GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR* LJUBLJANA-OKOLICA IN 'i MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA . LJUBLJANA
ŠTEVILKA 20. - LETO L
LJUBLJANA, 10. DECEMBRA i9$4
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-OKOLICA
ZAPISNIK
15. SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OLO LJUBLJANA-OKOLICA, DNE 23. NOVEMBRA 1954
Dnevni red:
L Poročilo finančne In tržne toipekcije.
2- Potrditev pravil podjetij.
3. Dodelitev zemljišč SLP gospodarskim organizacijam. Registracije.
5- Razdelitev kvote obrtnim °bralom.
8. Potrditev investicijskih
Programov.
Razno.
Poročilo finančne inšpekcije J® Podal šef okrajne inšpekcije, Poročilo tržne inšpekcije pa rlal inšpektor Stane Kordiš.
Po obeh poročilih se je razna obširna razprava. V zadevi Jedilnice Lati j a predlaga pred-odnik gospodarskega sveta . LO, noj se udeleže seje De-Jivskega sveta tudi zastopniki Rraja, id naj pred oči j o Delav-*k6R»u svetu ugotovitve finanč-6 inšpekcije in notranje upra-6 Slede poslovanja te tovarne. 0 kmetijskih posestvih je Predsednik ing. Muha mnenja, ^ 6e bo s popravkom cenitve "Snovnih sredstev prav gotovo ^kazalo ugodnejše finančno arije. Okrajna zadružna zveza P® naj bi imela tudi svojega ■aštruktorja za cenitev osnov-'it sredstev, amortizacije In za °dstvo ostalih finančnih po-d°v sploh. Pri kmetijskih zadrugah je treba proučiti in raz-stiti vprašanje anuitet. Cene JPotijskim izdelkom je določiti dejanskih tržnih cenah in ... otno za vsa podjetja, pri če-
bier
Pa je treba upoštevati kva-pridelkov.
"teto
j6^ razpravi o obrtnih kadrih el na splošno ugotovljeno stanje glede knjigovod
SKLIC SEJE
. Podlagi 134. člena zakona °krajnih ljudskih Odborih lin “i list LRS št. 19 — 89-54) , 'cujem za četrtek, dne 9. dec. •ni 13‘ seJ° Sveta za prosveto kulturo Okrajnega ljudskega • “°ra Ljubljana - okolica In agam naslednji j DNEVNI RED:
Citanje zapisnika zadnje
tr=d,“
m ' Ustanovitev Vajenske šole tt)eij"ske stroke	Tacen—Ga-
l,]^' Predlog za ustanovitev red-i|t|, tečajev za strokovni in po-4 Pl dvig prosvetnih delavcev, w Predlog za spremembo koli',,. ‘\Peea organa Usnjarskega j Ptkuma Domžale, tki! p0ročilo o formiranju šol-, ' °dborov,
i),' Poročilo o kmelijsko-gospo-7’d'v šolali,
gj' Personalne ln ostale zadeve, liu^ta bo v sejni sobi Okraj-"ap BPdskega odbora, LJub-^P>rt’ Z,,Pančlčeva 8-II.
tašizmu - svobodo narodu! o	Predsednik
veta za prosveto in kulturo Ervin Rotman 1. r.
s kih kadrov. V bodoče gospodarski svet sploh ne bo dajal svojega pristanka za nastavitev novih knjigovodij, če ne bodo le-ti imeti potrebnih kvalifikacij. Tajništvo za gospodarstvo naj bi uredilo evidenco In kartoteko knjigovodskih kadrov z vsemi potrebnimi podatki.
Pri obravnavanju stanja v Usnjarskem tehnikumu je Svet sprejel priporočilo Sveta za prosveto OLO, naj dokončno dožene, ali je to šola alt obrat. Treba pa bi bilo na vsak način ločiti knjigovodstvo že sedaj, za kar so zadolži finančna inšpekcija.
Glede pavšalne odmere prometnega davka je Svet zadolžil tajništvo, naj sporazumno z mestnim ljudskim odborom Ljub ljana odloči, ali naj se individualno obdavčijo obrti s 5 do 10 delavci.
Svet je razpravljal nadalje o neurejenem stanju v podjetjih glede ocene osnovnih sredstev. Ocena je bila izvršena v letu 1953, za reklamacijo je bilo časa leto dni. Večina reklamacij prihaja šele sedaj, skoraj vse so rešene tako, da Je ugodno za podjetje.
Po razpravi o poročilu finančne in tržne Inšpekcije so bili sprejeti še naslednji sklepi:
Razveljaviti je treba bilanco Predilnice Litija, sestaviti je treba novo in jo poslati v potrditev Zboru proizvajalcev OLO.
Za boljše nagrajevanje delavcev v kmetijstvu naj posebna komisija prouči organizacijo ih sistem nagrajevanja na Kmetijskem posestvu v Kočevju.
Okrepiti bo treba tržno inšpekcijo, da bo kos obširnim nalogam.
V drugi točki dnevnega reda je Svet obravnaval pravila gospodarskih podjetij. Po Izvršenih popravkih je Svet potrdil pravila naslednjih podjetij: I »Toko« tovarne kovčkov Domžale, Tovarne filca, Mengeš, Kovinarske in mehanične delavnice Vrhnika, Motvoz in platno Grosuplje, Pekarije Šentvid pri Stični, Splošno k vojaštvo in šiviljstvo Vrhnika, Rudnik barita Pleše Škofljica, Mesarija in prekajevalnica Litija, Krojačnica in šivalnica Litija, Pekarija Litija, Šivalnica Črnuče, Brivsko frizerski salon Litija, Papirnica Količevo, Splošno mizarstvo Stična, Remont Borovnica, Remontno podjetje Litija, Okrajna opekarna Radomlje, Mlinska industrija Domžale, Gostilna »Majolika« Šmartno pri Litiji, Opekarna Vodice, Jambor Črnuče, Posestvo OZZ Prevoje, Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje, Tovarna celuloze In pinotana Goričane, Gostišče Lindtner Jožefa In Borišek Marija, Litija, Gostilna »Pri Matičku« Mengeš, Tovarna »Stol« Duplica pri Kamniku, Strojno mizarstvo
Ig, gostišča: Vidovič Milica, Papirnice Količevo, »Pri Bunkežu« Jarše, Dob Domžale, »Vesna« Vir, »Bistrica« Ihan in pravila Krajevne klavnice Horjul.
V tretji točki dnevnega reda so bile obravnavane prošnje za dodelitev zemlje iz sklada splošnega ljudskega premoženja." Zemlja je bila dodeljena:
Kmetijskemu posetvu »Pšata« zemljišča in zgradbe v k. o. Loka, Mengeš, Trzin in Dobeno v skupni izmeri 284 ha 54 a in 5 m!. Občini Mengeš je bilo dodeljeno 78 ha 4764 m! zemlje. Občina bo to zemljo dajala v najem posameznim interesentom. Lesni industriji Domžale je svet dodelil dve parceli v izmeri 1319 m* za obratni prostor. Opekama Mengeš je prejela kmetijsko zemljišče v izmeri 6,09,53 ha za pridobivanje materiala za-vpeko in za obratne prostore. Tovarna »Lek« obrat Mengeš je dobil 6358 m5 zemlje za obratne prostore. Tovarni filca Mengeš je bilo dodeljeno zemljišče, na katerem stoji tovarna, upravni prostor in stanovanjske zgradbe v izmeri 7683 m*. Tovarni glasbil Mengeš je bilo dodeljeno zemljišče za obratne in druge namene v izmeri 5221 m’.
Kmetijsko posestvo Brest Je prejelo zemljišče v skupni izmeri 122 ha 7665 m!, ki ga je že sedaj obdelovalo. Kmetijskemu posestvu KZ C mi vrh pa je bilo dodeljeno zemljišče in zgradbe v površini 79 ha 2947 m3. Farmakološki Inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani je prejel 18.509 m* zemlje za gojitev zdravilnih zelišč. Posestvu KZ Polhov Gradec pa je bilo dodeljeno 90 ha 1799 m* zemlje, ki jo je deloma že sedaj obdelovala.
V četrti točki dnevnega reda Je Svet razpravljal o izdaji obrtnih dovoljenj in registracijah obrtnih podjetij. Po daljši obravnavi so bili sprejeti tile sklepi:
Odobri se obrtno dovoljenje mehaniku Dragu Kaplji iz Radomelj št. 47 za predelavo kovin.
Jakobu Sublju iz Črnuč št. 13 se odobri obrtno dovoljenje za izdelovanje orodja.
Ivanu Buhu iz Setnika št. 10 se odobri obrtno dovoljenje za mlinarsko obrt.
Zdravku Hribovšku iz Motnika št. 10 se odobri obrtno dovoljenje za strojarsko obrt.
Obrtno dovoljenje Sellmu Lokmanu iz Grosuplja za slaščičarsko obrt se za sedaj ne odobri. Tov. Janez Lužar je zadolžen, da se za ta primer pozanima na kraju samem in poroča na prihodnji seji gospodarskega sveta, ko bodo ponovno obravnavali predmetno prošnjo.
Glede obrtnega dovoljenja Zdravku Hriberniku Iz Cmuč št. 1 bo Svet razpravljal in odločil na prihodnji seji, predhodno pa je treba zbrati še nekatere oodatke na občini Črnuče. Ugotoviti jo namreč treba, ali ne bi morda bilo umest-
neje ustanoviti tako podjetje socialističnega sektorja.
Prošnja za dovoljenje mlinarske obrti Avgustu Fortuni, Za-gošče št. 11 se zavrne, ker je sam mladoleten in pod skrbstvom. Prošnjo zanj je vložila njegova skrbnica Ivana Fortuna.
Odobri se obrtno dovoljenje za ključavničarsko obrt Ludviku Simiču iz Trnovca s sedežem v Vikrčah.
Kmetijsko posestvo Cankarjevo Verd je zaprosilo za dovoljenje za obratovanje menze odprtega tipa in za točilnico. Pred izdajo dovoljenja naj tajništvo za gospodarstvo še naknadno poizve, ali so pogoji za samostojno podjetje in kako je poslovala restavracija doslej. Prošnja bo rešena na prihpdnji seji.
Svet je odklonil izdajo dovoljenja za gostinsko obrt in skladišče na Vrhniki, za katerega je zaprosila Kmetijska obdelovalna zadruga »Milica« Split.
Odklonjena je bila prošnja za Zg. Pirnič št. 54, ker ni utemeljene potrebe za to
Odklonjena je bila prošnja za izdajo obrtnega dovoljenja za privatno gostišče, ki jo je vložila Štrukelj Matilda iz Krašnje, ker ni posebne in utemeljene potrebe.
Svet je izdal odobritev za delo socialističnih gostinskih obratov, in sicer: Gostilna »Pri Matičku« Mengeš, Gostilna Borišek Marija, Litija, Gostilna Lindner Jožefa, Litija, Gostilna Vidovič Milka, Litija.
Dovoli se izbris iz obrtnega registra zabojame KZ Borovnica, prevozništvo in žaganje drv, ker se ta obrt več ne izvršuje.
Dovoli se izbris obrata kovaške delavnice KZ Jarše, ker ne pbratuje več.
Franc Kepic Iz Most št. 91 ima dovoljenje za izvrševanje dveh obvtov in to za izdelovanje lesenih grabelj in ščetorsko obrt. Obrt za izdelovanje lesenih grabelj odjavlja. Pred odvzemom obrti naj tajništvo za gospodarstvo priskrbi še dodatne informacije, na kar bo Svet odločal na prihodnji seji.
Francu Zormanu lz Tacna se odvzame obrtno dovoljenje za žago veneči anko v Skaručni, ker že od marca t. 1. ne obratuje več.
Franc Sušnik iz Goričan poseduje obrtno dovoljenje za žganjekuho za usluge, sedaj pa tudi nakupuje In predelava alkoholne pijače, kar je ugotovila tržna Inšpekcija. Svet za gospodarstvo mu odvzame staro obrtno dovoljenje.
Anton Pustotnik iz Petelinje-ka št. 4, občina Blagovica poseduje staro dovoljenje za žganjekuho. Po novih predpisih pa s tem dovoljenjem lahko opravlja samo usluge, ne pa trgovsko in gostinsko obrt, kar dela Pustotnik in kar je ugotovila tržna inšpekcija. Sklep sveta je, da se mu odvzame staro dovoljenje ln ne izda novo,
Svet za gospodarstvo jo spre-
jel predlog okrajne higienske postaje, da se prepove poslovanje gostilničarju Mirku Verbiču iz Stare Vrnike, ker ima skrajno zanemarjene gostinske prostore.
Uradno se briše iz obrtnega registra pečarski mojster Ludvik Kušar iz Domžal, ker se je preselil v Ljubljano.
Odobri se sprememba naslova slamnikarske zadruge Mengeš in dovoli novi naslov: Obrtna zadruga »Slamnik« Mengeš.
Odobri se sprememba naslova tovarne celuloze in pinotana Goričane v novi naziv: »Celuloza« Medvode.
Odobri se sprememba naziva Mizarsko podjetje KLO Grosuplje. Novi naziv: Splošno mizarstvo Grosuplje.
Odobri se sprememba naziva Krajevno podjetje »Žaga« Grosuplje. Novi naziv: »2aga« Grosuplje.
Odobri se sprememba naziva Mesarija KLO Grosuplje in dovoli novi naziv: Mesarija Grosuplje..
Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Dobrina«, Ljubljana predlaga ustanovitev trgovina »Dobrina« v Litiji, Gradec št, 86. Ta trgovina bi se formirala iz sedanje trgovine »Železničar« Ljubljana. Svet se z ustanovitvijo strinja.
V podjetju Remont Črnuče je bil že marca letos imenovan nov upravnik, prejšnji upravnik Maks Kopušar pa še ni dobil razrešiti ce. Sprejet je bil sklep, da se takoj Izda odločba o razrešitvi Imenovanega.
Trgovsko podjetje »Napredek« v Domžalah predlaga nastavitev poslovodje v novj trgovini »Kovinar« v sestavu trg. podjetja v Domžalah. Ker je na podlagi sklepa OLO s 23. junijem 1954 Svet za gospodarstvo pooblaščen imenovati nestalno člane komisije za razpis direktorskih mest, Svet imenuje naslednjo komisijo: predsednik Peter Lešnjak,
člani Alojz Koder, Lovro Majcen, Vinko Mlakar, Karel Mlakar, Jurij Korošec, Ivan Radenšek in Boris Zibert.
Za razpis mesta poslovodje v trgovini »Gorenjka« Vel. Mengeš imenuje Svet za gospodarstvo tole komisijo:
predsednik Peter Lešnjak,
člani: Lovro Majcen, Lovro Mlakar, Jože Mulej, Slavko Pl-šek, Srečko Komatar, Boris Ziherl.
Svet za gospodarstvo potrdi kupno pogodbo, sklenjeno decembra 1953 med KZ Mengeš in Janezom Letnarjem iz Kosez št. 5. Omenjena kupna pogodba mora biti potrjena zaradi refundacije kupnine iz Investicijskega sklada.
Svet za gospodarstvo je obravnaval predlog KZ Peče in KZ Moravče, ki sta na polletnem občnem zboru sklenili, da se združita zaradi perečih finančnih problemov. Tajništvo za gospodarstvo naj poprej preišče zadevo in ugotovi dejansko stanje, posvetuje naj se s predsednikom in ti' nlkom OZZ,
nato pa bo svet ponovno razpravljal o tem predlogu.
Javno pravobranilstvo LRS preiskuje zadevo . Škufca iz Ivančne gorice glede pritožbe na maršalat, češ da je podpisala pogodbo za zamenjavo zemljišča za gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb na pritisk odškodninske komisije. V komisijo, ki preiskuje predmetno za-devo, je Svet za gospodarstvo določil še tov. Janeza Lužarja iz Grosuplja.
Svet je nadalje razpravljalo zemljiščih, ki spadajo v okvir uredbe o kmetijskem zemljiškem skladu. Glede zemljišč oz. posestev, ld leže v višinskih predelih je sklenil:
Posestvo Janeza Klavžarja iz Zibrša št. 38 meri 54.5242 ha. Iz katastrskih podatkov je razvidno, da ima to posestvo 4,0194 ha obdelovalne zemlje, v ostalem pa le košenice in gozd. Komisija je ugotovila zelo slabo kakovost zemlje in otežkočeno obdelavo zaradi višinske lege. Janez Klavžar iz tega posestva vzdržuje 11-člansko družino, zato se mu pusti v lasti vsa površina.
Na posestvu Andreja Trevna iz Praprotnega štev. 6 je komisija ugotovila, da meri posestvo imenovanega 56,5559 ha ter da ima v celem le 6 ha obdelovalne zemlje, pa še ta je slabo rodovitna in težko dostopna. Treven razen tega preživlja 13-člansko družino, zato mu ostane vsa zemlja.
Ignac Likar iz Medvedjega brda št. 2 ima posestvo 110 ha zemlje. Od te zemlje je le dobra 2 ha obdelovalne, pretežni del pa so pašniki in gozdovi. Zemlja je zelo slaba, edini dohodek posestva je gozd, pa še ta je v peščeni zemlji. Svet za gospodarstvo je sprejel predlog komisije, da se mu odvzame 50 ha zemlje, drugo pa ostane Likarju za njegove potrebe.
Odobri se kupna pogodba med tovarno čipk in pletenin »Rašica« Gameljne ter Francetom In Ivanko Segatin iz Ljubljane za nakup parcele v katastralni občini Horjul št. 288.
Svet je zavrnil prošnjo Ivana Cundra iz Črnuč za nadaljnje obratovanje v njegovi gostilni, dokler ne bo rešena njegova pritožba proti ukinitvi privatne gostilne.
Svet za gospodarstvo je dobil pooblastilo obeh zborov OLO, da razpravlja in sklepa oaimest-nosti ustanovitve zadružnega posetva Komenda kot obrata KZ Komenda. Ker zadeva, o ustanovitvi tega posestva še ni dovolj razčiščena, je bil sprejet sklep, da se povabijo zastopniki OZZ in KZ Komenda na razgovor, nato pa bodo dalje razpravljali na Seji sveta za gospodarstvo.
Glede spojitve KZ Moravče In KZ Peče sklene Svet zadevo odložiti, dokler se ne razčistijo vsi problemi okrog teh zadrug s pristojnimi činitelji pri Okrajni zadružni zvezi. V ta namen bodo povabili na razgovor predsednika in tajnika OZZ.
V peti točki dnevnega reda
se odobri 1,500.000 din za nakup kamiona, podjetje samo pa bo prispevalo ostali znesek.
Ne odobri se znesek 500.000 dinarjev podjetju Remont Moravčah za nabavo mizarskih strojev, dokler ne bodo zbrani potrebni podatki.
Splošnemu krojaštvu in šiviljstvu Vrhnika se odobri 200.000 din za nabavo dveh šivalnih strojev, ki ju podjetje nujno potrebuje za izvrševanje naročil.
Pekarni Trzin se odobri 700 tisoč din za nakup stroja za mešanje testa zaradi povečanja proizvodnje.
Mestnemu kovinarskemu pod jetju Vrhnika se odobri za nabavo strojev 800.000 din.
Pod šesto točko dnevnega reda je Svet za gospodarstvo razpravljal o investicijskih programih predlagateljev:
Splošno gradbeno podjetje »Slovenija ceste« Ljubljana je predložilo investicijski program za ureditev kamnoloma v Preserju.
Sredstva za graditev so na razpolago, z ekonomskega stališča je utemeljitev podana, ker bo objekt pri železnici, pridobivanje agregata pa bo cenejše kot v Kokri in zaloge zadostujejo za precej let.
Komisija je ugotovila, da je mogoče odobriti program, vendar je pri izdelavi glavnega projekta upoštevati nekatere pripombe okrajne komisije za revizijo projektov.
Svet za gospodarstvo je predloženi investicijski program odobril.
Občina Dobrova je predložila investicijski program za vodovod v Dobrovi,, kjer ga doslej ni bilo. Vodo bi dobili lz zajetja studenca Smeščelt. Komisija za pregled Investicijskih programov je program odobrila, vendar z nekaterimi pripombami, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi sklavnega projekta. Na seji Syeta za gospodarstvo so poudarili, da je treba poprej raziskati vodo, sicer pa je Svet program odobril.
Elektro Ljubljana - okolica, Ljubljana, je predložil investicijski program za elektrifikacijo vasi Sela, Rožično, Studenci, Zubeljevo, Trobelno, Polje, Ig, Sp. Sovina, Peč, Zg. in Sp. Bela peč v občinskem LO Tuh. Srednja vas.
Ker je rentabillteta pri polni zmogljivosti dosegljiva, je Svet za gospodarstvo potrdi predloženi investicijski program.
V sedmi točki dnevnega reda je Svet obravnaval razne prošnje gospodarskih podjetij.
Upravi za ceste OLO Ljubljana -okolica je dovolil 50 odstotno povečanje plač delavcem za nadurno delo.
Podjetju Elektro Ljubljana-olrolica je odobril 5.040 posebnih ur s 50-odstotnim poviškom za dograditev daljnovoda za potrebe železarne Jesenice, za gradnjo daljnovoda Kleče-Gro-suplje pa je bilo podjetju odobrenih 1450 ur brez 50-odstot-nega poviška.
Rudniku barita Pleše je svet
na gorica je odobreno 50-od- »Center« Črnuče in naj mu po-stotno povečanje plač za 2000 jasni razloge, zakaj je njihova posebnih ur.	prošnja odbita .
Podjetju »Toko« Domžale je Papirnica Količevo je zapro-odobrenih za november in de- sila za izdajo poroštvene izda-cember 1954 19.000 posebnih ur Je za zvezni investicijski kre-s 50-odstotnim povečanjem plač dit v znesku 37,600.000 din, ki je zaradi nujnih naročil za izvoz. ! v celoti Izkoriščen, ter za jam-
Obrtnemu podjetju »Remont« j stveno izjavo republiškega inve-Borovnica je bila izdana od- sticijskega kredita, izkorišče-
ločba o določitvi rezervnega sklada in o davku od dobička gospodarskih organizacij. Celotna sredstva rezervnega sklada se priznajo podjetju v višini 100.000 din, letni prenos v rezervni sklad pa znaša 20 tisoč din.
Trg. podjetju »Kočna«, Kamnik, je Svet odobril povišanje odstotka plačnega sklada cd 3.92 na 4.4 zaradi nepredvidenih izdatkov, ki bremenijo plačni sklad. Nadalje je bilo temu podjetju odobreno obračunavanje anuitet za najeto posojilo na podlagi jamstvene izjave LOMO Kamnik na način, kot je predpisan z ustrezno uredbo. Odobritev je bila Izdana zato, ker podjetje nima možnosti za odplačila anuitet iz lastnega investicijskega sklada. Prav tako je bilo temu podjetju odobreno 50-odstotno povečanje plač po tar. postavki za čezurno delo za 1250 posebnih ur, izvršenih ob Inventurah.
Trgovskemu podjetju »Center«, Črnuče, je bil določen plačni sklad v višini 3.68% pod pogojem, če doseže podjetje mesečni promet 2,350.000 din. Ker podjetje tega mesečnega prometa ni doseglo, prosi za povišanje plačnega sklada na 3.9%. Svet za gospodarstvo je odklonil to prošnjo, ker je zna no, da stranke iz Črnuč kupujejo raje na Ježiol, kjer so bolje postrežene. O slabi postrežbi v tem podjetju In o nezadovoljstvu strank z uslužbenci tega podjetja so razpravljali tudi na sestanku potrošnikov v Črnučah.
Tajništvo za gospodarstvo naj pokliče upravnika trg. podjetja
jo svet obravnaval razdelitev | odobril 10.000 posebnih ur s 50-kvoto investicijskih kreditov za obrtne obrate. V ta namen je bilo že na prejšnji seji Sveta za gospodarstvo določenih 9 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Sprejeti so bili tile ek lepi:
Elektrostrojnemu podjetju Grosuplje se odobri 1,800.000 din aa nujne potrebe pri gradnji daljnovoda.
; Trgovskemu podjetju Logatec
odstotnim povečanjem plač po tarifni postavki.
Podjetju »Color«, Medvode, je odobrenih 520 posebnih ur s 50-odstotnim povečanjem plač po tarifni postavki.
Lesni industriji Domžale Je, odobrenih 2500 posebnih ur s 50-odstotnim povečanjem plač po tarifni postavki za izvršitev nujnih naročil za izvoz.
Podjetju »Agroservi*« Ivanč-
0BVESTIL0
Prebivalstvo, občinske ljudske odbore in ljudske odbore mestnih občin okraja Ljubljana-okolica obveščamo, da se s 15. decembrom 1954 ukine gotovinsko plačevanje okrajnih taks. Okrajne taksne vrednotnice (kolki) so tiskane in jih bo od 15." decembra dalje mogoče dobiti pri vseh maloprodajalcih državnih taksnih vrednotnic v vrednostih: 5, 10, 20, 50, 100 in 500 din. Maloprodajalci državnih taksnih vrednotnic naj pri pristojnih podružnicah Narodne banko takoj nabavijo primerno število okrajnih taksnih vrednotnic, da bodo z njimi pravočasno preskrbljeni.
Okrajni prometni davek se še nadalje plačuje samo v gotovini.
Postopek pri manipulaciji (lepljenje in uničevanje) je isti, kot je predpisan za državne takse. Občinske ljudske odbore in ljudske odbore mestnih občin še posebej opozarjamo na »Navodilo za ravnanje s kolki«, objavljeno v Službenem biltenu OLO Ljubljana-okolica št. 10 z dne 18. novembra 1954.
Maloprodajalci, ki so pooblaščeni za prodajo državnih taksnih vrednotnic, ne potrebujejo za prodajo okrajnih taksnih vrednotnic posebnega pooblastila.
Finančna uprava
nega v višini 42,000.000 din. Po novih predpisih mora poroštveno izjavo za te kredite izdati okrajni ljudski odbor, da bi se z OLO. Svet se strinja z iz-dobička podjetja pfed delitvijo z OLO. Svet za se strinja z izdajo poroštvene izjave, kt jo odobri okrajni ljudski odbor.
Sčetama Komenda prosi za dokončno poroštveno izjavo za dopolnilni obratni kredit v znesku 2,500.000 din, s čimer se Svet strinja, odločbo pa bo izdal Okrajni ljudski odbor.
Tovarna gumbov Kamnik prosi za garancijsko izjavo za obratni kredit za mesec december v znesku 8,500.000 din, s čimer se Svet strinja. Odločbo izda Okrajni ljudski odbor.
Kmetijska zadruga Rovte prosi za garancijsko izjavo za 357 tisoč 500 din za nabavo originalne škropilnice za traktor Unimog. Svet je ugotovil, da vloga ni niti kolekovana, niti ni podana zadostna utemeljitev glede odplačevanja, zato se prošnja odstavi z dnevnega reda.
Zastopnik Okrajne uprave za gozdarstvo je poročal o skle-
pih, ki jih je sprejela gozdarska komisija na svoji seji dne 19. novembra 1954. Komisija je sprejela predlog za povišanje plana sečnje drv za prodajo na 6.000 kub. metrov, Svet za gospodarstvo pa je to kvoto zvišal na 16.000 kub. metrov. Ta kvota bo uporabljena za potrebe Ljubljane in okolice, nikakor pa ni namenjena za izvoz v druge republike.
Gozdarska komisija je sklenila tudi predlagati Svetu za gospodarstvo dotacijo tehničnemu muzeju Slovenije v višini prispevka gozdne takse, ko-likršno bi moral plačati muzej. Svet je razpravljal o tem predlogu ter sklenil, da se izda odločba o oprostitvi gozdne takse, ki bi jo moral plačati tehnični muzej Slovenije v znesku ca. 126.000 dinarjev.
Na predlog komisije se nadalje potrdi izplačilo enkratne nagrade logarju Leskovcu za vestno opravljanje dela v drevesnici v Logatcu v znesku pet tisoč din, prav tako tudi Ivani Vovk v znesku 2000 din.
Končno je Svet sklenil izdati še skupno odločbo za tesanje lesa za domačo uporabo, in sicer na podlagi občinskih seznamov.
Zapisnikar:
Ing. Leon Skaberne, 1. r.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo:
Ing. Gašper Muha, 1. r.
ZAPISNIK
14. SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO POLITIKO OLO LJUBLJANA-OKOLICA, KI JE BILA 17. XI. 1954
obiščeta vrše večje gospodarske organizacije v okraju ter da 3 propagando dosežeta, da se v ta sklad zbere čimveč sredstev. P° prvih podatkih, ki smo jih doslej prejeli, so občinski sveti za zdravstvo in socialno politiko sicer sodelovali v tej akcij' in so bili prebivalci na terenu tudi z njo seznanjeni, vendar doslej akcija ni imela zadovoljivega uspeha.
Z neposrednim stikom z gor spodarskimi organizacijami j® pričakovati, da bo mogoč® zbrati nekaj milijonov dinarjev. Zbrana sredstva naj bi se predvsem uporabila za nakup stavbe v slovenskem ali hrvatskem Primorju za oddih šoloobveznih otrok.
Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko Je zaradi organizacije rejniških centrov stopilo v stik s sveti za zdravstvo in socialno politiko občinskih ljudskih odborov Medvode, Domžale, Vrhnika, Borovnica in Logatec, vendar doslej še niso poslali poročil vsi ljudski odbori.
Doslej se ni odzval Franc Tomažič, zobotehnik z Vrhnike, kateremu je bila odobrena š11' pendija 4.000 din za študij n° stomatološki fakulteti. Kot J® znano, se je potegoval tudi Prt OLO Trbovlje za enako štipendijo. Svet naj odloči, ali s® prizna dodelitev štipendije.
Sklep sveta, da se vpraša Svet za zdravstvo In socialo® politiko LRS za odločitev, kdo bo nosil stroške za zdravstven® preglede delavcev, ki prvi® vstopajo na delo, ni bil izvršen, ker je republiški zavod za 3°' dalno zavarovanje sporočil, d--1 nosi zavod za socialno zavarovanje vse stroške v zvezi 3 zdravniškimi pregledi delavcev-Pri Izplačilu nagrad osebju, zaposlenemu v koloniji predšo1'
Na seji je bil obravnavan naslednji dnevni red:
1.	Pregled Izvršitve sklepov XIII. seje sveta;
2.	Pregled sklepov 22. seje sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS;
3.	Decentralizacija zdravstvenih zavodov;
4.	Organizacijske in personalne zadeve.
K 1. točki
Poročilo o Izvršitvi sklepov
13.	seje Sveta je dal tajnik sveta Brezigar Ljubo.
Sklepi, sprejeti v okviru nalog »Tedna otroka« so bili v celoti izvršeni. Izvršen je bil pregled vseh kino podjetij In je bil ugotovljen dohodek od prispevkov v zvezi s prodanimi vstopnicami, ki znaša 19.422 dinarjev. Sredstva, zbrana od prodanih blokov v »Tednu otroka«, gredo v korist društvom prijateljev mladine. Tajništvo za prosveto in kulturo OLO, ki je vodilo nabiralno akcijo, še ni sporočilo podatkov o višini zbranega denarja. Sole so bile dolžne poslati svoja poročila do 5 nov. 1954.
Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko je s posebnim razpisom opozorilo vse občinske ljudske odbore in vsa podjetja, da je bil na podlagi uredbe o prispevku za varstvo otrok v »Tednu otroka« ustanovljen pri OLO poseben sklad za varstvo otrok, v katerega se stekajo vsa sredstva, zlasti darila, zbrana v »Tednu otroka« in tudi pozneje. Doslej je bila ta akcija poverjena Tajništvu za prosveto In kulturo OLO. Ugotovljeno je, da je bilo do 6. nov. 1954 zbranih le 181.915 din. Ker je ta znesek prenizek, sta bili na predlog odbora za zaščito matere In otroka predlagani Zora Godina in dr. Marija Dekle-
-	v.,,,	--------- ... v... -.»..JU .-.v-, v. v.	......	....,, ™ „ ..........j. »■ - - -
OLO Ljubljana-okolice. I va, da v času od 15. do 20. nov. I skth otrok na Rakitni, je trn
>
Pomotoma prezrto pomožno osebje. Slednjemu je bila poboje izplačana nagrada v znesku 12.000 din, kar naj bi svet naknadno odobril.
Val ostali sklepi so bili izvršeni.
V zvezi s tem poročilom je svet soglasno sprejel naslednja
sklepa:
1- Prvotni sklep sveta o priznanju Štipendije Francu Tomaniču, zobotehniku z Vrhnike se Razveljavi in se štipendija ne dovoli.
2. Odobri se nagrada 12.000 Riharjev za pomožno osebje ko-j°nije predšolskih otrok na Rakitni.
Tehnični pregled stavbe mladinskega okrevališča na Rakitni la bil izvršen. Pri tem se je Ugotovilo več pomanjkljivosti, katere se mora odpraviti na stroške izvajalca del, deloma pa Ua stroške Investitorja. Razen eSa bo nujno potrebno tudi v Prihodnjem letu predvideti več-h znesek za investicije na Rakitni. Po obvestilih tajništva za Kos poda rstvo OLO so bili taj-ništvu za zdravstvo ponovno Znižani investicijski krediti za Jeto 1955, in sicer na 9 mili j o-P°v dinarjev. Tajništvo za komunalne zadeve je sestavilo investicijski plan, pri tem pa se m oziralo na predloge, ki jih 1® dalo tajništvo za zdravstvo.
V zvezi s sklepom, da se °PUstl ekonomija pri mladinskem okrevališču Šentvid pri tdčni, je upravnik okrevališča »Poročil, da tretja stavba, ki »toji v bližini okrevališča, temu ni več potrebna. Ako bi °PUstili ekonomijo, bi pridobili m* Prostoru, kjer se sedaj na-aiajo hlevi In razni drugi pro-ki družijo ekonomijo, to-'kšno površino, da bi za potre-® mladinskega okrevališča popolnoma zadoščala. Zaradi tega ai se spremeni prvotni sklep, P° katerem bi se moralo ugo-‘nviti lastništvo že navedene ^ avbe. Pač pa bi bilo potrebno, a se po predračunu odobri . ladinskemu okrevališču za le-° 1955 investicijski kredit v /•Pesku 3 milijone dinarjev, da . ‘ *2vršil vsa dela, ki so po-_ebna za dokončno adaptacijo. '^<>8 za dopolnitev investi-. lakih sredstev za leto 1955 ni Vč sestavljen, ker še ni znana v , a, ki bo svetu na razpolago ‘etu 1955,
Tehnični pregled zdravstvena doma v Lukovici bo 24.
1954, pregled zdravstvene-va doma na Vrhniki pa je pred-ltieu v mesecu decembru, 'ipravnik doma onemoglih v enggu ^ doslej še ni ogledal ^ainega stroja, ki je na razpo-.8° v tovarni usnja na Vrhni-, 1 vendar pa Je sporočil, da bo storil čimprej.
'kitali sklepi so bili Izvršeni. ^ Pravnik zdravstvenega do-)))a Ljubljana-okolica dr. Preit ‘!>u Predlaga, da se pritegne #t. “‘hničnomu predlcgu zdrav-^ ynega doma v Lukovici tudi gri:<.>mir Majnik, uslužbenec Wdbene Iti^pekcije MLO Ljub-PrpQi’ 111 sodeloval tudi pr čiari8,edu stavbe na Rakitni niš,QlJe je predlagal, naj taj-j, tvo ZQ zdravstvo ln socialne t^ko obvesti OBLO Loga-lii ’ da takoj izprazni stanovanj' določeno za dentlsta, kei e-, j® doslej dodeiljena same a »oba
p, Poročilu o izvršitvi sklo-g)ls Prejšnjih sej je Svet so-mn sprejel naslednje sklepe: »ke . r tretja stavba mladln-Prj “e okrevališča v Šentvidu etični zaradi opustitve eko-
nomije ni potrebna, Svetu ni treba ugotavljati lastništva te stavbe;
2.	Tajništvo za gospodarstvo OLO Ljubljana-okolica se obvesti, da bo ekonomija pri mladinskem okrevališču pri Šentvidu opuščena ter naj sklepa, komu naj bi se ta ekonomija izročila v nadaljnjo uporabo;
3.	Občinski ljudski odbor Logatec je treba obvestiti, da takoj izprazni stanovanje, namenjeno dentistu Lovru Primarju.
K 2. točki
Tajnik sveta za zdravstvo in socialno politiko • Ljubo Brezigar je poročal, da sta med sklepi 22. seje sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS dve zadevi, o katerih bi moral razpravljati svet OLO, ln sicer o sklepih za preprečevanje črevesnih infekcij in sklep, ki se nanaša na organizacijo zdravstvenih domov. O organizaciji zdravstvenih domov je svet OLO razpravljal v naslednji točki, kot je bilo predvideno z dnevnim redom seje.
Ljubo Brezigar je nato prečl-tal sklepe seje sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, ki se nanašajo na preprečevanje črevesnih infekcij in je podal naslednje poročilo o izvršitvi matih asanacij;
Pri tajništvu za zdravstvo in socialno politiko OLO je ustanovljen poseben odbor za male asanacije. Ta odbor v letošnjem letu ni Izpolnil vseh svojih nalog, vendar je bilo tudi na tem področju opravljenega razmeroma veliko dela. Največja težava je bila v tem, ker niti v proračunu OLO niti v Investicijah ni bil predviden nikakršen znesek za male asanacije. Posledica tega je bila, da so obstajale težave pri plačevanju cementa, katerega je preskrbel glavni odbor RK in ga prek-okrajnega odbora RK dodelil odboru za male asanacije. Kljub vemu je uspelo, da smo prejeti 7 vagonov cementa, ki je bil dodeljen za male asanacije v Muljavi, Litiji, Medvodah, Šentvidu pri Stični, Igu, Grosupljem, Rakitni in Gor. Igu. Nadaljnja težava je bila v tem, da se tega dela nismo sistematično lotili. Tudi člani odbora za male asanacije niso bili aktivni in se svojih sej sploh niso udeleževali. Zaradi tega je svet za zdravstvo in socialno politiko OLO imenoval nov odbor za male asanacije, ki je imel svojo prvo sejo dne 13. nov. 1954. Več agilnosti bi mogli pokazati tudi sanitarni tehniki, ki so izključno zaposleni na terenu in ki bi morali odboru za male asanacije sporočati svoja opažanja v zvezi z asanacije naših vasi. Zdi se pa, da delo sanitarne inšpekcije ni ravno nabolje razdeljeno, ker so sanitarni tehniki zadolženi po panogah In ne po rajonih. Nujno je potrebno, da bi se Izvedla rajonlzacija, tako da bi pripadal vsakemu sanitarnemu tehniku posoben okoliš, za katerega bi odgovarjal v celoti. V lanskem in letošnjem letu so bila v zvezi z malimi asanacijaml izvršena naslednja dela:
Na Veliki Ilovi gori bosta v letošnjem letu zgrajeni dve kapnici. Tretja kapnica je v gradnji na Gaberjah, vendar zaradi težkega terena v letošnjem letu izkop še ne bo dokončan.
Na Gornjem Igu gradita dva kmeta gnojni jami, ki sta v glavnem že dokončani. Tudi v Rakitni gradita prav tako dva posestnika gnojni jami, ki bosta v najkrajšem času dograje-
ni. V Šentvidu pri Stični je bil razdeljen vagon cementa predvsem za gradnjo stranišč ln gnojnih jam. Vagon cementa je bil dodeljen tudi Litiji, vendar zaradi pomanjkanja načrtov ni bil uporabljen za male asanacije, temveč so ga odstopili tamkajšnjemu gradbenemu podjetju pod pogojem, da v prihodnji gradbeni sezoni vrne vagon cementa.
Prav tako je bil razdeljen vagon cementa v Muljavi. Predvideno je bilo, da se bo do proslave 110. obletnice Jurčičevega rojstva na Muljavi izvršilo večje število manjših asanacij. Ker pa je cement prispel prepozno, vseh del do roka ni bilo mogoče Izvršiti. Občinski ljudski odbor Krka še ni poslal poročila o uporabi cementa. Prav tako še ni bilo poročil, kako je bil uporabljen cement v Medvodah in na Igu.
Za male asanacije je predviden tudi znesek 3 milijone dinarjev, katerega je tajništvo za gospodarstvo nakazalo okrajni zadružni zvezi kot dotacijo za regres pri nabavi cementa in ki naj se uporabi predvsem za gradnjo gnojišč. V letošnjem letu te akcije ne bo mogoče več izvesti, poč pa bo izvedena v prihodnjem letu.
Na zadnji seji odbora za male asanacije je bilo sklenjeno, da se bodo Izvršila še naslednja dela;
1.	Okrajna zadružna zveza mora dostaviti odboru za male asanacije seznam tistih zadrug in oseb, katerim bo priznan regres pri nabavi cementa za izdelavo gnojnih jam. OZZ mora pri lokaciji gnojnih jam vedno predhodno zaslišati tudi okrajno sanitarno inšpekcijo.
2.	V prihodnjem letu naj bi se pri investicijskih sredstvih OLO zagotovilo sredstva za izdelavo vodnjaka v Brezjah in Logu ter za poplavilo vodovoda Klada—Žetimi j e, kakor tudi za gradnjo kapnice v Gaberjah.
3.	Poživi naj se na podeželju propaganda za gradnjo gnojnih jam, interesentom pa naj se dostavijo brezplačno načrti ter naj se poizkusi nabaviti cement po nižji ceni.
Nadalje smo v predlogu Investicij za leto 1955 predvideli znesek 3 milijone din, vendar pa je z ozirom na znatno znižanje investicijskih kreditov zaenkrat težko reči, koliko teh sredstev bo uspelo zadržati za male asanacije.
Po poročilu tajnika sveta je v razpravi omenila Vera Podko-ritnik, da je na terenu veliko zanimanje za Izvajanje matih asanacij, vendar je pri tem glavna ovira previsoka cena cementa. Ako bi uspeli dobiti cement po nižji ceni, to je vsaj po 10 do 20 din za kilogram, bi bilo delo zelo olajšano in bi bilo mnogo interesentov.
Dr. Premrou je poudaril, da je razpis Centralnega higienskega zdvoda, na podlagi katerega je izdal Svet za zdravstvo in socialno politiko svoje sklepe, bolj političnega kakor pa praktičnega značaja in vsebuje zgolj glavne smernice, kako naj se razvija delo asanacij v okraju. Okrožnica tudi ne dela razlike med malimi asanacijaml in veliki asanacijaml. Male asanacije lahko izvajajo zasebniki sami s pomočjo odbora za male asanacije, kateri jim nudi brezplačne načrte za gradnje in pa strokovnega nadzornega organa, medtem ko glavno finančno breme nosijo vendar le zasebniki sami. Drugačna pa je si-
tuacija pri velikih asanacij ah, katere ne more izvajati odbor za male asanacije, ker presegajo njegov okvir in bi bilo potrebno zanje zainteresirati tajništvo za komunalne zadeve, kakor tudi tajništvo za gospodarstvo, da bi zagotovila potrebna finančna sredstva. Na terenu je premalo storjenega za popularizacijo malih asanacij Aktivno sodelovanje je pokazal edino krajevni RK v Grosupljem. Naši ljudje se ne zavedajo dovolj pomena malih asanacij. Te bodo uspešne šele tedaj, ko bodo ljudje začutili potrebo po njih in sl sami želeli popraviti gnojne jame, stranišča in vodovode. Sedaj pa je stanje tako, da je vsa akcija pokrenjena od zgoraj navzdol, namesto da bi šla od spoda) navzgor. Ako bi krajevni odbori RK bili aktivni in sodelovali s sanitarno inšpekcijo, bi se lahko preprečila marsikatera divja asanacija, katero izvajajo ^judje sami ne glede na gradbene predpise. Sanitarni tehniki so sicer stalno na terenu, vendar pa Je praktično popolnoma nemogoče, da bi obvladati ves teren. Zaradi tega je nujno potrebno, da bi pri tem sodelovali tudi aktivisti RK. Gradbena inšpekcija ne bo odslej dovolila nobene adaptacije, če se obenem tudi ne popravijo sanitarne naprave. Tudi bi bilo umestno, da bi imeti centralno skladišče za cement, katerega bi potem deliti res samo takim osebam, ki se zavežejo, da bodo v določenem roku zgradile določene sanitarne napro-prave. Sedanja praksa je pokazala, da občinski ljudski odbori delijo cement, ne da bi se prepričali, v katero svrho ga prevzemniki uporabljajo.
Predsednik sveta Anton Bleje je pripomnil, da bi bilo za male asanacije dovolj Interesentov, če bi bil cement cenejši. Nedvomno je pritegniti k delu tudi množične organizacije, zlasti RK, pa tudi okrajno zadružno zvezo. V prihodnjem letu bi bilo nujno potrebno, da se zagotovijo v mejah razpoložljivih možnosti določeni investicijski krediti za male asanacije,
Slavko Kovačič je bil mnenja, da ni dovolj, da se pri tem delu angažira samo krajevne' odbore RK in okrajno zadružno zvezo, pač pa je treba k delu pritegniti tudi politične organizacije, zlasti SZDL ln ZK Našim političnim aktivistom na sestankih često manjka gradiva za konkretno akcijo in ne vedo, da bi ljudem povedali, da so tukaj naloge, ki bi jih zanimale in s čimer bi se lahko poživilo delo naših političnih organizacij. Pojasniti bi bilo potrebno pomen malih asanacij ln tudi način, kako se male asanacije izvajajo ter jim prikazati, da pri tem vendarle nosi precej stroškov OLO, zlasti s tem, ker jim brezplačno nudi na razpolago načrte in pa strokovni nadzor pri gradnji.
V razpravi je svet soglasno sprejel naslednji sklep:
S sklepi 22. seje sveta za zdravstvo m socialno politiko I.RS glede preprečevanja črevesnih infekcij je treba seznaniti tajništvo za komunalne zadeve in tajništvo za gospodarstvo pri OLO Ljubljana-okolica, okrajni odbor RK, okrajno zadružno zvezo ter okrajni odbor SZDL, O teh sklepih je treba tudi razpravljati na prvi prihodnji seji predsednikov občinskih svetov za zdravstvo ln socialno politiko ter poživiti
propagando za male asanacije na območju okraja.
K 3. točki
Tajnik sveta Ljubo Brezigar pojasni, da je Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS izdal okrožnico o organizaciji zdravstvene službe v komunah. Bistvo te organizacije je v tem, da se okrajni zdravstveni dom v sedanji obliki ukine in da se njegove naloge prenesejo na zdravstvene domove v komunah. Vsak zdravstveni dom in vsaka zdravstvena postaja naj posluje kot finančno samostojen zavod in naj ima svoj upravni odbor. Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje na območju komune naj bi bile povezane z zdravstvenim domom na sedežu komune zaradi enotnosti strokovnega dela.
Na zadnji seji upravnega odbora okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-okolica je bil sprejet sklep, da se s 1. januarjem 1955 osamosvoji zdravstvena služba v večjih centrih, in sicer v Kamniku, Vrhniki in Litiji. Predsednik OLO je mišljenja, da z ozirom na predvideno organizacijo komun ne bi kazalo že v januarju izvesti večje decentralizacije zdravstvene službe po sedanjih občinah, temveč da bi bilo bolje počakati, da se organizirajo komune. Vsekakor bi bilo umestno, da se takoj osamosvoji zdravstveni dom v Kamniku, k: je pravzaprav edini zdravstveni dom v okraju, ki je tudi sposoben prevzeti vse funkcije zdravstvenega doma. Tudi republiški svet za zdravstvo m socialno politiko, ki sicer priporoča decentralizacijo zdravstvene službe, je mišljenja, da glede na obstoječe pogoje OLO lahko odloči, kdaj, kako in v kakšni obliki izvede decentralizacijo. Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da se obenem z izvedbo decentralizacije zdravstvene službe organizira pri tajništvu za zdravstvo in socialno politiko poseben organ, ki bi vodil celotno zdravstveno politiko okraja, kakor tudi nadzor nad strokovnim in upravnim delom posameznih novo organiziranih domov. Dvomljivo je, ako bi bila koristna taka reorganizacija za sedaj, ko so že itak predvidene spremembe v zvezi z organizacijo komun. Upravnik zdravstvenega doma dr. Premrou je bil mnenja da bi se lahko okrajni zdravstveni dom v sedanji obliki s 1 januarjem 1955 ukinil m da bi vse ambulante postale samostojne s svojimi upravnimi odbori, ni pa potrebno, da bi vprašanje osamosvojitve posameznih zdravstvenih domov vezali z vprašanjem komun. Ze danes so jasne vidne samoupravne tendence posameznih ambulant katerih tudi v primeru formiranja komun ne bo mogoče združiti. V kolikor bi svet sprejel sklep, da se z decentralizacijo zdravstvene službe še počaka, b: bilo navzlic temu potrebno s 1. januarjem 1965 osamosvojiti zdravstveni dom Kamnik. Ako bi Izvedli decentralizacijo zdravstvenega doma, bi bilo nujno potrebno ustanoviti poseben organ, ki bi koordiniral delo vseh zdravstvenih ustano Iste bi veljalo tud! v primeru formiranja komun In bi moral biti tak organ tudi pri skupnosti komun. Zdravstvonegr doma v dosedanji obliki sploh - bi mogli Imeti, ker to ni nllr k zdravstveni dom, ampak z Ivom oa posle, ki jih danes or ovija bi ga morali bolje imenovati upra-
va zdravstvene službe. Nedvomno je, da se bodo z reorganiza-^ c!jo zdravstvene službe znatne povečali stroški uprave in bodo narasle cene zdravstvenim storitvam.
Ako bi po 1. januarju 1955 še obstajal zdravstveni dom v dosedanji obliki s ,em, da se izloči zdravstveni dom v Kamniku, potem bi bilo nujno potrebno pojačati knjigovodstvo, ker bi morali voditi oziroma nastaviti posebnega obratovne-ga knjigovodjo za vsako ambulanto posebej. To bi bilo zlasti potrebno, da bi imela vsaka ambulanta točen pregled nad svojimi dohodki in izdatki in da bi v primeru decentralizacije v sredini leta 1955 delo olajšali, ker bi že Itak v knjigovodstvu imeli podatke o finančnem stanju vsake posamezne ambulante.
Vinko Gregorc se strinja, da se zdravstveni dom v Kamniku takoj osamosvoji. Potrebno pa bi bilo seznaniti določenega uslužbenca zdravstvenega doma z administrativnim in finančnim poslovanjem OZD, da bi jim bil prehod na samostojno poslovanje olajšan. Morda tudi ne bi bilo odveč, ako bi že sedaj pri vseh ostalih ambulantah, katere se bodo prej ali slej osamosvojile, imenovali upravne odbore kot posvetovalne organe, ki bi se uvajali v delo in katerim bi bilo pozneje, ko bi začeli poslovati kot samostojn* upravni odbori, delo zelo olajšano Prav tako bi bilo tudi umestno, da bi se pozneje iz vsake amijulante poklicalo po enega uslužbenca na prakso v zdravstveni dom, da bi se spo-snal s finančnim in admtoistra -livnim poslovanjem.
Dr. Premrou je pripomnil, da sta iz Kamnika in Vrhnike že dva uslužbenca na praksi pri okrajnem zdravstvenem domu. Prav tako je v planu, da bomo v bodočnosti pozvali iz vsake ambulante po enega pisarniškega uslužbenca na prakso. Umestno bi bilo tudi imenovati upravne odbore pri posameznih ambulantah, da bi se polagoma uvedli v delo.
Predsednik sveta Anton Bleje je bil mnenja, da se s 1. januarjem 1955 osamosvoji le zdravstveni dom v Kamniku.
Slavko Kovačič je pripomnil, da bi bilo nepravilno, če bi posvetovalne organe, ki bi se organizirali pri posameznih ambulantah, imenovali v upravne odbore, kajti v bistvu bi sicer ti organi upravljali vse funkcije upravnega odbora, ne bi pa Imeli pravice odločanja kot upravni odbori, ker bi bili podrejeni upravnemu odboru okrajnega zdravstvenega doma v Ljubljani. Zaradi tega je predlagal, da bi se jih kako drugače imenovalo.
Vinko Gregorc je predlagal, da bi se te organe označevalo skratka »odbori«, njih sestavo ps naj bi predlagal svetu za zdravstvo in socialno politiko OLO okrajni zdravstveni dom Po razpravi sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	S 1. januarjem 1955 se Izloči iz sestava okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-ckoll-ca zdravstveni dom v Kamniku lr. se ga razglasi za zdravstveno ustanovo s samostojnim li-nanasiranjem.
2.	Okrajni zdravstveni dom Ljubljana-okolica naj da predlog, pri katerih ambulantah naj bi se imenovali odbori za družbeno upravljanje. Pri tem naj Upoštevajo vse večje ambulan-
te, ix>t Vrhnika, Domžale, Logatec, Litija, Grosuplje, Medvode in Mengeš.
Dr Premrou je še pripomnil, da bodo dolžni novo formirani zdravstveni domovi prevzeti tudi vso personalno službo. Čim se bo zdravstveni dom v Kamniku osamosvojil, bo prešla tja tudi vsa njihova personalna služba. Prav tako bo novo ustanovljeni zdravstveni dom v Kamniku prevzel vso preventivno službo. To ne bo težki, ker to službo že Itak finansira ljudski odbor LOMO Kamnik. Okrajni zdravstveni dom nosi edinole stroške za desinfektor-je in desinfekcijska sredstva, kar bo potrebno v prihodnjem letu prenesti tudi na Kamnik.
K točki 4
V organizacijskih in personalnih zadevah so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Pri odboru za" zaščito ma-
tere in otroka se Imenuje posebna komisija za rejništvo, v katero se imenujejo naslednji člani:	Lidija Škofič, Milka
Skok, Marija dr. Dekleva, Jelka Komolar in Zora Godina.
2.	Na podlagi razpisa sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS glede enotnega postopanja z neposlovnimi dohodki, katere so prikazali okrajni zdravstveni domovi v bilancah za leto 1953, je bil sprejet sklep, da se ponovno predlaga tajništvu za gospodarstvo OLO, da znesek 3,153.376, ki ga je prikazal OZD Ljubljana-okoli.-a v zaključnem računu za leto 1953 kot neposlovni dohodek, prepusti okrajnemu zdravstvenemu domu s tem, da ga ta odvede v sklad za investicije.
3.	Pritožbi Franca dr. Lobeta, zdravnika iz Škofljice, proti kazni za nerodnost, se ne ugodi.
4.	Na predlog zavoda za socialno zavarovanje za mesto ln okraj Ljubljana se imenuje zdravstvena komisija za pregled bolnikov, ki bolujejo nad 2 meseca, za sektorje Kamnik, Domžale, Litija, Vrhnika in Logatec.
5.	V komisijo za pregled lekarn se imenujeta magistra Janez Kristan in Stane dr. Kogoj.
6.	V komisijo za socialne podpore se imenujeta Anica Čebulj kot zastopnica ZB Ljubljana in Janez Skrjanc, tajnik Okrajne zveze kmetijskih zadrug.
7.	Predloži se okrajnemu ljudskemu obdoru Ljubljana-okolica, naj Imenuje namesto Slavka Kovačiča za člana upravnega odbora okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-okolica Marjana Bavčarja, računovodjo pri Zavodu za socialno zavarovanje.
8.	Udeležencem sestankov fti-zlologov se odobri izplačilo dnevnic ln povračilo potnih stroškov.
9.	Na predlog upravnega odbora okrajne lekarne v Domžalah se odpove službo Branki Milič, farmacevtski pomočnici, in se nastavi drugo farmacevtsko pomočnico.
10.	Dentistu Koscu iz Mengša se odobri izvrševanje zasebne dentistične prakse pod pogojem, da se poprej ugotovi, kje namerava izvrševati prakso.
11.	Dentistu Bollavzarju iz Kamnika se dovoli izvrševati zasebno zobarsko prakso v Kam -niku.
12.	Posebna komisija, ki jo sestavljajo Minka Kosec, Vinko Gregorc, Slavko Kovačič in Vera Podkoritnik, Je dolžna pregledati prostore v zdravstvenem domu v Grosupljem in na prihodnji seji dati predlog, ali naj
se v prostorih zdravstvenega dema v Grosupljem, ki so bili prvotno namenjeni za bomiško sobo, namesti otroški dispanzer.
13.	Dijaškemu domu v Logatcu se izplača podpora v znesku 40.000 din za siromašne dijake.
14.	Pritožbi magistra Stevana Zlokasa Iz Kamnika proti sklepu upravnega odbora okrajne lekarne v Kamniku, s katerim mu ni bila dovoiljena honorarna zaposlitev v svojstvu zastopnika tovarne Galenika iz Zemuna, se ne ugodi.
15.	Prošnji Pavla Seferja, den-tista iz Ljubljane, da bi se mu dovolilo delo v zobni ambu-r lanti v Borovnici enkrat tedensko za zavarovance socialnega zavarovanja, se ne ugodi, ker je to mesto že zasedeno, pač pa bi lahko delal na Dobrovi, v Polhovem Gradcu, na Igu ali v Horjulu. O stvari naj se dogovori z upravnikom okrajnega zdravstvenega doma Ljub-ljana-okolica.
16.	Na predlog zavoda za socialno zavarovanje za mesto In okraj Ljubljana in na podlagi odločbe OLO Ljubljana-okolica št. 10.431-1 z dne 28. avg. 1954 se določi poseben dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje v višini l°/o še Tovarni glasbil Mengeš ln Gozdni upravi Šmartno prt Litiji z veljavnostjo od 1. sept. 1954.
17.	Odobri se zdravnikom, ki delajo v protituberkuloziiih dispanzerjih, posebni honorar 30 din za vsakega bolnika, ki je pozvan na pregled na podlagi Izvida Inštituta za tuberkulozo na Golniku po izvršeni fluorografskl akciji. Medicinski sestri se prizna za isto delo honorar 5 din za bolnika. Za pro-tttuberkulozni dispanzer v Ljubljani naj ugotovi upravnik OZD, ali lahko osebje Izvrši
MLO
ODLOK
o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja sprejet.
V	službenem glasilu MLO v Ljubljani »Glasniku« z dne 1. decembra 1954 št. 17 smo objavili osnutek odloka o prodaji stanovanjskih hiš la sklada Splošnega ljudskega premoženja.
Obveščamo javnost, do je o tem odloku razpravljal Mestni ljudski odbor v Ljubljani na 49. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne
3.	dec. 1954 in ga sprejel v celoti z besedilom, kakor je bil objavljen, le z izpremembo v 8. členu, ki se glasi:
Tisti, ki stanujejo v hiši kot uživalci stanovanja morajo svojo zahtevo, da sc proda hiša enemu ali drugemu od teh uživalcev stanovanja ob enakih pogojih kot veljajo za najboljšega ponudnika, sporočiti pismeno komisiji najkasneje v roku 3 dni po dnevu dražbe.
V	primeru več prednostnih ponudnikov velja prva priglasitev.
Iz tajništva MLO
ODLOK
Na podlagi 20. in 117, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31-1027 53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odborih mest in most- I nih občin ((Uradni list LRS št.
izredne preglede v rednem delovnem času. Poročilo naj dostavi svetu do prihodnje seje.
18.	Na predlog okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-okolica in v sporazumu z Zavodom za socialno zavarovanje za mesto ln okraj Ljubljana se odobri cenik zdravstvenih storitev okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-okolica. Cenik je treba predložiti okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana-okolica v soglasje. Cene veljajo od 1. oktobra 1954 dalje.
19.	Imenovani so btlt člani upravnih odborov domov onemoglih, in sicer:"
V	upravni odbor doma onemoglih Mengeš: Franc Lužar, Miran dr. Celestina, Jernej Marko, Marija Majcen, Terezit-ja Urbanija, Jernej Grošelj, Franc Šink in Jakob Škofič.
V	upravni odbor doma onemoglih Vrhnika: Franc Pelan, Ida Zalokar, Stane dr. Kogoj, Stane Zupančič, Franc Krašo-cev, Elizabeta Irgl ln Mara Suša.
V	upravni odbor doma onemoglih v Domžalah:	Alfonz
Pirc, Ivan Radenšek, Natalija Skok, Peter Zule im Alojz Mi-kuluš.
V	upravni odbor doma onemoglih v Črnem potoku bodo Imenovani člani, ki jih bo predlagal Svet za zdravstvo ln socialno poltiko OBLO Šmartno pri Litiji.
20.	Svet za zdravstvo ln socialno politiko OLO t?o predložil okrajnemu ljudskemu odboru, naj na prihodnji seji razglasi z veljavnostjo cd 1. marca 1954 vse domove onemoglih na območju OLO za finančno samostojne zavede (v skladu z zakonom o socialnih zavodih).
Predsednik:
Anton Bleje, 1. r.
Tajnik:
Ljubo Brezigar, 1. r.
ODLOČBA
Na podlagi 6. odst. 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Ur. 1. LRS št. 17-87/51) ter na predlog občinskih ljudskih odborov v Logatcu, Krki, Medvodah, Šentvidu pri Stični, Motniku, Rovtah, Podtaboru in Blagovici je Okrajni ljudski. odbor Ljubljana-okolica na 20. skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol na območju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica.
1.
Ustanove se kmetijske gospodarsko Sole v tehle krajih: Hotedršica, Krka, Sora, Temenica, Špitalič, Rovte, Podtabor in Blagovica.
2.
Šolske okoliše navedenih šol določi pristojni občinski ljudski odbor v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani.
3.
Šolanje v kmetijskih gospodarskih šolah traja dve leti ln jo brezplačno. Šolsko leto se začno 1. novembra in traja do 31. marca naslednjega leta.
4.
Šolanje v kmetijskih gospodarskih šolah je namenjeno kmečki mladini, ki je končala obvezno šolanje.
5.
Vzdrževanje kmetijskih gospodarskih šol gre v breme proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odboral Berčič Miha, 1. r.
LJUBLJANA
19-90,52) v zvezi s sklepom mestnega zbora je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana na 49. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 3. decembra 1954 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. in 6. volilni enoti za volitve v mestni zibor Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane.
2. volilna enota obsega spodnji del Miklošičevega terena, 6. volilna enota pa obsega del terena Poljane I.
2.	člen
Ker sta se odbornika mestnega zbora za 2. in 6. volilno enoto dr. Zadnik Zvezdana iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica št. 3 in Repinc Ivan iz Ljubljane, Ulica 24. talcev št. 23T odpovedala man-daitu in je mostni zbor njuno odpoved sprejel, jima je mandat prenehal.
Nadomestne volitve bodo v nedeljo, dne 30. januarja 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v mestnem »Glasniku«, na oglasni deski MLO v Ljubljana in na kraiovno običajni način v 2. in 6. volilni enoti.
4.	člen
Odlok začne veljati takoj po objavi.
Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, 1. r.
ODLOK
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31-102/' 53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odborih most in mestnih občin ((Uradni list LRS št. 19-90/52) v zvozi s sklopom mestnega zbora je mesitni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana na 49. skupni soji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 3. decembra 1954 sprejel
ODLOK
o spremembah odloka o razpisu nadomestnih volitev z dne 22. okt.
1954.
1.	člen
V	»Uradnem listu LRS« z dne 4. novembra 1954 št. 43 objavljeni odlok Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane o razpisu nadomestnih volitev sc deloma izpromoni Ln sicer v tam smislu, da se 2. člen tega odloka^ glasi:
Nadomestne volitve za volitve v mestni zbor Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane se v 51. in 55. volilni enoti zaradi tehničnih ovir ne bodo vršile v nedeljo, dne 19. decembra 1954, marveč v nedekjo, dne 9. januarja 1955.
V	ostallem ostane odlok noiz-premcnjcn.
2.	člen
Ta odlok začne veljati takoj ,po objavi.
Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, 1. r.