z njimi in jih do sedaj še nikoli nismo prosili pomoči ali nasvetov. Nato smo izvolili predsednika in petčlanski odbor. Volili smo jih z ve-likim zaupanjem in z željo, da bi prinesli v našo organizacijo več živ-ljenja, več enotnosti, in zlasti več revolucionarnosti, ki je bila največja odlika slovenskega študenta. N. Po večerji je bilo treba urediti toaleto, da ne bodo Brežičani preveč kritizirali, ker najdemo med poslu-šalci tudi ljudi, ki gledajo, kako je človek oblečen, ne pa kako izvaja svoj del programa. Program je bil pester. Nastopali so sledeči mladi glasbeniki: flavtist Bo. ris, ki je odigral splet angleških na- rodnih pesmi ter fantazijoiz Verdije- vecpere Traviata. Izvajanje je bilopri poslušalcih navdušeno sprejeto, toda j tovariš je zagrešil napako; nastopil | ni v dolgih hlačah, kar mu poslu- 1 šalci niso oprostili. Če bo hotel pri- ': hodnjič doživeti popoln uspeh, bo moral pač priti na koncert tudi pri- merno oblečen. Pevci Vlado, Tomo in Boža so odpeli nekaj umetnih slo- , venskih in hrvaških pesmi ter nekaj opernih arij Puccinija in Bizeta. Naj- večji uspeh je doživel tovariš Tomo s svojo Hatzejevo serenado. Pa tudi Vlado s svojim Figarojem je doživel buren aplavz. Pianistki Marija in Da- rinka sta igrali dela Beethovna, De- bussyja, Grečaninova in Defala. Da- rinka je dobila od poslušalcev prelep šopek cvetja. Da se Brežičani zelo zanimajo za koncertne nastope, je pokazala po-polnoma razprodana dvorana Doma Armije in se je zgodilo, da je precej poslušalcev ostalo pred vrati, ker niso dobili vstopnic. Po koncertu smo se pogovorili s predstavniki Brežic o uspehu kon- certa. Tovariši so izrazili željo, da ^ bi videli poleg glasbenikov tudi bo- | doče igralce. Obljubili smo, da jim ; bodo študentje igralske akademije čim prej priredili predstavo. Spali smo prijetno kljub trdim vo-jaškim posteljam v našem »hotelu«. Poudariti namreč moramo, da je ta hotel dijaški dom v Brežicah in nam je uprava brezplačno dala na razpo. lago sobe, za kar smo jim dolžni to-plo zahvalo. Potovanje nazaj smo zopet nasto-pili zgodaj zjutraj, tako da s te strani ne bi imel povedati posebnih zanimi-vosti. V Zidanem mostu smo se na-kitili s cvetjem, ker ga pač niso dobili vsi nastopajoči, ter smo se v prijetnem jutranjem soncu slikali. Slike žal nimamo, ker se je pokva-rila, vendar si čitatelj lahko pred-stavlja 8 študentov, ki se v dobrem razpoloženju po uspelem koncertu vračajo domov z zavestjo, da so lju-s svojim nastopom omogočili nekaj dem posredovali glasbeno kulturo ter podpor za svoje socialno šibke ko-lege. Koncert v Brežicah je uspel, glas-beniki so bili zadovoljni in so oblju-bili, da bodo tudi v bodoče nesebično žrtvovali svoj prosti čas ter nadalje-vali koncerte. M. PERU dežela kontrastov Stratosferske bitke bodočnosti Peru jc dcžela južnc Ainerike, kjcr so verjctno največji kontrasti. Paci-fiško obalo bičajo pozimi ali v mc-secih maj — septi-inbor votrovi mrz-lega zračnega toka llumbolt. tako da je zaradi tega tcmptTatura prc-ccj hladna s povprcčno 12—16 sio-pinj nad ničlo, ustvarjajoč s tom kar nenormalno kliiuo za to področjc, ki je za 10 stopinj ockkil.jeno od ckva-torja (to je koncrm konccv v ckva-torialncm pasu). čim pa prodroto globljc v cle/clo in jm-koračitc doli-nc tega kraja, po vcčini goratega, prencha vpliv toka Humbolt in znaj-detc sc v vročini tropskcga pasu. Tako ste tu priča ncnavadncmu pojavu, da se vročina postopoma ve-ča, čim višjc se dvigate od occana: dogaja se nasprotno kot pri nas v alpskih pokrajinah. Iz Liine, okrog 150 m nad morsko gladino, odpotn-jete tesno oviti v plašč zaradi mrzlc vlage in megle, ko pa dosežete viši-no iri tisoč nictrov. moratc v krasncm gorskem soncn plašč sleči. To nasprotje vpliva na naravo, na rastlinstvo. Vzdolž pacifiške obale najdete nasade banan, bombaža, sadje pa je bolj na jugu, to je v zmernejšem pasu, v Čamana, kajti tain se zaradi gcografske lege (v ve-likem zalivu) oniili vpliv že omenje-nega mrzlega zračncga toka. Iz dru-gih razlogov pridobivajo sladkor v notraujili dolinah in cclo riž in žito na.ših zmernih pokrajin. Pri tcm vse-kakor pomaga močna sončna toplota in guano, ptičji gnoj. Srednja obala Pacifika je v Peru-ju skoro vsa, izvzemši razne »oaze«, cna sama puščava zaradi vcdno iste-ga zračnega toka, Velikanske raz-poke, imenovane v narečju domači-nov »quebradas«, križajo tc neskonč-ne puščave z rumenim ali rdcčka-stim peskom z ozirom na večjo ali manjšo količino snovi železnega ali vulkanskega izvora: to so velikan-ska, strmoglava žrela, čcsto suhopar-na, da ni moč povedati. Ce jih dan-dancs prckoračite na več ali manj udobni carreteri, z nemajlinim začu-rienjem mislite na podvig Pizzara, ki jih je daleč nazaj v letu 1532 pre-koračil s pcšeico Jjudi in konj ter si jc mogel utreti prehod skozi sovraž-no ljudstvo, ki si ga je naposled podvrgel. Brez djk'oma so bili on in njegovi posnemovalci eni izmed najvcčjih avanturistov vseh časov. V silno spodbudo pa jiin je bilo poželjenje po pravljični množini zlata Inkov. Prvič se je v zgodovinskih letopisili Jnžne Amerike primerilo, da je vla-dar kot Atanualpa, »Sin sonca«, šel nasproti tujcu (Pizaru) na vclikem masivnem ležišču iz zlata in je po-toin, ko je padel v ujetništvo, ponu-dil v odkupnino toliko zlata, da so 7 njim napolnili sobo 6,9 m široko, 5,3 m visoko in 2.83 m dolgo. kar zuaša preko 90 kub. metrov! Precej so seveda prispcvali k tcmu uspehu konji in strclno orožje. Pa tudi v tem .jravljit-ncm kraljevcin boga-stvti. kakšen kontrast v primcri z revščino indijauskih podložnikov! Na vrhu tch izrcdno revnili doiin so rudniki, ki spadajo nicd najpo-inembnejše na svclu, kot so Cerro de Pasco v višini 4360 m in v Casa-palca, severovzhodno od Lime na su-lioparni gorski planoti onstran veli-kega gorskega razvodja, ki ga tu tvorijo zapadnc Kordiljcre. Lcpa ce-sta je danes speljana preko Passo di Anticona v višino 4835 m in je go-iovo med na.jvišjimi na svctu. Baker, svinec ia tudi zlato ter srcbro kop-ljejo v Cerro de Pasco, vanadij pa v Minasagra, zapadno od tega sre-dišča. Vse te rudnine izkoriščajo amcriški kapitalisti. ki so tu posta-vili znaten stavbni kompleks. Ko se spuščate navzdol po vzhod-ni strani Kordiljer, prihajate posto-poma v področje reke Amazona z deviškimi gozdovi in širokimi plov-nimi rekami, neverjctno nasprotje višinskim nrcdelom. . visokim peruj-skim puščavam. S Sierre prcidcte na montanna, drug lingvistični perujski paradoks. kajii motanna je tam gozd, medtcm ko je Sierra pravza-prav naša gora. S pustih višav, ta-ko imenovanih paramos, kjer edino raste jerbapja, slamnata rastlina, ki je vsekakor najboljša krma zlasti za laine, pridete v niže ležeči predel. \lažen m poln strupenega mrčesa. Tu doscže vročina pogosto tudi 50 stopinj. Neizmerni gozdovi, prcbo-gati vsakovrstnega drevja, tu še ča-kajo človeških rok, napornega dela, polnega borb in požrtvovalnosti. Zračna struja Humbolt vpliva očitno tudi na naravo teli Kordiljer. \[cf'tcm ko je v zmernem pasu, bolj na jugu, na primer v Čilu in na sa-inem Aconcagua na 32. vzporcdniku malo lcdenikov, imamo tu v zgor-iijom Periiju, nekaj stopinj od ekoa-lorja, čudovito vrsto velikanskili le-dfiiikov: priineri lo-tcli so Cordillcra Blanca severno od T.ime, tako imo-novaiia prav zaradi beline snega in lcdciiikov. tn se dviga.jo Huascaran, IIuandoy, Pucaraje in tako dalje, vsi prcko 6 fisoč meirnv. Vendar ima tndi južni Peru spo-štovanje vzbujajoče lodcne kolosokot Croouna. Ampafo. Solimana in dru-ge. Vsak jc vsaj za tisoč mctrov viš- ji od našcga Mont Blanca in razcn ioga tcžko clostopon, ker ga obkro-žajo nrskončne puščave in stcpi", kjcr skoro ni življrnja in vodc za-radi izredno porozne in izsuišone zeniljc. Očitni 80 konfrastl v Peruju v pro- jmctnili sredstvih. Dočim je v pre- J slolnic-t in v vscli glavnili niestili av-tomobilski promet vclikanski (zlasti v l.inii) in to zaradi iniiiimalnc ecne jgoriva, je v mnntanna \n gorskih planotah izredno razvito jezdarjenje botlisi lia konju, niuli, osliču ali lami. Vrsta cest sc dandancs razprosti-ra po vsem Pcruju. ()d pacifiške cb 'e se vzpenjajo prcko gorskc vc-rige Andov. Zgradili so jih z vcli-kanskimi žrtvami in izdatki med najvcčjimi naravnimi in klimatski-mi oviraini. Te ccste se nato spušča-jo p:> vzhodncm pobočju v ainazon-sko planoto. Ob occaiiski obali so ceste vcčinoma asfaltirane: dolge tcmnc čric sc vijejo mcd belkastimi P' ščavami; one ceste, ki vodijo pre-ko Kordiljer, niso asfaHirane, a so v dobrcm stanju, čcprav niso zava-rovane ob velikanskili prepadili. Mnoge od teh promeinih žil so dolge preko tisoč kilomctrov, tako na pri-mer cesta iz Lime v Cuzco, v Pu-mo, v Arecjuipa in drugc. Plezajo preko najbolj strmih prepadov, vije-jo se skozi samotne paramos, kjer žive samo živali iz vrste vclblodov; povsod sc odpirajo očcin slikoviti pogledi na zasnežcne velikane An-dov. Človeško življenje tam gori predstavljajo redke samotne chosas, kolibe primitivnih Indijancev, ki vas ponosno motre, večno zaviti v svojc težke pisane ponchos. Razen teh visokogorskih cest ima-jo dandanes v Peruju še nekaj do-brih železnic, Povsem razumljivo pa je, da so v Peruju zelo razvite zrač-nc proge, katerih je okrog deset. Mnoge pripadajo perujskim druž-bam s hitrimi in pogostimi zvezami med severom in jugom (gre za dva-tisoč kilotuctrov zračne črte!), ki jih oskrbujejo udobna in hitra letala. Prestolnioa je povezana z glavnimi mesti na perujskem področfu reke | Amazona. Letenje od encga (ch mest. I ki so okol: pet sto rnc-trov nad morsko gladino, Ho plavnega mesta Peruja nudi prekriign-:1. prizorc, kajti letalo se dvigne vse 6800 m visoko, preleti Ande z velikanskimi kanioni in se Rakete v službi znanosti Znano je, da so zadnje dni (apri-la 1945) pretekle vojne amerikan-ske čete zaplenile v Nemčiji veliko število raket V2, ki so jih nato po-slali v Ameriko. Amerikanci niso j gradili novih raket po vzorcu V2, ampak so se oniejili na gradnjo no-vih, čeprav na isti csnovi, manjših proporcij, imencvanih »Mac Corpo-ral« In »Aerobee«. Nemške rakete so uporabljali, da so prenašale v stra-tosfero merilne instrumente, nazad-nje bodo služile kot »prva faza« ra-ket na dve fazi, ki se bodo dvignile 400 km visoko. V2 za znastvene raziskave Pri neposrednem raziskovanju zgcrnjih plasti atmosfere s pomcčjo V2 so dosegli znaten napredek. Stra-tosferske plasti so sprva merili z zmaji, baloni in letali. Danes so zmaje skoraj opustili, ker zavisi nji. hovo vzpenjanje od močnih vetrov in ne sežejo preko 2000 metrov vi-soko. Letalo ima prednosti v tem, da nosi opazovalce in da se ga po želji vodi skozi različne stratosfer-ske plasti, ki zanimajo znanstveni-ka. Vendar tudi letalo preneha normalno funkcionirati, ko doseže višino 10.000 m (največ 24.000 m>. Res je, da lahko dosežejo merilni baloni višino 30000 metrov, vendar gre tu za redke izjeme in meteoro-log se mora zadovoljiti s podatki, zabeleženimi v nižjih plasteh, to je v troposferi. Eduao s pomočjo raket, ki jih že. nejo tekoča goriva in ki prenašajo merilne instrumente, se je meteo-rolcgu odprla možnost direktno ra-ziskovati najvišje plasti atmosfere. Instrumenti so nameščeni po raznih koncih znotraj rakete. ki je 16 metrov dolga. Največji. premer v sredini znaša 1,6 m. Prazna raketa tehta 4500 kg, pri vzletu pa tehta (z gorivom) 14000 kg. Največja ko-ristna teža znaša 1000 kg, precej več kot lahko nosi merilni balon. Antene so pritrjene vzdolž smer-nih kril, dočim je spektrograf vde. lan •>• eno izmed kril. Na opori kril je števec kozmičnih žarkov. meri-lec pritiska in stroj za vžig pri vzle-j tu. Med tanki za gorivo so name-' ščeni fotografski aparati. V vojni je stožčasta glava V2 služ'la kot shramba za eksplozivo. Sedaj pa so tam nameščeni gircskrn, radiiska oddajna postaja. merilec pospeška, akumulatorji. mehanizem za pove-zavo in drugi instrumenti. Zadaj so nameščeni merilec zračnega pri-tiska, merilni aparati za tempera. tur^ in teleskop merilca izžarevanja. s|)iisti na niorsko gladino v Lima-tambo. najniodeiMcj.se letališce Lime. Kontraste srcfujfiiio v Pcruju na vsak korak tndi v arhitcktnri. O\i one starili Inkov in še pred njinii s templji in trdnjavami rnasivnili kon-strukci] iz lmiogokotnili kamnitih skladov brcz veziva, do španskc iz časa osvajalcev s čudovitiini ccrkva-mi iu samostani tcr liisami ^s portali. vcrandaini in balkončki. okrašcriimi z najbolj inneiniini iiitarzijaini. V I.iin spreinljajo to unictnost špansko-ga činkvečenta najvisji in najmo-dornejši ncboiičniki. Nasprotja so v življonju. v nava-dah tc dežele. Modtem ko sc v pre-slolnici razvija niodorno življcnje z vsemi svojimi zalitcvami, pa jc tam zgoraj v poslcdnjih kocali Siorro živ-ljonjo skrčcno na najmanjšc življcnj-ske pogoje in se zafo izenačuje z življenjcm Iiulijancev v Amazoniji (tudi ti žive v kočah), čeprav je tam klirna drugačna. Očitnc razlike se fu zaznavajo v klhnatskili pogojih in io tako ob obali ali gozdnatili področjili kot na gorskih planotali ali na Sierri. In na Sieni sami se razlikujc kliina na pacifi.Ški strani od one na amazon-ski. Zaradi iste ekvatorialne lege (od 2 do 18 stop. južne širinc) so noci zelo dolgc vse leto, okoli enajst ur, tako da se tačas ozračje pošteno sliladi in živosrebrni stolpec v tor-mometru znatno pade. Drug tak po-jav je ni/ja temperatura v pokraji-nah ob ekvatorju od onih, ki so dljc od njoga. ker je tam manjša oblač-nost. Dočim je v zimskih niesccili (junij — september) na višini 5000 m ponoči padcl toplomer 25—28 stopinj pod ničlo, se je v gozdovili Amazo-nije dvignil tja do 52 stopinj v opol-danskih urah. Podnevi srednja tem-pcratura v višini 4000 m ne preko-rači 12 stopinj. ponoci ostane v ama-zonskih pokrajinah na 35 stopinjah. V celoti predstavlja Pern s svoji-mi kontrasti eno najzanimivejših de-žela na svetu, kjer kipi vse bolj na-ravno življenje kot pa pri nas v Evropi: to se kaže v vsej svoji ob-scžnosti in celotnosti. V taki deželi je moc spoznati vcliko raznolikost ras ali pa običajev. Omenimo naj samo Quechua in Aymara, potomcc starili InkoA'. Prvi so bolj temnopol-ti. Srcčate pa tudi mešanee, mulatc, črnce, zambos (sinovi črnca in indi-janke) in celo Kitajce ter Malajce. V zadnji. svetovni , jni hHrost kombnj- 1 kov n) presegala 600 km nd uro in Stro. kovnjaki so menili. d.; bi bilo pri vecji br. ' zini precizno bombardiranje nemogoce. | Seda) so pri konstrukciji leial že odstra. ¦ nill vzroke, zaradi kaferih je prislo do od. klona izslrelkov. Znane so podrobnosti o paskusnem bombardiranju v Kaliforniji z veltkimi bombami, ki jih ie odrrgel reak. ci/ski bombnik »Nortb American B-45Stral'ucrusier B-47« pri nedavnem. poletu 3.690 km preko cel°La ozemlja ZDA obdržal povprecno hitrost ; 967,6 km na uro. Pred kratkhn ie za poht preko Atlantika parabil samo 5 ur bombnik »Canbeira«; opremljen z motorji Rjlls. Royce lahko doseze 14.000 metrov vis/ne Pii obrambnib letalih ni poraU ,':'.lrosfi prav nic manjsi. Tako imajo novi amerlkan. ski reakcijski lovci hilrost 1600 km na uro in prelefe 2700 km. Kot je znano, s'o nad Korejo v akciji amerikanski »Sabre F-85MIG-15t s 1005 km na uro. Omenjena povecana hitrost in nova spo. znanja z ozirom na strafasferske polete po. stt-uljajo obrambo na nove temelje. Treba je najti novo taktiko za obrambne lovce, kt naj preprecujejo bombardtranje v velikih formacijab. Ta problem bi lahko razčlenjli na nasledm nje tocke: a) šredstvA za odkrivanje. b) obdobje priblizevanja, c) napadalni sistem, d) obra-nhev stika. Glede prve iocke je znano, dgoce opaziti skupine sovraznib bombnikov preko 9 do 10 km, V tem slu. caju jib je mogoce edino z radarjem prej apazitt, kar je pri sedanji hitrosti zivljenj. sko vazno. Vomisliii je namrec ireba, da prelett bombnik v 4 in pol iekunde razda-Ijo enega kilometra in ce mu lavec leli na. sprctti s hitrostfo 950—1100 km na uro, preosiane le-temu zelo kratek cas, da opazi sovraznika in se pupravl za napad, Ker ni mogoce namestifi normalni iip radarja nd seditnje lovce, na katerih je vsak kotiiek izkoriscen, ne preosiane dtugega, koi da poftavijo na zemlji posebne ob-rambne radarske pojtafe, k't naj adkiijejo sovraznika. Njihove naprave zaznajo skupi. ne sovraznih bombnikov in lastnth lovcev. Z zemlje lazje slede njihovemu gibanju na nebu in dobe potrebne podatke o hitrosii, visini tn razdaljl ter vse io stalno sporacajo ivojim lovcem in jih vodijo v napad. Kapad se hirsi na dvtt nacina: n.&avnott ali z boka. Bolj pr/ljubljen je navadno prvi, v kolikor se b'-]e boj nad prostoroth z manj kciicentrhanlm sovrjznim ognjem, pa tudi zato, ker pri jrontalfiem napadu zaradi iz-redne hifrosfi približevanja z obeh strani (vsoia dteb hhrostl) sovraznlk nima vec casa, da bi hvedel manever za pobeg. V tem obdobju približevanja pride v ve. Ijato aitomaticni piloi, cudovif siroj, ki potnjga pilotu, čigar rcke, oci in možgani s'o poiseni zaposleni pri rokovanju s jleviU nimt aparati. Izredno hitrosi je treba upostevati tudi prt delovanju orozja na krovu lovca, kajfi na razpolago ima le bezne trenutke za udej-stiovanje. Sovraznemu bombniku je trebn porzrocili iim vecjo skodo z enim alt vec streli. Zato ]e treba uporabljati mocnejse orožje tako po obsegu kot hitrosti izstrel. kav. Iz teh ugofovhev bi se dalo zakljuilU na-slednje: 1. da so lovska letala, opremljena z nafm modernejsimi reakcijskimi motorfi, a brez ze omenjenih pomoinih aparatov, ze takoj prt slartu izgubila s'h\.iosjerske bitke, v ia-tere bi se lahko zapletla; 2. da se oprema in organizacija zgoraj omenjenih sredstev ne more omepti samo na /o, da zagofove uspeh pri prvem napadu, ki ima lahko zaradi veUke brzine in upo-rabljene takiike negotov rezultat, ampak morajo omogoclti pi'otom, da obdrze naj. tesnejši slik z bombarderji vse do tedaj, dokler jih ne zmedejo in razprse. Kctze, da tezi razvo) blrznje bodocnosti na polju obrambnih letal prav k ietnu drugem mu smatru, i cemer bi bil resen dvojni problem: obramba lastnega ozemlja in pro-blem zasčite bombnikov in ladij na drugih operacijskih sektorjih. Reakcijski lovec bi mo-ral bifi opremljen s svojim lastnim ra~ darjem, kt bl deloval podobno ko-t »radio-vžigdnik*. V tem ptimeru bt od nasprotnega lelala odbifi radijski valovi sprozili vzigdnik, iitoiasno pa bi dajali preko modernega elektrmskega racunda podatke o razdalji in kotih obenem avtomatskemu in zivemu piloiu. Aviomat.piloi (pravkar je neka ameriska tovarna izdelda prlmerek, ze pre~ skušen in izdelovan na veliko, ki ima sctmo 16 kg in zavzema 28,3 dm3 prostora) bi imel ndogo obdrzat letdov nos sidno »<*-merjen na bezeci plen in v primernem tre~ nutku sproziii orozje na lovcu. Poleg tega je omogoceno ztvemu pilotu, da lahko po potrebi prevzcme vodstvo od avtomatskeg* pilota (pri prisiajanju na primer) in tako se tudi radar avtomaticno povrne k prvotni nalogi tskati pred seboj, pri cemer ga lah. ko iz daljave vodijo zemeljske radarske po* staje. Rakete v službi znanosti Let rakete Takoj po vzletu se raketa najprej počasi dviga. Ker stalno deluje go. rilni element, teža pa stalno zmanj-šuje (zaradi porabe goriva), se po-spešek veča ves čas, dokler traja gorivo, to je okoli eno minuto. Ko se gorivo pcrabi, je raketa okoli 50 km visoko in njeno vzpenjanje se nadaljuje (s hitrostjo v skoro stal-nem upadanju) vse do najvišje toe. ke, normahio 150 km visoko. V avgustu preteklega leta je ameriška raketa Viking dosegla višino 208 km, Med padanjem v višini 60 km nad zemljo eksplodira glava rakete (za-radi naboja trinitrotoluola), tako da del z instrumenti strmoglavi na-vzdol (redko s pomočjo padala za-radi komplikacij, ki bi jih terjala njegova namestitev na raketo). Muogo dejstev, odkritili v zadnjih letih nam priča, da so nešteti živ-Ijenjski pojavi tako v živalskcin kot v rastlinskem svetu v zvezi z elek-triko. Nekateri so v zvezi z električ-nimi pojavi, nekaicri pa so prav v svojern bistvu električne narave. Neštoto znanstvenikov širom vscga sveta odkriva te zveze med elektrie-nimi in živJjcn jskimi pofavi. Veda, ki jo tako ustvarjajo. je že dobila iine: biološka elcktronika. Vsa ta raziskovanja so možna šelc scdiij. ko lahko modcrna tehnika oskrbi znanstvnike z neštetimi, no-vii!:: procir.iiiiui liierilnimi naprava-mi. scdoj ko daje jcdrska fizika do-ccla jasne odgovorc na vprašanja o .silčili mccl atoini in v njih. Znaustveniki, oboroženi z vsemi pripomočki; pa se ne bavijo z biolo-ško elektroniko Ie zaradi nje, am-pak zato da bi svoje izslcdke upo-rabfli v korist tlovcštva. Že pred nckaj leti so opazili. da po.šini golobi doccla izgube svoj si-cer tako ostri čut za oricntacijo v bližini radijskih oddajnikov. Kakšna je zveza mcd radijskiini valovi in oricntacijskim čutom golobov, zacn-krat še ni ugoto\ljeno. Vemo pa. da proizvajajo živalski mo/.gani pulzi-rajoe eloktrični tok, ki ga lahko za-pišemo z encefalografom. Ti elck-irični tokovi se bistveno izprcmene v sličaju bolczni ali poškodb na mo-žganili. Podobue tokove proizAajajo. kot znano. tudi rlovoški možgani. Ne verao pa še, kako ti tokovi nasta-nejo. Podobna jo sfvar z električno fe-guljo (Eloctrophorus fgvinnotus] electricus). Precej vpmo o anatom-skem ustrojn to ?ivtvia, zbežala od žic. Ko pa je potcvm do-vedel ciekirične sunke podobne onim, ki jih je prej riba sama od-dajala, je ta nemudoma splavala in se tesnb oklcnila clektrod! Očitno je, da je bila prepričana. da je po dol-gem samevanju naletela na cno svo-jih sorodnic. Koncc potzkusa pa je bil za ubo-go ribico kaj ¦žalosten. Poginila je, pa bodisi zaradi prevelikega razbur-jenja. ali pa zaradi prevoiike jakosti clektričnega toka. Prof. Lissmann je seveda takoj naročil vcč takih ribic in nadaljuje s poizkusi. ki bodo po-novno dokazali, kako globoko je že prodrl elovck v skrivnosti življcnja. TRIBUNA, list liuliljanskih študentor.' Izdaja Zveza študeutov Jiigo^lavije«. lTrejnje iiredniški odlior, zanj: Stane Saksida. Naslov nrodništva in uprave: Ljubljana, Kongresni trjar M/I- Tekoči račun pri KB 61-90332-24. Cen-j itvmU 10 dinarjev, letaa narnčnina 100 dinar. jev. Rokopisor ne vra*am». — R^ta-cijski tiisk Tiskarne Toneta Tomš^a, Ljuhljana.