v.b.b. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip. Wien V., Margaretenplatz 7. Ust Z£à politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : K 6000 — Za Jugoslavijo četrtletno : 26 Din. Posamezna številka 700 kron. Leto III. Dunaj, 22. avgusta 1923. Št. 34. Kaj hoče naša stranka? Kdor je kolikortoliko zasledoval delovanje politi&iega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem in čital naše glasilo, ta ve, kaj hočemo. Vendar pa so med nami Slovenci tudi ljudje, in teh ni ravno malo, ki se za politično življenje ne zanimajo in zato tudi ne pripadajo nobeni politični stranki, marveč pravijo: Meni je vse jedno, jaz ne držim ne s temi, ne z drugimi, ker tako nič ne pomaga in se vsaj nikomur ne zamerim. Vprašati pa se moramo, ali taka brezbrinžost in., nepristranost tudi kaj koristi, bodisi posamezniku, svojemu ljudstvu ali splošnosti? Le tem Slovencem veljajo v prvi vrsti pojasnila, ki jih bomo podali v odgovor na gornja vprašanja, kajti sveto pismo pravi: „Kdor za svoje ne skrbi, je zatajil vero in je hujši od nevernika". Volitve dajajo vsakemu državljanu pravico in priliko soodločevati o tem, kako naj bo urejena občinska, deželna in državna politika. To je zadeva političnih strank, ki uveljavljajo v javnem življenju koristi svojih članov, svoj program. Volitve delajo torej politične stranke. Zato je vsakemu volilcu neobhodno potrebno vedeti, kaj hoče doseči ta ali druga stranka ozir. kakšen je njen program. Za nas koroške Slovence je- posebno važno vedeti, zakaj imamo tudi mi svojo lastno stranko in kaj je njen namen. Izkušnje so pokazale vsepovsod, da ima vsaka narodnost svoje posebne kulturne, soci-jalne in gospodarske potrebe in da mora, ako hoče obstati in se razviti, te svoje koristi tudi sama zastopati in se za nje potegovati. Tako vidimo, da so organizirane v vsaki državi posamezne narodnosti v lastni stranki, tako n. pr. Nemci v Jugoslaviji, Čehoslovaki na Ogrskem, Čehi na Dunaju, Slovenci v Italiji itd. Koroška slovenska stranka hoče tedaj uveljaviti v politiki predvsem narodnostne, jezikovne pravice koroških Slovencev, to se pravi, skrbeti boče za to, da naš jezik, naša slovenska pesem, naše lepe šege in navade na Koroškem ne bodo izumrle, da ne bo izumrl naš rod. Ali niso to imenitne naloge, vredne, da jih podpira vsak Slovenec in tudi zanje glasuje? Naša stranka hoče še več. Njeno stremljenje gre za tem, da bi našli Slovenci domačim na svoji rodni zemlji svoj vsakdanji kruh in da bi jim ne bilo treba se izseljevati in iskati zaslužka v tujini. Žalibog pa je postala domačija mnogim Slovencem samo še mačeha, Ker delajo naši nasprotniki na to, da bi se iztrebil slovenski rod na Koroškem in v ta namen nastavljajo na našem ozemlju na vseh boljših mestih po večinoma samo tujce. Ni nam neznano ravnanje veleposestnikov in njihovih oskrbnikov s slovenskimi malimi kmeti in najemniki in brezsrčno pastopanje oblast proti njim. ki razlagajo postave večinoma v prid nemških veleposestnikov. In naši nastavljenci in delavci? Mnogo jih je, ki so bili odslovljeni od službe in vrženi takorekoč na cesto, v bedo In trpljenje samo radi tega, ker so pošteni jn značajni Slovenci. Tujerodni uradniki in nastavljenci po so večinama tisti, ki delajo med nami zdražbo in sejejo prepire. Kdo naj bo se potegoval za pravice teh zapostavljenih in krivičnemu maščevanju izročenih Slovencev, kakor pa naša »Koroška slovenska stranka". Zavedajmo se že enkrat, da le v skupnem flastopu ležijo naši uspehi. Eden za vse, vsi za enega! Koroška slovenska stranka je tudi spoznala. da je vsa naša bodočnost odvisna od dobre splošne in strokovne izobrazbe. Nek: slovenski pesnik pravi povsem opravičeno: ,.Z rastočo omiko raste gmotno blagostanje m se manjša človeška beda". Zahtevamo tedaj, da se morajo naši otroci poučevati*v ljudskih šolah in izobraziti najprej v materinem jeziku, potem šele v nemščini, ne pa kakor sedaj, da se slovensko skoraj nič ne naučijo, pač pa vzgajajo v odpadnike svojega roju in jezika. S takimi šolami koroški Slovenc; zares ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, ker ovirajo ves naš kulturni razvoj in pokvarjajo našo mladino. Najboljši dokaz za neuspeh teh šol nam kaže ljudsko štetje iz leta 19iO. pri katerem so našteli izmed tisoč nad deset let starih prebivalcev 123 takih, ki ne znajo fle pisati ne brati. Zato si je naša stranka nadejala nalogo, da hoče razven pametne šolske reforme delovati predvsem za temeljito splošno ljudsko in stro' kovno izobrazbo slovenskega ljudstva na Koroškem, ker vidi edinole v zadostni Izobrazbi potrebni predpogoj za kulturni napredek in blagostanje slovenskih « eželanov. Dočim bo naša stranka sama zastopala svoje narodnostne in kulturne koristi, hoče v j gospodarskem oziru podpirati tiste stranke, ki L bodo delovale najbolj j ,.j>rid koroškega slo-T venskega ljudstva. Poseono pozornost pa noce I obračati slovenskemu zadružništvu In skrbeti zato. da se. bosta razvili na našem ozemlju trgovina in domača obrt, kar je danes tembolj potrebno, ker kmetijsko gospodarstvo ne nudi več zadostnih dohodkov, da bi omogočilo obstanek našega ljudstva na domači zemlji. Koroški Slovenci! Iz teh izvajanj ste raz-videli, kaj hoče naša stranka, kaj je njen namen. Gotovo ste se tudi prepričali, da za koristi koroškega slovenskega ljudstva doslej nobena druga stranka ni kazala zanimanja, marveč ravno nasprotno: Kadar smo zahtevali naše pravice, bili so vsi proti nam. Za t o s m o tudi prepričani, da moremo priti koroški Slovenci do veljave samo tedaj, ako bomo združeni vsi v samosvoji „K o r o š k i slovenski stranki. Združeni bodo tudi mali močni! Vstopite tedaj v naše vrste in g lasu j t e 21. o k t ob r a vsi za ..Koroško slovensko strank o". Volilna pravica. Kdo ima volilno pravico? Vsi avstrijski državljani moškega in ženskega spola, ki so dopolnili 31. decembra 1922 dvajseto leto, imajo volilno pravico. Kdo nima volilne pravice? Volilne pravice nimajo osebe, ki so pod varilstvom (kuratelo). Ljudje, katerim je sodišče odvzelo očetovsko oblast tako dolgo, dokler stoje pod tujim jerobstvom; najmanj trikrat radi pijančevanja z zaporom kaznovani za dobo treh let; najmanj na tri leto zapadejo volilno pravico ljudje, ki so bili obsojeni radi tatvine, poneverjanja, goljufije in zavajanja; ljudje, ki so se pregrešili proti volilnemu zakonu. ki stojijo pod policijskim nadzorstvom ali so bili oddani v prisilne delavne zavode. Vsak volilec ima samo en glas in* mora na dan 21. oktobra osebno voliti, to je, oddati glasovnico. Slepci smejo vzeti na volišče s seboj spremljevalca, ki zanje voli. Francoski odgovor Angliji. Iz francoskega odgovora na angleška vprašanja o nemških reparacijah doznavamo o zasedbi Porurja in vzroki ter posledicah sledeče podatke: Francija je zasedla Porurje, ko je repara-cijska komisija z večino treh glasov ugotovila krivdo Nemčije. Francija je tudi prepričana, da se^jg^poslužila samo po verzajski mirovni pogotto.-^rizane pravice. Angleška vlada se je sama pri raznih priložnostih pridružila okupacijskim namenom, ko je bil zaseden Diissel-dorf in druga tri mesta in ko so vsi zavezniki grozili Nemčiji, da bo zasedeno celo Porurje. Porurje je zasedeno in s tem dejstvom se mora računati. Belgija in Francija sta javno proglasili., da je izpraznita korakoma, primernim nemškim reparacijskim odplačilom. Nemška vlada je odgovorila na francosko-belgijsko zasedbo s tem, da je poslala svojim uradnikom, ; železničarjem in veleindustrijalcem ukaz, naj organizirajo odpor. ako di se Anguja njima uuvOj pi iui užfta- ^ energičnim korakom v Berlinu; bi pasivni odpor kmalu ponehal, tako pa Nemci mislijo, da se morejo opirati na razdvojeno stališče zaveznikov. Ali Francija nikakor ne dvomi o u-spehu, ki ga bo dosegla francosko-belgijska takika tudi v slučaju spora med zavezniki. Kakor je Francija pripravljena obnoviti pogajanja o reparacijah z Anglijo, ravnotako si želi, da bi izmena nazorov med zavezniki ostala do preklica tajna in Nemčiji neznana. Francija je tudi pripravljena nadaljevati razgovor di-plomatičnim potom želeč, da angleška vlada nič ne izda, kakor tudi ne bo francoska. Recimo, da smo prepričani o tem, da tako hitreje privedemo nemško vlado do razmišljanja, to tem preje, ker je prebivalstvo Porurja nemško vlado že večkrat prosilo, da bi preklicala naredbo o odporu, kj znači za porurske prebivalce smrten udarec. Smatrali bi za veliko nevarnost, ako bi se Anglija približala Berlinu kot posredovalka ali kot prijateljska sila, naprošena od Francije. Nemčija bi iz tega sklepala, da velja zadnja beseda v rurskem vprašanju njej, kar je napačno, in bi svoje zahteve še zvišala. Smatramo za popolnoma nepotrebno, da celo za nevaren „sladek‘ nastop, ki naj bi privedel Nemčijo do popuščanja. Samo neomajena volja zaveznikov more prisiliti Nemčijo k umiku. Ko bo videla enako mišljenje vseh zaveznikov, bo takoj popustila. Čeravno je to volja samo na strani e-nega ali dveh zaveznikov, bo Nemčija kljub temu začela popuščati, samo nekoliko počasneje. Mirovna pogodba določa način ugotovitve nemških dolgov potom reparacijske komisije, ki je določila 132 milijard zlatih mark, in ki se morejo znižati samo s soglasnim privoljenjem vseh zaveznikov. Po štiriletnem čekanju in vseh mogočih poizkusih kakor ultimatih itd., sta prišli francoska in belgijska vlada do prepričanja, da je na mestu samo sila, katere se je poslužila tudi Nemčija leta 1871. ..Puščajmo iz rok zastave katere držimo samo stopoma kot bodo priba jala pačila!“ Nismo šli z$to v Porurje, da bi takoj dosegli plačilo reparacij, hoteli smo Is zbuditi voljo k plačevanju, da dobimo končno to, na kar smo čakali štiri leta zastonj. „Pr-znanje obveznosti s strani Nemčije ne s splošnega in teoretičnega stališča, temveč s praktičnega stališča.11 Vse informacije, ki so nam na razpolago, dokazujejo, da bi Nemčija takoj privolila v plačila, če bi ne računala s sporom med zavezniki. So to Nemci, ki s pomočjo svoje vlade prepovedujejo izvoz porurskega blaga v zavezniške države, ki zavračujejo prošnje za dovoljenje in zabranjujejo trgovino. Prepričani smo, da bi bilo vse takoj zopet v redu. če bi Anglija samo zagrozila Nemčiji, da ne odobrava njene politike, ki uničuje njo samo in pelje celo Evropo v prepad. Rešitev gospodarskega problema je edino v rokah Nemcev. Pasivni odpor bi ostal pri enotnem nastopu zaveznikov brez posledic, ker ga tamošnje prebivalstvo ne odobrava, celo upira se mu. Če pokličemo v spomin mirovno konferenco in si predstavljamo vlogo, ki jò je igrala tedaj Anglija, se moramo sedanjemu postopanju angleške vlade tem bolj čuditi. Na mirovni konferenci je ameriški strokovnjak predlagal vsoto 120 milijard zlatih mark in Anglija — je predlagala tedaj dosti višjo svoto.' Zato je potrebno, da pustimo reparacijski komisiji vse pravice, ki jih ji daje mirovna pogodba. Pri tem pa ne smemo pozabiti na leto 1871, ko nobenemu na svetu ni padlo v glavo brigati se zato, kako izpolnjuje Francija frankfurtsko mi-• rovno pogodbo. Tedaj Nemčiji nihče^J branil zasesti velik del francoskega ozemlja do popolnega izplačila milijardne odškodnine, ki je jo zahtevala zmagovalna Nemčija, čeravno ni bila opustošena, ni utrpela nobeno vojno škodo, pa je kljub temu vzela poraženemu dve provinci. Združimo naša izvajanja v šes točk, v katerih so obseženi cilji francoske vlade: 1. Za-vezba Nemčije opustiti posivni odpor je začasno prvo vprašanje. 2. Odplačilom primerno iz-praznjevanje Porurja; Francija se vendar noče « ne posredno ne neposredno pogajati prej, pred-no òG ne \ji vd. luoKa. o. irr* *4. rrancosKa vlada smatra feparacijsko komisijo kot najboljše jamstvo za nepristranost. Kakor ne priznava Nemčija razsodbe reparacijske komisije, . ravno tako ne bo priznala razsodbo kakega drugega organizma. Francoska vlada želi vedeti, kaj si predstavlja Anglija pod nepristransko komisijo strokovnjakov. 5. Želeli bi vedeti, kaj si predsavlja Anglija pod splošno in definitivno finančno upravo in li vsebuje tudi ureditev mednarodnih dolgov. 6. Ponavljamo, da zapustimo Porurje samo proti gotovemu odplačilu, vendar smo pripravljeni se z angleško vlado vsak čas pogaiati. To je vsebina francoskega odf-- Angliji. Francozi poznajo Nemce že iz leta 1871 prav dobro, zato tudi ne bodo popustili — in prav imajo. Kdor je zakrivil vojno, naj nosi tudi posledice, in kdor je opustošil cele nokra-jine. naj jih zopet pozida z reparacijami. Novi volilni zakon v Avstriji. (Konec.) Ugotovitev volilnega uspeha ali prvi skrutinij. Okrožna vol. oblast pregleda listine krajnih volilnih oblasti, popravi morebitne pomote in ugotovi v celem okrožju veljavno oddane glasove in koliko je dobila vsaka stranka. Razdelitev mandatov se zgodi po volilnem količniku, ki se takole določi: Skupno število v volilnem okrožju oddanih glasov se razdeli s številom mandatov več eden in tako dobljeno število je — volilni količnik. Vsaka stranka dobi toliko mandatov, kolikorkrat je obsežen količnik v njej oddanih glasov. V malo verjetnem slučaju enakosti med dvema kandidatoma odloči žreb. Neoddani mandati in preostanki glasov za vsako stranko se odstopijo Zvezni volilni oblasti. Imena izvoljenih poslancev in število neoddanih mandatov mora objaviti v uradnem listu. Ves volilni akt mora odstopiti zvezni volilni oblasti. Drugi skrutinij. Stranke, ki reflektujejo na kak mandat v drugem skrutiniju, morajo to prijaviti pristojni zvezni vol. oblasti najdalje 14 dni pred volitvi-jo. Predlog lahko vloži sam pooblaščenec. Take prijave zvezna oblast objavi v službenem listu Zelo važna je naslednja določba: Stranke, ki so podale prej omenjeno prijavo, morejo podati najkasneje osmi dan pred volitvijo na zvezno oblast poseben volilni predlog (Verbandswahlvorschlag), v kateri pa morejo priti le tisti kandidatje, ki so bili prijavljeni v kaki kandidatni listi v enem okrožju zveze. Recimo, da smo se združili vsi slovanski volilci naše zveze vol. okrožij, t. j. Koroške, Štajerske in Gradiščanske, in denimo, da smo že dobili enega poslanca bodisi na Koroškem ali na Gradišču, tedaj bi mogli predlagati za tak drugi skrutinij kateregakoli neizvoljenega kandidata iz koroške ali gradiščanske list in šteli bi se vsi preostanki od naše strani oddanih in pri prvi volitvi neupoštevanih glasov. Tako bi‘mogli dobiti še kakega na-daljnega poslanca. Skrutinij sam pa se izvrši takole: Števila preostalih glasov se napišejo po velikosti v eni vrsti eno poleg drugega. Pod vsako število se napiše polovica, pod to tretjina, potem četrtina, petina, kolikor je mandatov. Ako je oddati en sam mandat, tedaj je največje število — količnik za to volitev; ako je oddati dva mandata, tedaj je količnik drugo število; pri treh ie količnik tretje število itd. Vsaka stranka dobi toliko mandatov, kolikorkrat je obsežen količnik v njenem ostanku. Pri morebitni enakosti odloča žreb. Taka razdelitev mandatov se mora objaviti v uradnem listu. Vol. akt se odpošlje glavni vol. oblasti. Glavna vol. oblast mora naznaniti okrožnim oblastem, kdaj so došli vol. spisi In ta mora ta čin objaviti. Tekom osmfh dni po sprejemu volilnih aktov se more vsaka stranka ali njeni pooblaščenci pritožiti, proti morebitnim po-srrešknm v štcHij vlapiw. . Ako glavna oblast more pogrešek ugotoviti, popravi volilni rezultat sama, ako ne, nakaže pritožnika na u-stavno sodišče (Verfassungsgerichtshof). Neizvoljeni kandidatie so namestniki za slučaj, da kdo izvoljenih kakorkoli odpade. Ako se kak namestnik odpove, mora ga glavna vol. oblast črtati in to naznaniti v uradnem listu. Namestniki prihajajo na vrsto po redu. kakor so na listi. Vsak izvoljen poslanec dobi volilno potrdilo, s katerim ima vstop v Narodni svet. O vseh pritožbah proti veljavnosti volitev sklepa ustavno sodišče. V o 1 i 1 n a d o 1 ž n o s t za te volitve velja le v tistih deželah, kjer velja za volitve v deželni zbor. Kdor se tam volitve ne udeleži, more biti kaznovan z globo do 200.000 kronic. To so glavne določbe tega volilnega zakona. Je še raznih podrobnosti, ki jih bodo imele pač stranke v evidenci za vsak poseben dučaj, na katere mi zdaj ne moremo računati. Vse glavne določbe pa smo povedali. Kakor bi se zdelo, je ta zakon jako demokratičen in hoče biti pravičen vsem strankam in tudi manjšinam. Bomo videli kmalu, ali ga bodo ‘udi pošteno tolmačili. Naši ljudje pa naj bodo na straži. '—ag— m Priprave za volitve. Ne zamudite .,. Od 5, septembra naprej skozi 14 dni pregledati volilne imenike in se prepričati, so vsi somišljeniki naše stranke vpisani ali ne. Do 19. septembra vložiti vse reklamacije pri krajevni volilni oblasti. Vsi upravičeni vo-lilci naše Stanke se morajo vpisati, vsi neupravičeni drugih strank izbrisati. Do 22. septembra zahtevati rešitev vseh reklamacij. Do 25. septembra vložiti pritožbe na vzklicno komisijo, ako je župan nepravilno razsodil. Do 16. oktobra prijaviti za vsak volilni lokal 2 priči. 21. oktobra vsi na volišče za Koroško slovensko stranko! ♦ Prispevajte in zbirajte za voiilni sklad! Dne 21. oktobra t. 1. bomo torej volili poslance za deželni zbor in narodno skupščino. Volitve so nekaka duševna vojska, za katero se je treba dobro pripraviti. Kakor za vojsko je treba tudi za volitve mnogo denarja, kajti le tiste stranke, ki bodo dobro priprivljene in poskrbljene z vsemi potrebnimi pripomočki, morajo računati na uspehe. Nismo stranka bogatašev, ker nimamo bank in kapitalistov kakor druge stranke, zato pa smo tembolj navezani na samopomoč. Prosimo naše zaupnike in pristaše stranke, da zbirajo o vsaki priliki prispevke za volilni sklad in nam tako omogočijo izvršiti vse potrebne predpriprave Za volitve. ^ POLITIČNI PREGLED M Avstrija. Nemški narodni socijalisti se volitev v narodno skupščino ne udeležijo. Vse moči in vsa sredstva hočejo posveti reorganizaciji svoje stranke. — Od 15 julija do 14. avgusta so se cene življenskih potrebščin zopet znižale za 4 odstotke. Indeks je torej padel za 4%. Nemčija. Narod obupava, ker se notranje razmere stalno slabšajo. Draginja neznosno raste, živil ra, vršijo se ropanja po kmetih, vsak dan so beležiti novi poulični boji in štrajki. Polega tega še nezadovoljstvo z novo vlado na Bavarskem. Na drugi strani pa napetost med Parizom in Berlinom polagoma ponehava, ki' daje upanje, da pride do pogajanj. Nemčija kaže dobro voljo, Francozi pa tudi omiljujejo svoje zahteve. Dr. Stresemann. novi nemški kanclar. je v svoji vladni izjavi povdarjal, da se vrši boj v Porurju v znamenju javnega rrmenja, ki stoji popolnoma pod vtisom angleške politike. Angleška vlada je zavzela v zadnji noti Franciji, v kateri obsoja zasedbo Porurja, odločno stališče, da je treba priznati pravice Nemčije. Nemčija jc pripravljena podvreči se mednarodnemu razsodišču. Kakor hitro bo dvignjena zasedba Porurja in se bodo begunci zopet vrnili na svoje domove, bo Nemčija skrbela, da čim-oreje omogoči rešitev reparacijskega problema. Zavzemal se je posebno za najetje posojila v zlatu in poživljal in prosil vse stanove za podporo in sodelovanje. Vlada je dobila zaupnico parlamenta. Nemčija ustavila reparacijske dobave. Nemška vlada je začasno ustavila po verzajski pogodbi predpisane stvarne dajatve za Anglijo, Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Portugalsko in Pumunijo, ker je njih plačevanje v bivstvu povzročilo državni primanjkljaj. Čim bodo finance in valute dovoljevale, bo vlada zopet pričela z dobavami. V Beogradu vlada vsled tega veliko vnemirjenje in je vlada poslala protest reparacijski komisiji. * Novi ameriški predsednik je povedal angleškim novinarjem, da odklanja vmešavanje v evropska vprašanja, ako ga ne povabijo vse države obenem, noče torej v reparacijskem vprašanju nastqpiti z Anglijo proti Franciji. Zavezniške dolgove bo znižal samo v slučaju, ako jih zniža Anglija Italiji, Franciji in Nemčiji ter tako pospeši rešitev reparacijskega vprašanja. Čaka na skorajšnjo odplačevanje. Angleški listi povdarjajo, da ne preostaja drugega kakor sporazum s Francijo. Trpljenje bolgarske opozicije. Kakor smo že, ponovno poročali, postopa Cankova vlada proti pristašem Stambolijskega zelo kruto. Sedanji vodja kmečke stranke se je obrnil na več vlad s prošnjo, da bi se zavzele pri bolgarski vladi za trpeče pristaše zemljoraduiške stranke. V svojem pismu navaja smrt StamboMj-skega,. katerega so najprej zverinsko mučili, potem pa razmesarili njegovo telo. Več poslanikov. novinarjev, profesorjev, oficirjev in Seljakov je pretrpelo isto usodo. Mnogo teh zaprtih je bilo zopet izpuščenih, a so bili predani makedonskim vstašem, ki jih ubijajo brez sobodbe na najgroznejši način. Razglašena je bila te dni obsodba obtoženih ministrov prejšnje vlade. Štirje ministri so obsojeni na smrt, dva pa na dosmrtno ječo, pet jih je oproščenih, ostali pa so obsojeni na tri do pet let težke ječe. Grška revolucija 'se je pričala v Solunu, kjer so delavci izplenili borzo. Mestna posad-ka se je revoluciji pridružila, zato je poslala vlada v mesto novo vojaštvo. Nemiri so nastali tudi v Atenah in 'drugih mestih in se domneva, da je vse to delo monarhistov. Nekateri politiki so predlagali, da bi naprosili zaveznike za pomoč. Glavni vzrok nemirov je bedni gospodarski položaj prebivalstva. Medparlamentarna unija, ki je zborovala pretekli teden v Kodanju, se je bavila tudi z manjšinskim vprašanjem in sprejela tole resolucijo: 1. Društvo narodov se ima pozvati, da izdela enoten zakon o varstvu manjšin. 2. Priporoča se sestava paritetnih komisij, ki bi imele svoje sedeže v državah z mešanim prebivalstvom in iskale mirno rešitev narodnostnih sporov. 3. Zahteva po stalni tričlenski komisiji medparlamentarne unije za manjšinska vprašanja pri Društvu narodov. M DOMAČE NOVICE II Celovški okrajni glavar g. pl. Rainer-Harbach je stopil 16. t. m. v pokoj in predal vodstvo urada g. dr. Wolfseggerju. Urad je vodil od 1. 1910. Slovence ni ravno ljubil, zato tudi nimamo vzroka žalovati za njim. Koroški policajrežim smo imeli priliko zopet opazovati na ženitovanju v Spodnjih Borovljah dne 6. avgusta. Kljub temu, da je prišel Č. gosp. župnik dr. Arnejc v svoj rojstni kraj na podlagi brzojavnega dovoljenja koroške deželne vlade na poroko svojega bratranca, je poslala policijska oblast za njim dva tajna policista z navodilom, da se č. gospod župnik sme muditi samo na očetovem domu, nikakor pa ne na ženitovanju. In res je pripisovati samo vplivu in nastopu nekaterih razsodnih mož. da policista nista odvedla č. g. Arnejca potem, ko je bil govoril novoporočencema nanitnico, od ženitovanjske slavnosti — v Celovec. To so razmere, ki spominjajo na temno dobo Metternichovega policajrežima in ki nikakor ne odgovarjajo duhu in ustavi ..demokratične-4 republike. Vprašamo gospoda deželnega glavalja, ki je za taka početja podrejenih mu uradnikov vendar v prvi vrsti' odgovoren ljudstvu, če mu je ta slučaj znan in kako hoče v bodoče varovati ugled in pravice koroških Slovencev? Spodnje Borovlje pri Ledincah. (Ženito-vanje.) V ponedeljek 6. avgusta je bil za našo občino vesel dan. Gosp. Josip Amejc, pd. Yaz-nik in ledinski župan je peljal ob pokanju t -pičev in v spremstvu mnogoštevilnih svatov svojo nevesto gosp. Reziko Resei iz O teža pred oltar borovljske cerkvice. Poročil je ženinov bratranec č. gosp. dr. Janko Arnejc, ki je imel na poročenca krasen nagovor. Pev s\i zbor iz Ledine njima je zapel v pozdrav. Po poroki se je vršilo ženitovanjsko slavje na ženinovem domu-ob godbi iu petju. Žal pa je motila slavnost prisotnost dveh tajnih policistov, ki jih je poslal Spitzer. da nadzorujeti iz Jugoslavije došlega župnika č. gosp. dr. Janko-ta Arnejca. Le malo je manjkalo, da ga nista odvedla v Celovec, dasi se je dr. Arnejc govoreč napitnico na novoporočenca v prvi vrsti zahvalil deželni vladi, da mu je dala potno dovoljenje, ki mu je omogočilo odzvati se povabilu. Tako postopanje koroške policijske oblasti proti domačinu, ki pride za nekaj ur med svojce v svoj domači kraj, je vzbudilo veliko nevoljo pri vseh navzočih brez razlike na mišljenje. Zvečer so-prihajali občani, da česti-p tajo svojemu obče spoštovanemu in priljubljenemu županu Ln njegovi poročenki. Dal jima Bog mnogo sreče in blagoslova v zakonskem stanu. Grebinj. V nedeljo 2. julija so imeli svoj volilni shod socijalni demokratje. Udeležba velika. Drugo nedeljo pa je imel shod kršč.-soc. Bauernbund. Udeležba mala. Kje iskati vzrok? Nam je poslala ista stranka, ki danes išče naše glasove, moža za župnika, ki ne za-stopi niti besedice slovenski, menda ne radi oznanjevanja božje besede in v korist zveličanja naših neumrjočih duš, ampak le radi germanizacije. Cel teden se kmet, delavec, gospodinja in dekia z veseljem ubijajo z delom, ja včasih 16—18 ur na dan, da morejo plačati ogromne davke, ki gredo potem za izplačilo uradnikom, h katerim se prišteva tudi naš dušni pastir. Veselili smo se poprej pridig v cerkvi in cel teden je bil govor v krščanskih hišah o lepi pridigi gospoda župnika; sedaj i-rnamo samo nemške pridige in molitve- in še te v zategnjenem poljskem tonu, da jih pravi Nemec ne razume, kaj še le mi Slovenci. Čim dalje bolj postajajo cerkvene klopi prazne, vedno manj se ljudje zmenijo za cerkev. Ob nedeljah popoldne ie bila cerkev včasih vedno polna, sedaj pride le par ženic in mežnar. Volja Slovencev je in ostane nobenega' galsu tej stranki, dokler nam ne da slovenskega jezika zmožnega duhovnika. Merodajni činitelji si najbrž niso rta jasnem, kaj se to pravi, če umirajoči ne more slišati v svojem jeziku tolažbe sv. vére. Ne zavedajo se odgovornosti. Kako poučuje tak duhovnik šolarje v kršč. nauku, bo | pokazala šele bodočnost. Socijaldem. imajo pri teh razmerah v Grebinjn na široko odprta vrata. lllllllllllllllHllllllllllllll|-'iiiil|l!miiii|iiiilllliiiil|lli'i;i!lh'iHl||ii;illllii)illl'millliMiiiMl[iirtll»i'l!|iiiiill)|ii''ll Slavni knez in škof Anton Martin Slomšek je dejal pet dni pred svojo smrtjo: ,.I