Ob rojstnem dnevu Kralja Petra II. Vsakoletni 6. september nam narekuje, da se ob Tojstnem dnevu našega kralja spomnimo vseh najboli perečih, veselih in žalostnih dejstev, ki so važna za našo mlado jugoslovansko državo, ki nam mora biti vkljub težkim časom nad vse blizu in nad vse pomembna. Slovenslko učiteljstvo, in z njim v .najtesnejli zvezi vse slovensko ljudstvo, se zaveda danes bolj ko kdaj koli prej, da je edina ga•rancija za Ofbstoi njegove narodne, gosrpod&rske in kulturne sa-mostojnosti in napredka s*amo močna, nedeljiva in vsestransko urejena diržava, ki ima v vidu svoboden in neomejen razvoj in naipredek vsakega posameznega etena, kakor skupnosti, ki lahko samo močna in tesno medsebojno povezana izipolni vse nade in upe za ono bodočnost, v kateri bo morala pomeniti trdnjavo za vse večne čase nezrušljivo. Borbe za uresničitev sto in stoletnih želja iužnih Slovanov, ki so se bile zaključile tako, da se je ui9tvarila velika Jugoslavija, ki je zgrnila in oklenila s svojimi mejami vse Jugoslovane ter jih povezala med seboj najtesnejše. Borbe za to državo so bile tako silne, da jih pomni le malokatera zgodovina. Jugoslavija pa je bila tudi tako živa in resnična potreba vsega njenega ljudstva, da stoji že danes trdno in neomajno tako, da je njena pot v bodočnost gotova in da bo ustvarjala tradicijo, ki se ji ne bo mogla upreti jiobenia ideja, ki bi skušala okrniti njeno rast in TazvoJ. Tudi oni usodni dogodek, ki je zadel Jugo slavijo ob izgubi njenega največjega kralja, dogodek, ki je v temeljih osuipnil Eviropo, je dovolj jaisno dokazal, da se bo tudi v bodoče odbil od trdnih meja Jugoslavije vsak nasilni udarec. Toda ta vdanost in globoka vera ni morda od danes ali včeraj. Stara je že stoletja, vzra- stla je z jugoslovanskim rodom in v svetovni vojni vzklila v čudovito rdečo rožo, ki je ®imbol biratstva in Ijubezni. Pa tudi oni Ijudje, ki so ii hoteli na vsak načiti dati življenja, mo g^ledali na vsa dogajanja tako življenjsko in tako stvarno, da pameten in utemeljen odpor sploh ni bil mogoč, in da so na edini še razpoložljivi način lahko nasprotovali — in ta način je bil brutalna. fizična sila. Življenjska filozofija pokojnega kralja Petra I., deda našega mladega krailja Petra II., je Jbdla tako preprosta, da je lahko vzbudilia v narodu globoko vero v zmožno&t in pravičnost vladajoče ¦rodbine, da je siprejel svojega kralja z odprtimi irokami in res kot en sam zaklical: Naš je! Tako je zasedel prestol kral!j Peter I. z odločno voljo, da bo ustavni vladar in da bo ipustil narod, da se bo svobodno vladal ;po izbranih zastopnikih. In vsa ta ljubezen v vsej svoji širmi in globini se je prenesla na Aleksandra L, blagopokojnega Viteškega kralija. Trinajst let njegovega vladanja pomeni za Jugoslavijo trinajst let najtršega in najtežjega dela. Čeiprav je ostalo mno>go Njegovega dela nedovršenega, čeprav so bile podane v marsičem samo smernice, čeprav so bili postavljeniii samo temeilijni kamni, vendar — delo jebilo začeto. Moderna ureditev drižave, ki je bila razkosana stoletja in stoletja, <pač ni bil lahek posel. Toda čeprav je 9. okt. 1934 prekinil njegovo delo, je vendar ves narod občutil do Njega globoko hvaležnost, vso vero in upanje pa je !p.renesel na sina, kralja Petra II. Kralj Peter I. Osvoiboditel.j — Viteški kralj Aleksander I. — kralj Peten II. — Tako se začenja pisati svobodna zgodovina Jugo slaviie, svobodna zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kar je ded začel i,n sinovi nadaljevali, bodo vnuki in pravnuki izipapolnili. V svoji žalostni pTeteklosti smo Slovenci vedno stali ob strani. Važni in pomembni zgodovinski dogodki so morali1 mimo nas. Kismo imeli svoje države, nismo imeli svojih fcraljev, imeli smo samo svojo zemljo in globoko ljubezen do nje. Ta nas je rešila. Zdaj imamo državo in kiTalja, obojega smo se oklenili tako, da sta nam delo in zvestoba v čast in ponos. Na mladega kralja, ki stopa prve korake v življenje, na kiralja, ki ga čaikajo težavne naloge, ki se jim bo moraif pasvetiti ves in žrtvovati zanje vse, kair ipiremoreta daih in telo, gledamo s ponosom in samozavestjo. Pri njegovem delu za dobrobit naroda in države ga bomo podpirali in mu tesno stali ob strani, saj se zavedamo, da smo Slovenci oni del jugoslovanskega naroda, 'ki je v najbdlj zapadnem delu Jugoslavije stisnjen med mlinska kamna Romariov in Germanov. Zaupamo vanj. Zato slovensko učiteljstvo ob tej priliki, ko se spominia rojstnega dine svojega mladega kralja, ponovno lahko z zavestjo ugotavlja, da so temelji trdro. Ne samo besede, osemnajst let trdega dela in napora je dovolj jasen dokaz, saj so se vzgojite geneiracije, ki vse polne življenja, polne sile in moči delajo kot en sam mož in čakajo, kdaj jih njihov, prvi v svobodni Jugosla-viji rojeni kralj pozove, da z ramo ob rami nadaljujejo zaipočeto delo za boljšo in lepšo bodočnost Jugos'lavije. Naj živi kralj Peter II.!