rdj» l poštnino in ▼ Maribora s pošiljanj em na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ L—
Naročnina se pošilja apravnlitvu v tiskarni rt. Cirila, koroške ulice hštv. 6. List «e pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. te kovnega društva do bivijo Hat brci posebna naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
ae t tiskarni in pri gospoda Novak-a na velikem trgu po 10 k-
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ge ne sprejemajo.
Za oznanila se plačila
cd navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati *e sprejemajo do srede opoluda».
Stev. 9.
V Mariboru, dne 3. marca 1904.
Tečaj XXXVIII.
Rusko-japonska vojna.
Velikansko veselje je zavladalo po Evropi, ko se je slišalo, da so Rusi prizadejali velik udarec napadajočim Japoncam pri Port Arturju. Naše zadnje poročilo so namreč potrdili Rusi kakor tudi Japonci. Iz Petrograda so javili sledeče: Japcnci so poizkusili, da bi Štiri z razstrelilnimi in požigalnimi snovmi napolnjene parnike spravili v Port Artur in razdejali rusko brodovje in utrdbe poškodovali. Ta poizkus se je popolnoma ponesrečil vsled pazljivosti ruske mornarice, katera je te japonske 1 adije pokončala. Dve ladiji sta se takoj potopili, dve sta se razbili. Poleg tega so Rusi pokončali Se dve japonski torpedovki. Ko se je storil dan, so videli ob pristaniški ladjedelnici Štiri razdejane parnike in osem torpedovk, ki so bežale ven na prosto morje. Na naši strani ni izgub. Veselje ljudstva v Petrogradu je nepopisno.
Japonci pa so, da bi svojo izgubo prikrili, začeli lagati, kar se je dalo, da so svoj namen dosegli. Rekli so: Ladje so bile stare, napolnili smo jih s kamenjem in raz-streljivom, da bi jih pred vhodom v portar-turško ¡uko potopili in tako zaprli ruskim ladijam pot na odprto morje, da ne bodo mcg'e iz pristanišča in bomo lahko brez skrbi, nemoteni izkrcali svoje čete na kopno. A sedaj, ko so spet jeli napadati to neupogljivo trdnjavo, so prišli do prepričanja, da se jim je celi poizkus izjalovil, ker rugke ladje so prosto spet priplavale iz pristana in se umaknile lahko nazaj. Vsled ču-
' ječnosti in opreznosti so Rusi nakano opazili, , m oni »Retvizan« (razbojnik), o katerem so i Japonci lagali pri prvem naskoku, da je ne-■ sposoben za nadaljni boj, jih je tako obsul | s svojimi smrtonosnimi krogljami, da so se i ladje prezgodaj potopile.
Istina pa je, da Rusi na morju ne mo-\ rejo poskrbeti za varnost svojih prevoznih i parnikov. V Ameriki so naročili mnogo mesa za vojake. Japonci izvedo iz San Frančiška za vsak parnik, ki odpluje proti Aziji. Pošljejo mu nasproti bojno ladjo, ga vzamejo in se polaste blaga. Tako so pred kratkim vzeli celo ladjo, polno posušenega mesa. Tudi iz-krcavanje japonskih vojakov hitro napreduje, ker ga ne more zabraniti ruska mornarica. Za Japonce je dalje ugodno to, da so Korejci na njihovi strani. Tudi Kitajci v Mandžuriji drže bolj z Japonci, in Rusija ima veliko težavo, da obdrži z grožnjami Kitajsko nepristransko, katero Japonci in Angleži buj-skajo v boj proti Rusiji.
Bilo bi neumno, ko bi radi narodnega sorodstva do Rusov tajili pravi položaj. Rusija bo zmagala, ker ima v svojem velikanskem car-stvu in neštetem prebivalstvu neizcrpljiv vir novih sil — a morda Se le čez dolgo časa. S kakimi velikanskimi težavami se vrSi prevažanje vojaštva in vojnih priprav skozi Mandžurijo! Ko ne bi bilo sibirske železnice, bi bila vojska splch nemogoča za Rusijo. Zato pa so se vse nakane njenih nasprotnikov naperjene na to, da razrušijo železnico. Rusi so sibirsko železnico zavarovali kar so le mogli. Na vsako miljo je postavljen stolp, in na njem preži 30 vojakov in brez priza-
našanja odstranja vsako sumljivo osebo od tira
Vrhovni morski poveljnik K u r o p a t-k i n je rekel, da bo vojska trajala morda osem do deset mesecev. Rusi so vse storili, pravi Kuropatkin, da ne bo nobeden Japonec, ki je stopil na azijatska tla v vojski proti Rusom, videl domovine.
Dne 25. svečana so Japonci že spet napadli Port Artur. Rusi so poslali križance »Bojan», »Diana«, »Askold« in »Novik«, da bi zadržale japonske križarice pri preganjanju ruskih torpedovk. Japonci so odrezali eno rusko torpedovko od drugih, ki se je zatekla \ v Golubinji zaliv in bila izpostavljena so-| vražnim strelom. Nihče ni ubit nihče ranjen. O napadu na trdnjavo pravi Aleksejev, da večina sovražnih strelov ni dosegla cilja. Ranjen je bil le en ruski mornar. Japonsko brodovje, ki je napadlo Port Artur, je Štelo 17 velikih ladij in osem torpedovk. Zadnje blokade se je udeležilo Je osem torpedovk. Noč od 26. do 27. m. m. je bila mirna. Sovražno brodovje je stalo v bližini Port Ar-turja.
Poročilo iz Port Arturja, 29. febr. javlja tudi vest o japonskih izgubah. Vkljub viharju, ki je razsajal proSlo noč, so se vendar videle na obzorju luči japonskih oglednih ladij. Vkljub vsemu trudu Japoncev, da bi utajili svoje izgube, se je vendar izvedelo, da so jim Rusi poškodovali eno oklopnico in dve križanci, ki so jih morali spraviti v Nsgasaki.
Iz Pariza pa poroča »Matia«, da se vsak čas pričakuje, da bodo Japonci začeli oblegati Port Artur na suhem. Nekatera poročila pa trdijo tudi, da so na Koreji trčile
L<i§t o le*
Tihotapci.
Prevel F. Leskovar.
(Konec.)
»Suhi Fronc* je potem vlekel s svojimi tovariši ubogega kovača-nadkomisarja k finančni kasarni. Tam so ga položili lepo na klop pred hišo ter mu uredili kapo, sukno, sablo in očali. Eden tihotapcev je nato potegnil za zvonec, da je kar odmevalo po kasarni. Kmalo je nekdo vprašal skozi okno, kaj da je.
»Gospod nadkomisar so tukaj, ni jim dobro«, zakričal je »suhi Fronc« ter nato zbežal s svojimi tovariši kolikor so jih noge nesle.
Čez nekaj časa so se odprla vrata in dva financsrja prideta s svetilko iz hiše. Ko zapazita gospoda nadkomisarja, začneta salu-tirati in se klanjati. Ker se pa gospod nadkomisar ni brigal za njune poklone, prišla sta v veliko zadrego.
Bila sta še Ič kratko časa v Varkovljah. Zato nista poznala gospoda nadkomisarja, o-katerem sta pa vedela, da je jako strog. Nista si mogla raztolmačiti, kaj ga je tako pozno po noči sem privedlo. Tudi nista
mogla razumeti, zakaj tako trdovratno molči. — Ko sta se mu pa slednjič upala približati, sta spoznala, da je gospod nadkomisar pijan in da se zato ni brigal za njune poklone. Poklicala sta svoje tovariše, da so zanesli predpostavljenega v sobo odsotnega komisarja. Tam so ga previdno položili na zofo, mu odpasali sablo ter ga pustili oblečenega ležati. Kmalo je zavladala zopet tema in tihota po celi kasarni. Ko je priSel »suhi Fronc« Se enkrat pogledat, kako je cela stvar izpadla, našel je klop pred hišo prazno in smeje je odšel to svojim tovarišem naznanit.
»Nadkomisar« je pa med tem smrčal na zeli komisarja mirno ter se ni ganil dokler ni udarila ura v zvoniku sedem.
Tedaj je odprl kovač v uniformi finančnega nadkomisarja svoje oči. Začudeno je začel gledati okoli sebe po sobi, vse mu je bilo tujo. Zdaj je zapazil obleko, v kateri je tičal, lepo dolgo sukno z svetlimi gumbi, na mizi je ležala kapa s zlatimi traki ob robu in dolga, svetla sabla. Kovač je vedno bolj začuden zijal. Skočil je kvišku in hitel k zrcalu. V zrcalu je zagledal popolnoma tuji obraz, gladko obrit, z dolgimi, kvišku zasu-kanimi brkami, na nosu so slonela lepa očala. »To je pa ,nobl' gospod«, mislil si je kovač. — Vrgel je očala proč. Zdaj je boljše videl.
Opazil je, da tiči v fiaaccarski sukni" Zvezde na ovratniku so mu kazale, kakšno dostojanstvo mu pristoji. Stresel je jezno z glavo ter skočil k oknu Skozi okno je videl na ozko dvorišče; zunaj je deževalo in vsled goste megle se ni videlo daleč. — Vse neznano !
Zdaj je začel kovač premišljevati: »Ja, ali sem res fiuancar? ... Dozdaj sem vedno mislil, da sem bil nekdaj kovač! Ali so bile to le same sanje?!«
Med tem zapazi viseti na steni lepo žensko obleko in eleganten ženski klobuk. Kovača kar strese!
»Hudič«, zamrmra, »ali sem morebiti še tudi oženjen s kako gosposko babnico? .... To bi še bilo lepo!... Pa saj ni mogoče, saj sem oženil kmečko dokle, Grajdovo Zefo. — Ali se mi je vse to sanjalo ?... Ali sem že morebiti na drugem svetu ter obsojen k financarjem?. . Na, to bi še bilo najlepše!«
V	tem trenutku potrka nekdo rahlo na vrata.
»Noter«, zakriči kovač.
V	sobo vstopi mlad financar. Najprej se globoko pokloni, potem vpraša uljudno:
»Dobro jutro, gospod nadkomisar! Ste li dobro spali? Ali gospod nadkomisar kaj zaukažete, mogoče kavo? Ali Se želite dalje počivati?«

tudi že ru3ke in japon3ke predstražs in so se po kratkem pokanju Japonci morali umakniti. Na vsak način pride v kratkem tudi na suhem do prask med predstražami zbirajočih se vojsk, posebno med konjiki, ki jih vsaka vojska pošlje naprej.
Koreja — Japonsko podkraljestvo.
Koreja je sklenila pogodbo z Japanom. Rusija te pogodbe ne priznava, ker trdi, da je nastala le v sled pritiska Japonske. Pogodba obsega Sest točk, od katerih sta najvažnejši oni, ki določujeta, da mora Japonska varovati celokupnost Koreje in jo braniti proti napadom vsake druge države. Pogodba določuje japonsko nadvlado nad Korejo. Vojaškega pomena to posebno nima, ker Koreja more tako le 10.000 neszurjenih vojakov postaviti, kar malo izda. Vendar je ta pogodba zbudila največjo vznemirjene st, ne le v Rusiji, ampak v Evropi sploh. Japonci so zdaj pritegnili Korejo na svojo stran: kdo jamči, da se jim jutri ne pridruži Kitajska? Potem imamo velikanski boj rumenega plemena proti belemu. Francoski listi pišejo, da ju postopanje Koreje prelomitev mednarodnega prava.
Druge države.
Gotovo je, da drži Anglija z Japonci) Francija z Rusi, Nemčija pa tudi bolj z Rusi, ker se boji za svoj Kiaočou, če zmagajo Japonci. Vendar se drže na zunaj vse države nepristranske. To nepiisirancst je pa vedno težje ohraniti, posebno sedaj, ko je Koreja stopila na Japonsko stran. Pa upajmo, da ne pride do še večjih homatij!
Vladlvostok.
Utrjevanje mesta se nadaljuje. Kitajski delavci so se uprii. Trije kitajski hujskači so bili ustreljeni. Zdaj je mir in delo napreduje. Prepovedano je prodajati opojne pijače. Gene sladkorju, petroleju in moki so uradne določene.
Ruska požrtvovalnost.
Kolika je požrtvovalnost ruskega občinstva, dokazuje dejstvo, da so v dveh dneh nabrali že čez milijon rubljev prostovoljnih darov za vojsko.
Ptujski okrajni zastop.
Iz ptujske okolice..
Sredi meseca marca bodo volitve za okrajni zastop. Kakor prejšnja leta, bode tudi letos b; rba med mestno-nemčursko in med kmetsko stranko.
Okrajni zastop šteje štirideset udev. Od teh pripada mestu Ptuj gotovih devetnajst, ker jih mesto sme v dveh skupinah toliko
voliti. Pa s tem mestna gospoda nikakor ni zadovoljna. Ona steguje grabežljivo svoje roke tudi po mandatih velikega posestva, tako da bi ostalo od vseh štirideset mandatov le deset kmetskim občinam. Tisti del prebivalstva, kateri ima nositi na svojih ramah največji del zemljiških davkov, naj dobi pa najmanje zastopnikov! Na to dela ti?ta stranka, katera vedno trdi, da je najbolj vneta za kmetske interese, da se poteguje le za koristi gospodarjev !
In res se nahaja med nami še mnego posestnikov in občinskih predstojnikov, kateri nimajo toliko razuma, toliko razsodnosti, da bi celo to zvijačo in hudobijo zapopadli in spoznali pomen zopetne volilne borbe. Če ima mesto Ptuj polovico vseh mandatov, ima že s tem več, kakor mu gre. Ako bi postava ne določila na vsako skupino enako število mandatov, namreč deset, bi se moralo to število določiti po visokosti davčne svote, katero vsaka volilna skupina v resnici plačuje.
To bi bila edino pravična razdelitev mandatov; toda ta bi mestu Ptuj vrgla morebiti kakih petnajst mandatov, nikoli pa devetnajst ali pa celo devetindvajset! Ali ni ta krivica jasna? Kdor jo hoče videti, jo lahko vidi cd daleč!
Toda čudaki med nami si mislijo: »Kdor ima že več, kakor mu gre, temu je treba še dati!« Ali imajo le tako nstoro, da jim je tujec nasprotnik ljubši od domačina, da jim bolj ugaja hlapčevanje, kakor pa da v svojih rečeh sami gospodarijo iri odločujejo? Tudi osebne mržnje se pojavljajo v naših vrstah, kar služi nasprotnikom v dobro. Pameten in značajen mož ima vedno le stvar prsd očmi, za katero se gre.
Vsaka občina tudi ne more imeti zastopnika v okrajnem zastopu. Vseh občin je nad 78 in te imajo pravico voliti le deset zastopnikov, pa nič več. Tu je treba poznati in držati disciplino, ne pa se udajati trmoglavosti! [Skušnja nas vse uči, da sloga jači, nesloga tlači!
Politični ogled.
Državni zbor je sklican na dan 8. marca k zasedanju. Delovati bržkone ne bo m< gel vsied obstrukcije čeških poslancev, ki zahtevajo od vlade češki notranji uradni jezik in češko vseučilišče v Brnu. Ker jim pa tega Korber vsled pritiska Nemcev noče dati, bodo z obstruMeijo vrgli Korberja. To se jim bo tudi posrečilo. Naloga državnega zbora v tem zasedanju bo voliti delegate in dovoliti vojaške novince. Prvo nalogo h sicer rešil,
toda druge vsied češke obstrukcije ne. — Upamo, da se bedo češkim poslancem pridružili tudi naši slovenski poslanci^ Kajti minist. predsednik, ki se drzne imenovati odvetnika, ki zagovarja slovensko stranko pred sodnijo v slovenskem jeziku, narodnega hujskača, mora pasti! Korber je s svojo politiko Avstriji več škodoval nego koristil.
Nemiri na Hrvaškem. Zopet so se uprli hrvaški kmetje vsied surovega obnašanja upravnih uradnikov neznosnih krivic, katere mu isti prizadevajo še sedaj dan na dan, kakor za časa bana — paše Khuena. V Pitomači, 7 županiji bdovarsko križavački, js prišlo do boja med kmeti in žandarji. Ubit je en kmet in trije so težko ranjeni. Kmetje so udarili na občinski ursd ter hoteli pokončati zemljiška knj;ge in druge spise. Na Hrvaškem imajo občine mnogo občinskega zemljišča, pašnikov, šum itd. To poaestvo uživajo občinarji skupno. Ker se je pa naselilo mnogo tujcev po raznih občinah, zahtevajo tudi eni pravice do teh zajeciniških zemljišč; stari posestniki pa trdijo, da je to zemljišče le z» nje, ne pa tudi za naseljenca. Posebno se protivijo zahtevam naseljenih židov. Oblasti so izdale predpise, da imajo pravico do občinskega zemljišča vsi občinarji brez razlike, obč. uradi pa so izvrševali te predpise na najstrožji način. Narod se je uprl temu ravnanju, a ker je bil že poprej razdražen, ni poslušal sveta svojih pravih prijateljev, da si poišče pravice zakonitim potom, nego se je uprl. To je sad poznate uprave Khuenove, kateri na čelu stoji še sedaj župan Kukulje-vid. ki se je pokazal kot pravi turški paša v svoji županiji. Saj je znano, da je lani zahteval, naj se obesi 70 kmetov radi upora, in da je bil v to svrho proglasil naglo sodbo v svoji županiji. Ni čudno, da se narod ravno v ;ej županiji tako vznemirjuje.
Balkan in pomlad. Iz vseh krajev evropske Turčije prihajajo žalostn« poročila, da s kristjani postopajo vedno grozoviteje, kar se ne. sme dalje trpeti. Najbolj mučijo kristjane na Kosovem. Kraji okoli Kosova so bili vedno v največji bedi in lakoti. Vzrok je ta, ker je tu naseljenih največ Arnavtov. Ti zlikovci so se zbrali okoli Dj&kovice v številu do 10000 mež, ki hočejo z vso silo ustaviti reiorme. Sami so zadovoljni, a kristjani so po njih prepričanju ustvarjeni za to, da trpe in ne dobe nobenih pravic. Ar-navti ne trpe niti svojih rojakov kot orožnike, o kristjanih nočejo niti slišati. To gibanje se ponavlja vsako leto in je letos oplašilo Turke, zato so hitro t je poslali Setnsi-pašo z vojaško četo. Kaj je ta storil, ni znano. Le to je goto 70, da se je spopal z Arnavti. Govore,
»K vragom s tvojim nadkomisarjem«, s zakriči kovač nad njim.
»Ali vam je slabo, gospod nadkomisar?«
»Sem H res nad komisar?«
»Moj Bog, gospod nadkomisar!?«
»Od kedaj sem jaz nadkomisar?«
»To vi najbolj veste, gospod nadkomisar!«
»Jaz ne vem nič!« —
»Ali naj pokličem gospoda nadpaznika?«
»Pokliči kegar hočeš!«
Paznik odide in kmalu pride nadpaznik, ki je bil ponoči na patrulji ter še ni videl, koga imajo v kasarni. Poznal jo pravega nadkemisarja osebno. Kc je zapazil tuj obraz, je bil ves presenečen. Zsto ga vpraša:
»Gospod nadkomisar so gotovo iz drugega okraja «
»Na svetu sem bil nekdaj, to vem«, zagodrnja kovač.
»Ja, gospod nadkomisar!«
»Jaz nisem noben nadkomisar!«
»Ja oprostite, kdo ste pa potem?«
»Jaz sam ne vem!«
»Odkod pa pridete?«
»Povej mi rajši, kje sem?«
»Gospod nadkomisar so v Varkovljah, v finančni kasarni.«
»Tako, v Varkovljah?! — To se mi zdi nekoliko znano, — tam sem bil jaz nekdaj i doma, če niso vse same sanje.«
Nadpasniku se je zdelo obnašanje tujca sumljivo. In ker so fmancarji sploh ljudje, ki nikomur radi ne zaupajo, je začel sumiti. Zato je vprašai tujcs, ki je stdel glavo naslonjen na roko ter srepo zrl pred se.
»Prosim vas, povejte mi vsaj, kdo ste?«
Kovač pogleda švojo obleko in odvrne žalostno:
»Ne vem!«
Financer si začne razburjen slikati brke.
Kovač premišljuje nekaj časa slednjič reče:
»Idite doli h kovaču in vprašajte, če je mojster doma. — Če je doma, potem res ne vem kdo sem. — Če pa mojstra ni doma, potem je mogoče, da sem jaz kovač.«
Nadpaznik je zmajal z glavo ter odšel.
Mladi fmancar, ki je prvi zjutraj pozdravil kovača v financarski uniformi, je hitel h kovaču. Naletel je na ženo, ki je ravno glasno tarnala za možem: »Odšel je zvečer in ga ni bilo celo noč domov. Tudi v vasi ga ni bilo nikjer najti«. Financer pozove ženo seboj v kasarno. — Ko zagleda kovač svojo ženo, vesel skoči k nji, jo objame in vsklikne: »Zefa, Zefa!« Žena ga pa sune jezna nazaj ter ga začne psovati, da naj bo sram takega gospoda, ki se hoče ž njo pošaliti. — Uboga žena ni poznala gospoda »nadkomisarja«.
Žalosten vpraša ženo:
»Ljuba Zefka, ali res nisem tvoj mož? Ali se nisem s teboj cženil? Ali se ne spominjaš več?«
Zdaj ga je spoznala žena na glasu. Ko ga je bolj natanko ogledala, spoznala je tudi njegov obraz.
»Ja, Vencel«, vsklikne presenečena, »kako si pa prišel v to obleko? — Brade tudi nimaš! — Kam si jo pa zapravil? — Jeli, si pa že bil pijan kakor kanon? — Kje pa si bil? — Kaj si delai?«
Na vsa ta vprašanja ni znal in tudi ni mogel odgovoriti kovač.
Žena je hitela domu ter prinesla možu obleko. Ko se js prelevil »nadkomisar« zopet
v »kovača«, šel je slabe volje domu v svojo kovačnico.
Zdaj so letali orožniki in policaj po trgu! Toda vso iskanje je bilo brezuspešno. Uprizori tel jev cele komedije niso zasledili.
Kovač je baje pozneje dobil od »suhega Fronca« dvajset goldinarjev za lepo brado, katero mu je obril. Bil je popolnoma zado-. voljen, pila sta še marsikateri literč6k v zadovoljnosti in prijateljstvu.
da je turška četa zmagala z velikimi zgubami, a da je ranjen Semsi-paša. Popotniki iz Skoplja trdijo, da je to gibanje Arnavtov jako nevarna in da ne bode zadušeno brez velikih žrtev, ker Arnavti se nočejo udati. Škodo pa trpe le tamošnji kristjani. Merodajni Krogi se trudijo, da s svojimi listi prepričajo vznemirjeni svet o neresničnosti glasov glede avstrijske mobilizacij«. Toda ljudje se ne dajo prepričati, ker znamenja kažejo, da glasovi niao popolnoma neutemeljeni. Turčija «e hitro oborožuje, tako tudi Giška. Bolgari po skoraj že opešali valed vodnih priprav in Črnagora je oborožena do zoba. Tudi Srbija ta čas ni držala križem rok. Južna srbska meja je jako utriena. Hitro odpotovanje kraljevega adju-taiita. podpolkovnika Dragaševiča, na Cetmje in bolgarskega poslanika na Cstinju, Rizova, v Zofijo, je vsekako velikeg?. pomena. Splošno je prepričanje, da to paletje ne poteče brez krravih dogodkov na Balkanu. Samo ta bojazen je, da bodo balkanske države imele več škode, nego koristi. — V kratkem se pokaže, aii ima rusko-avstrijski dogovor odkrite namene, ali pa hoče izkopati grob svobodi mladih ftalkanskih držav.
D* » O p 1 S I.
Kozje. (Nemški odvetnik.) Pred kratkim se je po kozjanskem okraju raznesla vest, da nas bode osrečil nemški odvetnik, ki bode baie ža meseca marca v Kozjem otvoril svojo Ei^arao. Ta novica nas ni osup-n la, a Se manj prestrašila. Nemštvo kozji.u sko hira na neozdravljivi bolezni, česar pa oas-p o.wi sp'etkač m zdražbar noče verjeti. Vsitd lega sta on in še neki drugi gospod, s katerim se bomo pozneje enkrat resno in odkrito bavili, poklicala doktorja, ki bi naj pomagal in znova razpihal že ugašajoči narodni razpor. Gotovi ljudje pač bres podpihovanja in boja živeti ne morejo. Dobro! Boja se prav nič ne bojimo, le žal nam je za mir, ki je v zadnjem času vladal v okraju in nas-protstva ublaževal. Novi advokat bi raoral prevzeti vodstvo nemške kozjanske stranke, ki je imela dosedaj zelo slabo vodstvo. Kot nas novi narodni nasprotnik nas seveda iz umljivih van1 kov zanima, radi česar 3mo o njem poizvedovali in od popolnoma zanesljive strani zvedeli sledeča dejstva:
imenuje se dr. Ribard Zirngast. Služil je doslej kot koncipijent v pisarni dr. Kiese-W8tt«rja v Slovenjemgradcu. A osupnilo bode verno katoliško slovensko prebivalstvo kozjanskega okraja, v katerem isto skoro izključno prebiva, da je mož, ki hoče sedaj v nagem okraju jesti slovenski kruh in se masti ti s a slovenskimi žulji — odpadnik od sv. katoliške vere. Iz prevelikega navdušenja do nemške misli je s svojo gospo mej prvimi na Spod. Štajerskem odpadel in postal lutrove vere. To je zanesljivo potrjena resnica. In tak mož sili v naš okraj. To je nečuveno izzivanje našega sv. veri vedno udanega slovenskega prebivalstva!
Zvedeli smo nadalje, da je ta mož hud nasprotnik slovenske narodnosti. Tega sovraštva v Slovenjemgradcu nikdar ni prikrival. Povsod je stal javno v vrstah nasprotnikov slovenske stvari. Mej kmeti sicer ni bil priljubljen in ni imel nikakšnega vpliva, a vendar je poskušal o priliki zadnjih okrajnc-zborskih volitev v Slovenjemgradcu silno agitir&ti. Seveda ni dosege! ničesar drugega nego preziranje zavednih slovenskih mož, kar so tedaj tudi listi poročali. Tem značilneje je torej, da si upa nemSkonacionalni luteran dr. Zirngast v kozjanski okraj, ki Šteje med 17.000 Slovenci komaj okoli sto pravih in posilinemcev.
Krona vsega pa je, da ta »dihtar« niti slovenski ne zna. Slovenski namreč v tem smislu, kot se v Kozjem zahteva in kar mi razumemo pod znanjem slovenskega jezika. Če tolče za silo nekaj pohorskega narečja ali če govori kako mešanico kot nemSkonacionalni Čeh Krisgora v Kozjem, dvomimo, da
bi to našim ljudem, ki so povsod vajeni slovenskega uradovsnja, zadostovalo, osobito, ker so časi minuli, ko so naši kmetje si pustili delati pisma v nemškem jeziku. Zavednost ljudstva je velika in nemški lutaran dr. Zsrngast utegne v Kozjem marsikaj doživeti, o čemer se mu se^laj niti ne sanja.
Če pretehta;no te tri navedene resnice, nam, odkrito rečeno, ni prav razumljivo, kaj ga je dovedlo do koraka, da se naseli v Kozjem. Trdi se, da je poleg omenjenih osebnih spletk pri celi stvari v zatišju »Siid-marka«. Mogoče, gotovo pa je, da se bode ta poskus nemško - nacionalne stranke kla-verno Htončal. Mi smo in ostanemo na straži!
Mogoče bo še koga zanimalo, da si je dr. Zirngast Kozje že ogledal — po noč;. Čez dan je tičal pri Kragori, a na večer je po odhodu večerjal pri deželne sodnije svetovalcu dr. Gelingsheimu. Sapienti sat!
Ti verno, dobro in pošteno slovensko ljudstvo kozjanskega okraja pa pazi, da si ne boš vzgojilo na svojih prsih sovražnika, ki te bo kasneje preganjal. Ti sinovi nemškega »Herrenvolka« so si vsi enaki. Kakor hitro se ogrejejo na slovenski zemlji, začno javno teptati pravice slovenskega ljudstva, ljudstvo samo pa zaničevati in mu povsod nasprotovati, da bi se čim preje sezidal nemški most preko naših glav do Adrije.
Razne stvari
Iz domačih krajev,,
Slovensko drnštvo za Štajersko ima
svoj letošnji občni zbor dne 10. aprila v Mariboru. Društvo bo naprosilo, da poročata na zboru naša državna poslanca gg. R o b i č in dr. PI o j. Ker je društvo velike važnosti in ker njegov delokrog zahteva mnogo duševnih in gmotnih moči, vabimo vse rodoljube, da pristopijo k društvu, in da se dne 10. aprila tudi gotovo udeležijo občnega zbcra. Isti dan zvečer priredita, kakor slišimo, mariborski podružnici (moSka in ženska) gledališko predstavo »V znamenju križa«. Dne 10. aprila se torej vidimo v Mariboru!
Shod vinogradnikov v Mariboru
Nemška kmetijssa podružnica v Mariboru in nemška kmetijska podiužnica v R&d vanju hočeta prirediti prihodnjo nedeljo m ponedeljek v Mariboru shod vinogradnikov, Katerega glavni namen je protestirati proti temu, da se obnovi dosedanja nizka carina na italijanska vina, kadar se bo sklepala nova trgovinska pogodba z Italijo. Mnogobrojni lepaki naznanjajo tudi po Spod. Štajerskem ta shod. Vsa predavanja tega dvadnevnega zborovanja se bodo pa vršila v tujem, nemškem jeziku. Od slovenske strani se je želelo, naj bi se nekoliko predavanj vršilo tudi v slovenskem jeziku, da se tudi taki slovenski vinogradniki lahko udeležijo zborovanja, ki sicer ne razumejo nemški, a so jstotako proti nizki carini na italijanska vina. Žal, da se temu ni ugodilo. Da pa se vendar vsem slovenskim vinogradnikom da priložnost, protestirati proti nizki carini na italijanska vina, sklenilo je »Slov. društvo« na občnem zboru dne 10. aprila razpravljati tudi o tej zadevi, ter naprosilo g. državnega poslanca Robiča, ki je že po svojih izbornih govorih v državnem zboru znan kot odločen nasprotnik sedanje nizke carine, da govori o tej stroki na shodu obširneje. Slovenski vinogradniki, pridite takrat v obiln?m številu na shod Slovenskega društva v Maribor! S tem naznanilom, mislimo, pa so zamaSena usta tudi onim neumnim in zlobnim klavet-nikom, ki so trobili v svet, da smo mi nasprotni opravičenim težnjam spodnještajer-skega vinogradništva!
Volitve za okrajni zastop ptujski j so razpisane. Že lanskega leta bi se bile
morale te volitve vršiti. Stvar se je zavlekla, ker c kr. namestništvo v Gvadcu do letos ni reSilo nekaterih prizivov »li pritožb. Te pritožbe so se vložile, ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju iz imenika volilcev velikega posestva izpustilo dosti posestnikov ter jim s tem vzelo volilao pravico v skupini velikega posestva. C kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je namreč pri vseh teh posestnikih 15 % popusta pri zemljiškem davku in 12 Vi°/o poputta pri hiSno-najemninskem davku odračunilo in je vzelo le ostanek davka za podlago, na kateri je volilno pravico priznalo, oziroma odreklo. To vprašanje se je pa takrat za slovenske kmetske- volilce neugodno rešilo; ti zgubijo največ glasov. V«ak čuti to prikrajšanje volilne pravice in smatra razsodbo kot protipostavno. Gotovo je, da se bodo prizadeti posestniki pritožili na ces kr. upravno sodišče na Dunaju, da se to pre-pis-no vprašanje glede davčnega popu sta vendar enkrat difiaitivno reši. Kedaj ta rešitev pride, se pa ne ve! Zatorej morajo ostali kmetski volilci veleposestniki dne 14 marca t. 1. priti vsi volit in strogo držati disciplino!
Sv. Križ tik Slatine. V sporočilo o «latinskem shodu se je vrinila namaia napaka. O kmet-jkih zadrugah g. posl. Žiekar ni rekel, da bodo pošiljale še svoje posebne poslance v razne zastope, v deželni in državni zbor, ampak rekel je. da bodi takšno »kmetske abornict« brez dvoma velikega pomena. Kako važne so na pr. k u p <5 i j s k e in obrtne zbornice! Te imajo celo pravico, da smejo v deželne zbore i a državni zbor pošiljati svoj« poslance. Trgovinska in obrtna zbornica v Gradcu pošilja po tri poslance v deželni zbor ¿¡lajerski, ona v Ljubnem (Leoben) tudi tri. Vsaka cd teh dveh zbornic pa pošlje po enega poslanca v državni zbor. Da bi bila že zd/!j kmetijskim zadrugam zajamčena enaka pravica, ni bilo rečeno. Enako je treba popraviti poročilo zastran dr. Jurtelovega govoia o predlogih slovenskih deželnih poslancev. Gospod poslanec je rekel le, osem poslancev je dovolj, da morejo lasten, samostalen predlog vložiti; deset poslancev pa je potreba, da med tem, ko se vr3i že razprava o kakšnem postavnem načrtu v deželnem zboru, more vložiti kak spreminjevalni predlog Za take spreminjevalne predloge niso imeli slovenski deželni poslanci dovolj glasov. Ako se izvolita pri novih deželnozborskih volitvah dva slov. poslanca v splošni voliini skupini, bodo slovenski poslanci mogli vlagati tudi take spreminjevalne predloge. O tem in tako je govoril g. dr. Jurtela.
Osebna vest. Cesar je povzdignil ravnatelja mariborskega učiteljišča g. Henrika Schreiner v 6. činovni red.
S pošte. S 1. marcem se je nastavil pri pošti Zgor. Sv. Kuniannda poštni pot za kraje: Zg, Posruk, S«-. ILban (severni del) Sv. Križ in Radovičd"! V Zg Posruku in Radovičdoiu se postavi oc-Stni nabiralnik Sv. Križ in severni del Sv Urbana preideta tedaj iz poštnega okoliSča Maribor v poštai okobšč Zg Sv'. Kunigunda. — PoŠta pri S</. Barbari pri Mariboru je podeljena g. Mariji Ahman v Zg. Koreni. — V Narapljah se je ustanovil postni nabiralnik, ki ima na teden Štirikrat zvezo s postnim potom s pošto na Ptujski gori
Iz šole. Nadučiteljem so imenovani: v Čadramu gosp Anton B rumen iz Kaple, v Zdolah g. Marin Majcen iz Rajhenburga, v Oiimju g. Oskar Ž o In i r iz Kozjega. — Voditelj šole v Špitaliču je imenovan gosp. Ivan Časi iz Žtč.
Mariborske porotne obravnave se pričnejo dne 7. marca. Pred porotnike pridejo: dne 7. marca Anton Glavič zaradi uboja, dce 9 marca Štefan Dukarič zaradi ropa in 10. marca Martin Ročnik zaradi javnega na-silstva in umora.
Letošnji nabori se bodo vršili v Radgoni 5. in 6 aprila, v Cmureku 7., 8., 9. apr., v Lipnici 11., 12., 13 , 14. apr., v Mariboru (za okolico) 30. aprila, 2., 3., 4. in 5. maja;
v Mariboru (za mesto) 6., 7. in 9. maj»; v Slovenski Bistrici 10 in 11. maja; v Št. Le- i nartu v Slov. gor. 13., 14. maja; v Arvežu j 16., 17., 18., maja; v Ormožu 5., 6. aprila; v Ptuju (za mesto) 7. aprila, (za okolico) 8., 9., 11., 12., in 13. aprila; v Rogatcu 14. in 15. aprila, v Šmarju pri Jelšah 16. in 18. aprila, v Konjicah 22., 23., 25. aprila, v Gornji Radgoni 27., 28 aprila, v Kozjem 2., 3. maja, v Brežicah 5. in 6. maja, v Sevnici 7. in 9. maja, v Celju (za mesto) 10. maja, (za okolico) 11., 13 , 14., 16. maja, v Vranskem 18, in 19. maja, v Mozirju 20. in 21. maja, v Šoštanju 24. in 25 maja, v Slovenjgradcu 26. in 27. maja ter v Marabergu 28., 30. in 31. maja.
Mariborske novice. Pri trgovcu We-siaku je izgoljufala 24ietna Marija Cafuta iz Sedlačeka, okraj Ptuj, precej blaga, — Vsakovrstne svinčnike in pisemski papir v prid družbi sv. Cirila in Metoda prodaja trgovec s papirjem g. Henrik Krapek v zgornji gosposki ulici št. 38. Slovenci, podpirajte domače trgovce!
Slovenski vinogradniki, pozor! Kakor slišimo, so začeli nekateri nemški gospodje, ki imajo tudi vinograde, močno agi-tirati proti podeljevanju brezobrestnih posojil. Oni zahtevajo, naj se raje prodajajo trte po nižji ceni kot dosedaj. So vam zviti lisjaki! Brezobrestnih posojil gospodje ne dobijo lahko, razven če se tako dela kakor v Ptuju. Trte pa tudi bogati gospodje dobivajo iz deželnih in državnih trtnic. Zato so seveda za razdeljevanje trt in proti posojilom! Kmet pa bi, ako Nemci dosežejo svoje nakane, potem ničesar ne dobil. Kajti resnica je in se je posebno letos jasno pokazala, da gospodje poberejo vse ali pa vsaj vse boljše trsje, kmet pa je zapostavljen. Slovenski vinogradniki, pozor torej!
Pri Sv. Ilju v Slov. goricah bode v nedfeljo, dne 6. suSca potovalni učitelj gosp. Jelovšek v gostilni g. Celcerja predaval o živinoreji. Ker bode predavanje zelo poduč-ljivo in koristno, se posestniki in sploh vsi, ki se zanimajo za umno živinorejo, prijazno vabijo k prav obilni udeležbi. Začetek ob 3. uri popoldne.
V	Račah je zgorelo dne 22. m. mes. gospodarsko poslopje Jožefa Taferner. Ker je zgorelo tudi veliko krme je Skoda tem večja, ker je bil posestnik za malo svoto zavarovan.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici Gospoda Hribernik in Kopriva, učitelja na Crešnjevcu sta nam poslala dopis, v katerem pravita, da nista nemškutarja, česar sicer tudi nismo trdili.
Sv. Benedikt v Slov. gor. V soboto, dne 27. februarja so se zadušili otroci vini-čarja Jurija Žnidarič. Oče je bil v Radgoni. Mati se je samo za kratek čas odstranila od hiše, medtem so otroci našli užigalice, zanetili posteljo ter se v dimu zadušili.
Občinske volitve v Jarenini so izpadle za narodno stranko jako ugodno. V vseh treh razredih so izvoljeni naSi možje. Živeli zavedni volilci!
Pečke pri Makolah Ponesrečil se je posestnik Jakob Krošel iz Pečk. Šel je dne 15. svečana na sejem v Rače ter je padel domu grede v temi v globok jarek in utonil. Zapustil je vdovo in štiri nedorasle otroke.
Mota pri Radencih. Dne 20. m. m. so naSli na obrežju Mure priplavljeno truplo okoli 50 let starega moža. Truplo je bilo kakih 4—6 dni v vodi
V	Podgorju pri Slovenjgradcu je umrla minoli mesec 99 letna žena Neža Štimkar po dom. Vitkova babica.
Celjske novice. Igra »Legijonarji« se je morala radi nastalih zaprek preložiti na nedeljo, dne 13. marca. — Celjskemu nemškemu trgovcu Rakušu so pokradli nekateri njegovih uslužbencev precej denarja. U?mo-
viče že ima sednija nemškemu odvetniku njegov uradnik okoli je ime Tenger. Tega
pod ključem. — Tudi Jaborneggu je ukradel 3800 kron. Uradniku človeka so mislili po-
staviti Nemci, ako bi bili dobili celjski okrajni
zastop v roke, za okrajnega tajnika. To bi bil kozel za vrtnarja!
Osredek pri Zrečah. Tukajšnji posestnik Anton Podgrajšek in njegova žena Barbara roj. Steble sta dne 26 februarja še krepka obhajala petdesetletnico svoje poroke.
V	Konkurz je prišel Andrej Kuken-bsrg, čevljar in trgovec z usnjem, v Trbovljah. '
Zvišane občinske doklade so dovoljene za 1. 1903 občini Sobota, Sv. Primož nad Mut^ in Donačka gnra.
Iz Smartna ob Dreti Dne 14 febr. je utonil Martin Skok, star 25 let. Prišel je pred sedmimi tedni iz Amerike domu. — Dne 27. febr. so prinesli mrtvega s planine Petra Klančnik, posestnika v Potoku. Spravljal je les s planine in ga je pri tem zadela kap. Nagle in neprevidene smrti reši nas Bog!
Oddaja lova v občinah sodn. okrajev Rogatec, Ormož in Ptuj za dobo od 1. julija 1904 do konca 1 1910 se bo vršila sledeče dni: Za sodn. okraj Rogatec dne 14 marca v občinski pisarni v Rogatcu; za sodnijski okraj Ormož dne 15. marca v rotovžu v Ormožu; za sodnijski okraj Ptuj dne 21, 22 in 23 marca f pisarni St. 5 ptujskega okr. glavarstva. Začetek vsakokrat ob 8 dopoldne. Pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstvu v Ptuju.
V	Rajhenburgu je umrla dne 27. febr. tržanka Ana Korban. Pokojnica je bila velika dobrotnica cerkvene stavbene družbe ter je darovala celo svoje posestvo za stavišče nove lurške cerkve. Umrla je v soboto ob Marijinem dnevu, ter bila 29. febr. pokopana ob ogromni udeležbi občinstva. N. v m. p.!
Iz Gornjegagrada. Dne 25 svečana je umrl blagi tržan g. Ferdo Mächtig, načelnik rokodelske zadruge, prvi občinski svetovalec, član okrajnega zastopa itd. Pogreb priljubljenega rajnika bil je veličasten. Blagemu pokojniku, katerega si je smrtni angel zbral v najlepši moški dobi, mir in pokoj! Objednem je bil tudi pogreb vrle žene gosp. Konrada Žehelja, svakinje c. kr. okr. nadzornika slo-venigraškega. N. v m. p.!
Kozjanske novice. Prva letošnja nevihta z gromom in točo je razsajala po kozjanskem okraju dne 9. svečana ob 11. uri dopoldan. Te zgodne, nepričakovane nevihte se ni nikdo nadejal v tem zimskem času. Grozno je grmelo in kakor grah debela toča se je usula, ko bi bilo to v poletni dobi, vse bi bila potolkla. Daj Bog, da bi bila ta nevihta s točo prva in zadnja v tem letu. — Da Odstranimi pomoto pri sejmih, ki se je vrinila v koledarju družbe sv. Mohorja, naznanjamo, da 1. sušca ni na Pilštanju sejem, kakor tamkaj kaže, ampak 8. suSca. 1. sušca je le na Pianini. Marsikaterega sejmarja je že zapeljala ta pomota, da je priSel celih sedem dni preje na sejem, kakor bi imel. Zato danes tukaj naznanjamo, da jo prihodnjo leto omenjeni koledar lahko popravi. Na Pilštanju bo torej semenj prihodnji torek, dne 8. sušca celi dan, ni bil pa 1. sušca. Sejmarji pozor!
Družbi sv. Cirila in Metoda v korist sa prodaja po vseh trgovinah pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda, čegar kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z ozirom na prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda prosi se vse prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti zavedne slovenske gospodinje, da poskusijo to milo ter se prepričajo o njega kakovosti.
Najnovejše o vojni.
Baku, 1. marca. Paroplovno društvo »Kavkaz in Merkur» na Kaspiškem jezeru je sklenilo dogovor z rusko vlado, po katetem v slučaju potrebe prevozi 600.000 mož čez jezero. Prvi polki so že prišli sem. To je naperjeno proti Angliji.
Petrograd, 2. marca. V zadnjih dneh se ni na bojišču nič pomembnega zgodilo. Japonsko brodovje se je umaknilo. — Iz Port Arturja se poroča, da sta se 30 milj od Cifu
potopiii dve japonski torpedo v ki.
Pariz, 2. marca. Odločilni boj za Rase še ni prišel, dokler nimajo zbranih dovoij vojakov. Ruski car sicer ljubi mir, a sedaj ne mere odnehati, dokler ne dobi zadoščenja vsled za vratnega japonskega napada.
Cerkvene stvari.
Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 8. marca (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo.
Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve Magdalenske prisrčna zahvala! Sveta maSa se bo za nje služila 4. marca ob 6 uri. — Simon Gaberc.
Zahvala. Premilostljivi knez in škof so darovali za stavbo nove cerkve Magdalenske 100 kron. Bog plati tisočkrat! — Simon Gaberc.
Mili darovi za družbo vednega
češčenja: Loče 55 20 K, Vurberk 6 K, Sv. Miklavž nad Laškim 720 K, Sv. Lovrenc nad Mariborom 11.70 K, Zavrče 3 K, Sv. Trojica v Halozah 6 24 K, Rajhenburg 45 K, Sv. Lenart v Slov. gor. 39 K, Sv. Jurij v Slov. gor. 10 K, Remšnik 13 52 K, Sv. Lovrenc na D<av. polju 280 K. Sv. Benedikt v Slov. gor. 24 K, Teharje 52 50 K, cerkev sv. Alojzija v Mariboru 16 54 K.
Iz Vidma ob Savi se nam naznanja, da se tam obhaja od 26. febr. do 3. marca ponavljanje lanskega sv. misijona. Pobožnost vodijo čč. gg misijonarji iz družbe Jezusove oo.: Kunsteij, Žužek in Pristav. V. č. g. o. Verhovec, ki je bil ob lanskem misijonu na Vidmu, je letos zavoljo bolehnosti v Št. Andražu na Koroškem, kjer se nahaja tudi Slovencem dobro znani in prezaslužni misijonar v. č. g. o. Doljak.
Društvena poročila.
Gledališke predstave v Mariboru.
Bralno in pevsko društvo »Maribor« priredi v nedeljo, dne 13. t. mes. gledal, predstavo »Vzgojitelj Lanovec« in dne 19. t. m. »Slovanska čitalnica« veseloigro »Pri belem konjičku.«
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Jako zanimiv je bil občni zbor našega bralnega društva v nedeljo, dne 14. febr. Zbralo se je veliko število udov. Iz poročil posnamemo, da je društvo lansko leto jako živahno delovalo in kaj lepo napredovalo. Udov je štelo 211. Priredilo je krasno papeževo slavnost in veselico s predstavo igre »Eg. Jožef«, oboje v občno zadovoljnost. Ustanovili sta se pri našem društvu mladeniška in dekliška zveza, ki sta mu mogočna podpora in obe izborno delujeta, o čemur je itak že poročal »Naš Dom«. Vsak Benedičan si naj šteje v čast biti ud prevažnega našega društva. Dohodkov je bilo 354 K 92 vin., stroškov pa 352 kron 91 vin. Od mladeniške zveze je plačalo 31 mladeniče v 35 K 60 vin., od dekliške zveze 76 deklet 82 K, ostali 104 udje pa skupaj 156 K. Te številke dovolj jasno pričajo, kako vneta je naša mladina za društvo in za lastno izobrazbo. Knjižnica šteje 265 del v 501 iz-ti8ib. Prebralo se je lani 738 knjig. Nakupilo se je 124 knjig, precej knjig so nam darovali: ljubljanska katoliška družba, gosp. Al. Hibler, Zemljič Neža. V novem letu ima društvo naročeno: 50 iztisov »Slov. Gospodarja«, 10 iztisov »Našega Doma«, 20 iztisov »Domoljuba«, po eden iztis »Mira«, »Narodnega Gospodarja«, »Vrtca«, »Cvetja«, po 2 iztisa »Bogoljuba« in »Glasnika«. S pravim navdušenjem prebirajo udje, razdeljeni v mnoge bralne kroge zlasti »Gosp.«, »Naš Dom« in »Domoljuba« in se utrjujejo v katoliškem in narodnem mišljenju Ker še šteje »SI. Gosp.« posebej do 40 naročnikov, prihaja ga v celem v našo župnijo 90 iztisov, kar je gotovo častno za benediško župnijo. Po poročilih je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik kaplan Fr. Gomilšek, podpredsednik Fr. Zupe, tajnik župnik Fr. Zmazek, blagajnik mladenič Fr. Roškar, knjižničar mladenič Ant. Zemljič; odborniki: Gregor Kramberger, Tomaž Kralj
in mladenič Janez Cetl. S hvaležnim srcem smo se spominjali nevenljivih zaslug, ki so si jih kot ustanovitelj in Štiriletni predsednik pridobili za društvo s Svojo izredno požrtvovalnostjo nepozabni nas bivši kaplan, sedaj framski župnik, Fr. Muršič. Na predlog podpredsednika Fr. Zupe je občni zbor soglasno med velikim navdušenjem izvolil največja društvena dobrotnika: vlč. gg. župnika Fr. Zmazka in Fr. Muršiča za svoja prva častna člana in njima na čast je ves zbor zaklical trikraten gromovit »žtvio«! Sedaj so nam pevci in pevke zapele pesmici »Naša zvezda« in »Naša pesem« in šaljivko »Urban iz Ribnice«, ki je povzročila mnogo smeha. Nato se je pričel šaljivi srečclov, katt-rega je bilo vse že radovedno. Dobitkov je bilo nad 200, katerih so jako veiiko darovali vrli udje; največ dobitkov nam je naklonil naš mladi trgovec Fr. Škrlec, mnogo so jih darovali trgovec Jož. Horvat, gostilničar Selak, posest, parne žage Al. Hibier, trgovca Lončarič in Havelka. Tem in vsem drugim darovalcem najprisrčnejša hvala! Srečolov je vrgel društvu 44 K 79 v čistega dobička za društveno knjižnico, udom pa je napravil prelepo zabavo. V novem letu nase društvo kaže posebno živahnost. Mladeniška zveza ima že 70 udov, dekliška pa čez 100; v dveh mesecih so si udje izposodili že čez 500 knjig. Daj Bog vedno krasnejšega napredka!
Ljutomer. Podporno društvo na Franc Jožtfovi Soli. Dne 5. t. mes. se je vrSil pod predsedstvom gosp. ravnatelja Robiča občni zbor imenovanega dobrodelnega društva. Načelnik je pozdravil navzoče člane in se spominjal lani umrlega blagega druStvenika g. dekana Skuhala, kateremu bodi hvaležen spomin! Načelnikovemu letnemu poročilu povzamemo, da smemo s tem zadovoljni biti, kar smo v prvem društvenem letu dosegli. Odbor se je oziral v prvi vrsti na podporo ubožnih šolskih otrok z učnimi sredstvi. V to s^rho se je v preteklem letu na stroške podpornega društva nakupilo učnih pripomočkov (knjig, zvezkov, pisalnih in ročno-delnih potrebščin) za 591 K 50 v in drugi društveni stroški so znašali 44 K 25 v, torej je imelo društvo izdatkov ;635 K 75 v. Iz tega je pač razvidno, da potrebuje društvo krepke podpore in to podporo ima v svojih članih in drugih blagih dobrotnikih, od katerih je dobilo društvo v preteklem letu 841 K 60 v dohodkov, tako da je koncem leta 1903 odštevši izdatke ostalo v blagajni 5 K 85 v in 200 K je naloženo v ljutomerski posojilnici. Nadalje moramo hvalevredno omeniti, da je 7 članov vrh svojih doneskov v denarju Se podarilo nekaterim ubožnim otrokom deloma novo, deloma obnošeno obleko in neimenovani veliki trgovec je podaril 60 m blaga. Gotovo lep uspeh za prvo društveno leto in ta uspeh nas spodbuja tudi za prihodnjost. Največ so k temu uspehu pripomogli blagi gg. ustanovniki, letniki in dobrotniki, katerim izreka načelnik najiskre-nejšo zahvalo s prošnjo, da bi ostali podpornemu društvu še nadalje zvesti in da bi se potrudili, še tudi druge pridobiti za dobrodelni namen našega društva. Saj najmanjši letni donesek ne znaša več nego 40 v. Z veseljem moramo že danes omeniti, da je v tekočem letu na novo pristopilo 16 članov, tako da šteje društvo danes 10 ustanovnikov in 27 letnikov, skupaj 47 članov. (Glej izkaz na drugem mestu.) Upamo, da bode število društvenikov oziroma dobrotnikov vsled razposlanega poziva osobito izmed zunanjih ljutomerskih rojakov še narastlo. Letno poročilo in računski sklep se vzameta z zado-voljnostjo brez ugovora na znanje. Odbcr je bil večinoma stari izvoljen; nova odbornika sta samo g. kaplan Ciuha in gospa Herzog. Ko se je določil približni načrt za društveno delovanje v tekočem letu, zaključi načelnik občni zbor z željo, naj bi bilo delovanje društva vedno bolj plcdonosno na korist Franc Jožeiove šole.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. se nam poroča, da se baje snuje podružnica družbe
sv. Cirila in Metoda. To misel je sprožil naš list že pred tedni. Zdaj pa le naprej!
Sv. Ana na Kreinbergu. Našega mla-deniškega zborovanja zadnjo nedeljo se je udeležilo mnogo naših mladeničev. Od Sv. Benedikta nas je počastilo deset mladeničev, od Marije Snežne sta prišla dva. BenediSki pevci so najprej zapeli »Pesem slovenskih mladeničev«, nato pa nam je č. g. benediški kaplan Gomilšek v enournem govoru razložil namen in pomen mladeniških zvez. Pač vsakdo se je moral do dobra prepričati iz tega govora o imenitnosti mladeniške zveze. Dvajset mladeničev se je takoj oglasilo za zvezo, mnogi pa še pristopijo. Začetek je storjen. Nato sta mladeniča Urbanič in Kavčič prav dobro deklamovala pesmici: »Pesem slov. mladeničev« in »Moje posve-čenje«, benediški pevci pa so Se zapeli »Našo pesem«. Nato smo se razšli veselega srca in s trdnim sklepom, da bomo napeli vse moči, da bo rastla, cvetela tudi mladeniška zveza pri našem bralnem društvu. Mladeniči anovski, pristopite vsi k naši zvezi! Naprej, mi mladi!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Ko se je pred nekaj leti ustanovilo vsled prizadevanja g. Schreinerja tukajšnje bralno društvo, in doseglo takoj ob ustanovitvi nad 100 članov, so smatrali nekateri ta uspeh kot posledico trenutnega navdušenja, ali motili so se. Padlo je sicer za nekaj let število članov, a ne iščimo vzrokov za to, ampak veselimo se tem iskrenejše letošnjega društvenega preporoda in uspeha, na katerega je naše bralno društvo lahko v resnici in opravičeno ponosno. Tiho in mirno si je društvo pridobilo zopet splošno, popolno zaupanje pri ljudstvu, kateremu je namenjeno, ter se polagoma povzdignilo na jedno prvih mest izmed vseh slovenskih bralnih društev ne samo glede števila članov, katerih šteje sedaj nad 140, ampak še bolj v vestnem in marljivem uresničevanju svojega smotra in cilja. Člani so imeli na razpolago različne velekoristne knjige in dobre, poučljive časopise, na prim. »Slov. Gospodarja« v 15. iztisih; ob nedeljah po popoldanski službi božji so se vršila raznovrstna poljudna predavanja večinoma narodno gospodarskega značaja in za zabavo in v razveseljevanje se je priredila 7. febr. velika veselica z obširnim vsporedom, ki je obsegal same zanimive točke: Šaljivi dvospev gosp. predsednika in njegove gospe soproge; govor g inž. Lupša o potrebi višje naobrazbe v obče in za kmetski stan še posebej gospodarske naobrazbe. Govoru so sledile razne pevske točke mešanega in ženskega pevskega zbora, ki je rešil prav dobro težko svojo nalogo. Šaljiva igra: »Eno uro doktor« je ugajala vseskozi po vsebini in uprizoritvi. Šaljiva godba s papirnatimi godali je zaključila to prireditev. V velikem številu zbrano občinstvo raznih članov je sledilo z vidnim zanimanjem vsaki točki, in vedno se ponavljajoče ploskanje je bilo dokaz priznanja in hvaležnosti zbranega ljudstva, ki ni pozabilo izkazati tudi neutrudljivi gospodični igralki na glasovir svoje zahvale za dovršeno proizvajanje novejših slovenskih skladb. Na splošno zahtevanje se je ponovila veselica v celem obsegu prihodnjo nedeljo z istim vspehom. Tako deluje in napreduje naše bralno društvo, katerega se oklepajo možje in žene, mladeniči in mladenke z jednakim navdušenjem sebi v korist in narodu v čast.
V Kozjem se snuje podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj. Ker so se prva pravila radi neke majhne napake vrnila, so se začetkom februarja vložila nova. Vso narodno zavedno občinstvo, posebno pa prečastito duhovščino in slovensko učiteljstvo našega okraja in naše ljube sosede že danes opozarjamo, da se bo vršil ustanovni shod koncem marca ali vsaj začetkom aprila. Natančneje bomo svojedobno naznanili. Vdeležba mnogoštevilna! Treba nam bo pokazati, da so naše vrste goste in da smo ¡edini v borbi za naše pravice.
Gospodar, bralno društvo v Kozjem je imelo v nedeljo, dne 14. svečana popoldan
v gostilni Pirh veselico s tombolo. Že od 1. 1898 ni društvo priredilo jednake veselice. Zdaj se je društvo popolnoma otreslo liberalnega jarma in začelo je zopet na novo živeti, gibati in rasti. Priredilo je v to svrho že dolgo zaželjeno veselico s šaljivo tombolo, ki se je prav dobro obnesla. Ljudij je privrelo toliko od vseh strani, da so bili dokaj obsežni gostilniški prostori do zadnjega kotička polni. Najprej so nam naši vrli fantje zapeli lepo pesem. Nato se je pričela tombola s 130 dobitki na 450 kartah. Glavni dobitek je bilo lepo, s slovenskimi traki ozaljšano jagnje, vredno 10 K, katero je dobil neki fant iz Veternika. Tako je torej društvo enkrat zopet razveselilo svoje ude in prijatelje. Te vrstice naj povedo širnemu svetu, da se je kozjansko bralno društvo vnovič okrepilo in začelo cveteti in širiti svoje veje po kozjanski dolini. Slava in hvala bodi na tem mestu izrečena vsem došlim gostom, darovalcem in sotrudnikom. Veselo svidenje si želimo zopet kmalu po velikinoči. Do tedaj pa zdravi!
Gospodarske drobtinice.
Vrste grozdja, katere se priporočajo saditi na Štajerskem.
Določitev vrst se je vršila po okrožjih.
V	tozadevne predloge je služila sestava, ki jo je predložil konferenci vinarski komisar Stiegler. Rezultat konference je bil sledeč: Za saditev v obče se priporoča:
V	severo-vzhodnem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. tičnik modri, 3. mali rilček (renska graševina), 4. burgundec beli, 5. žlahtnina bela, 6. žlahtnina rdeča;
V	šilherjevem vinarskem okrožju: 1. tičnik modri, 2. zelenčič, 3. laški rilček (laška graševina), 4. burgundec beli, 5. žlahtnina bela, 6. žlahtnina rdeča;
V	suselskem vinarskem okrožju; 1. tičnik modri, 2. zelenčič, 3. laški rilček (laška graševina), 4. mali rilček (renska graševina), 5. burgundec beli, 6. žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča;
V	slovenj-goriškem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. Sipon, 3. laški rilček (laska graševina), 4. mali rilček (renska graševina), 5. burgundec beli, 6. žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča;
V	radgonskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina), 4. šipon,
5.	traminec, 6. burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
V	ormožko-ljutomerskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. šipon, 3. laški rilček (laška graševina);
V	ptujskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 4. burgundec beli, 5. žlahtnina bela, 6. žlahtnina rdeča;
V	mariborskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laska graševina),
3.	mali rilček (renska graševina), 4. muškat rumeni, 5. šipon, 6. burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
(Konec sledi.)
Društvena naznanila.
Dekliška zveza v Jarenini ima v nedeljo, dne
6.	marca ob 3. uri popol. svoj občni zbor v društveni sobi z govorom in deklamacijami.
Društvo ,Zvezda' na Dunaju priredi prihodnjo nedelo, dne 6. sušca v dvorani „Zum Regensburger-hof, I. Sonnenfelsgasse 2, zabavni večer, na katerem bode g. Fridolin Kavčič, c. kr. stotnik predaval o znamenitem Slovencu Vegi. Na vsporedu so pevske točke s spremljevanjem glasovirja. Začetek ob 6. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli I
Prostov. požarna bramba ,Dragotinci' pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima dne 13. sušca 1.1. v Dragotin-cih svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev nov. odbora.
4.	Slučajnosti. Vse cenj. ude vabi uradno odbor.
Bralno društvo Frankolovo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 6. marca popoldne po večernicah v šol. poslopju. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Šaleške podružnice „Slov. plan. društva" ustanovni shod se vrši v soboto, dne 5. t. mes. ob 8. uri zvečer v Šoštanju v gostilni Rajšter. Delokrog podružnice bo v šoštanjskem, slovenjgraškem in deloma v konjiškem okraju.
Listnica uredništva. Gosp. Ivan K . . . .
Ljubljana: Naš list je premajhen, da bi sprejemali med dopiše tako osebno reklamo. — Za planince 1 pride prihodnjič. Prosimo kratkih poročil I — Sv. Benedikt : Pride prihodnjič! — Sv. Marjeta: Bomo prihodnjič porabili! — Škale: Prihodnjič! — Dogoše:
Nevarno1!_
Izkaz prispevkov za pPodporno društvo" na Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru. — V prvem društvenem letu in sicer od 1. febr. 1903 do 22. febr. 1904 so darovali na-lednji p. n. člani in dobrotniki: a) ustanovnino po 20 K v 16. gg.: Martin Jurkovič, dekan v Ljutomeru, Matija Karba, župnik v Zrečah, Janez Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Anton Srabočan, kaplan v Ljutomeru, ur. Janko Babnik, c. kr. sekcijski svetnik na Imnaju, dr. Franc Rosina, odvetnik v Mariboru, dr. Karol Grossinann, odvetnik v Ljutomeru, dr. Karol Chloupek, zdravnik v Ljutomeru, Ivan Kukovec, tržan v Ljutomeru, Franc Seršen, trgovec v Ljutomeru, b) podporna darila: Neimenovan 200 K, f g. dekan Sku-
hala 10 K, Neimenovan po g. Srabočanu 10 K, namesto venca f g. dekanu Skuhala se je nabralo 62 K, slav. Posojilnica v Ljutomeru 50 K, krajni šolski svet Franc Jožefove šole 100 K, preostanek šolske veselice dne 8. sept. p 1. 30 K, čisti dohodek tombole dne 6. dec. p. 1. 220 K in dne 2. febr. t. 1. 102 K 98 vin., zbrani gostje na srebrni gostiji Jožefa in Julijane Rajh na Moti 18 K 20 v, f Marija Kavčič v Veržeju 3 K 60 v, č. g. Ernest Trstenjak, kurat v Messendorfu 3 K, Jožef Vršič v Stročji vasi 1 K, iz šolskega nabiralnika 7 K. c) letnino za 1. 1903 in 1904 po 4 K gg.: Babnik Ludovik, Cimerman Anton, Bratuša Ivan, gospa Chloupek Marija, flagran Martin, Cebiš Franc, gospa Grossmann Matilda, gospa Herzog Antonija, gospa Ivančič Ana,"goepa Kocuvan, Kocuvan Matija, Kukovec Viktor, gospa Mihalič Matilda, gospa Postružnik Marija, gdč. Razlag Ernestina, Robič Janez, gospa Robič Ana, gospa Robek, gosp* Seršen M&rija, g. Stanjko, g. Škrlec, gdč. Wessner Josipinaj vsi v Ljutomeru, d) Letnino za 1. 1903 po 2 K gg.: Karba Janko, Korošec v Mariboru, gdč. Mehora Martina, Zacherl Franc, e)
Letnino za 1. 1904 po 2 K gg.: Belšak Alojzij, dr. Božič Anton v Celju, Ciuna Ferdinand, Huber Alto, Kociper Jane?, Novak A"ton v Senožečah Perger Matiju pri S/. Juriju. Vršič Alojzij, Wv:ix! Jožef pri Sv. Križu. — Skupaj 1131 K 73 v, stroški od 1. feb. 1903 do 2i. febr. 190! 790 K 7-: v. Tort j z»>aša društvena glavnica 335 K. — Obračani se zopet d.> vseh blag lt šoLkih dobrotnikov a vljudno prošnjo, da nas tudi > tem letu blagovolijo krepko poJpirati. Vsem dosedanjim dobrotnikom ;>a i riNri.n tem potom v imenu ubogih Šolskih otrok uijtoplejša zahvalo. Bog povrni! — Ljutomer, dne 22. febr. 1904.
Jmex Ev. Rob»«*, vm '»k.
Za družbo s«. Cirila in IVSetoda sije nabralo i.a gostiji Franca Zei«n v Za vrča 210 K
Gradec 27 f h u i -ja:
22, 49, 56, 32 44
Dunaj 27 f, nrja: 55,49, 2 1,70
Razglas.
Proda se.
Sindikat nemškega vit reda, ki je ob jednem zapuščinska obravnavna sodnija, pozivlje v?e tiste, ksieri imajo kot upniki zapuščine g. sp. Albina Schwinger, urark ga dne 20. febr. 1904 v Gradcu, duhovnika neai. vit. reda, župnijskega oskrbnika pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža, kako terjatev, naj «e pri podpisanem sindikatu (Dunaj I, Singer,straže 7) ali pa pri rentnem oskrbniStvu pri Veliki Nedelji, javijo dne 31. marca 1904 ob 10 nri dopol. ali naj do tega dne vložijo pismene prošnje v tej zadevi. — V nasprotnem slučaju nimajo upnik: do zapuščine, ako bi se taista z naznanjenimi terjatvami izčrpala, nikake pravice, izvzemši pravice do rubljenja.
Sindikat nemškega viteškega reda.
Dunaj, dne 22. febr. 1904.
Gustav Bamlian m. p.
svetn. velikega nem. mojstra in svetn. balije.
Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt orala) se po ceni proda. — Naslov pri upravništvu.	32 6— 6
Hiša s 6 sobami, njiva, travnik in les, se prod«, v Spod. Radvinju štev. 86. 119 3—1
Ncvoridana vili podobna hiša, 10 let davka prosta, 1 oral zemlje, Up vrt, sadno drevje, vodnjak, 20 minut od Ptuja, na suhem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpojtojence ali rokodelca, se prod* z t volj o smrti mojega moža iz proste roke. Drugo se izve pri Ani Vtkuš na Spod. Hajdini št 94 pri Ptuju.
81 3—2
104 3-1
Gostilna pri okrajni cesti, blizu že lezniške postaje, farne cerkve in mesta, se da dobremu oštirju, katerega žena je dobra kuharica, v najem. — Ponudbe se predložijo Jožefu Škerlec v Gornji Radgoni. '_ _80 3-2
Pečate^ štampjlje iz kavčuka, model'; za preutiskanje itd. najcenejše pri Karolu i Karner, zlatar in graver v Mariboru, \ Gosposke ulice 15	118 7—1
Hišo ? 2 sobama m :l kuhinjam» v Gor. Pobrežu štev. 250 pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji po nizki ceni proda. Več se izve pri lastnik'.' Jožefa Horvat. _113 1—,_
Hiša je na prodaj pri Sv. Ani na Te-barjih z 2 sobama, 2 kletema in s hlevi za svinje, vinogradom in sadouosnikom. Priležno je za delavca, ker je blizu Štor, tri četrt ure od Celja. — Kupci naj se oglasijo pri Jožefu Verhovšek pri Sv. Ani pošta Štore.	118 3—1
Prodaja barv
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33.
Veleč, duhovščini in cerj. občirs*vu priporočam svojo bogato zalogo Isrcrv, lakov, Srni«», karbolineja, o!Ja zoper prah, olja za stroje, ap>na, glpga, cementa, čo;»lčev, krtač in ieet,
kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago po tovarniških cenah.
Vsakogar zagotavljam, da če sa^no enkrat pri meni kupi, ost&ne vedno moj odjemalec.	. „
Z odličnim spoštovanjem	112 5—1 M
ffiala hiša 30 minut iz Maribora, z vrtem, poljem, studencem in stavbiMkim prostorom se takoj pod ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Priš-nik, Urbauigasise 66 Maribor. 55 3-2
Dva dobra šivalna stroja za krojače ali šivilje proda po ceni Jurij Vrezuer v Hočah pri Mariboru.	90 2—2
FRANC KOLAR
slikar in barvar.

Zahvala.
116 1—1
Dvojno žalost čuti, kdor v žalosti je sam! Pri nas ni bilo tako! Povodom smrti nepozabnega nam brata
čast. gospoda
Albina Schwinger,
duhovnika nem. vit. reda, žnpnega upravitelja pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža,
se nas je spomnilo toliko prijateljev in znancev in nam poslalo pisma sožalja, da jim moremo le tem potom izreči svojo najiskre-nejšo zah"»lo! — Posebno hvklo smo dolžni preč. gospodu Antouu Hajšek, kanoniku slovenjebistriškemu, da 'je vodil sprevod, prečast. gosp. monsignore Franc Jančar, kot zastopniku reda, vsem došlim ve'eč. duhovnim sobratom, nadalje gosp. dežel. šol. svetn. Ranner, okr. šol. nadzorniku Dreflak, g. nadučit. Šalamu, kakor tudi vsem prijateljem, znanem in župljanom, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.'
Posebno srčni: Bog plati! pa izrekamo 6č. usmiljenim bratom v Gradcu za njih skrajno ljubeznivo in požrtvovalno postrežbo 1 Še enkrat: Srčni Bog plati! in Spominjajte se dragega rajnega v svojih molitvah!
Obitelji: Schwinger in Zencovich.
Velika najemninska v.la tef 1 druž binska hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom, stanovanje za vpo-kojence jako primerno, se po ceni proda. Več pove Ant. Merzhun, Maribor, "VVein-baugasse.	55 4—i }
Malo posestvo, z malim vinogradom, sadoncsoikom, njivo in gozdom, skupaj 6 oralov, 1 in pol ure od Maribora, se zaradi starosti proda v Rošpahu št 56 pri Maribora. Vpraša se naj pn gostil-ničarju pri Sv. Urbanu. 70 3—3
Posestvo s 40 orali, s poslopji, krč-marsko in mesarsko obrtjo, ee proda. Poizvedbe iz prijaznosti v župnišču šeot vidskem na Planini.	67 4—3
Kupi se,
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru..
Iščejo se za prihodni čas izurjeni	83 3—1
lončarji, sukalci,
kot tudi oblikalci; prošnje naj se pošljejo pod ,Lončar' na upravništvo časopisa.
Lepa hiša, tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru, se po nizki ceni proda z dobro najemščino in z lepim, velikim vrtom. Naslov pove upravništvo.	59 3—3
Gostilna Lešnik pri Sv. Miklavžu pri Mariboru se iz proste roke proda. 96
Seme pravega Kabelskega (ljubljanskega zelja), katero rodi v vs&ki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje, Igu. Mercina, posest, v Zg. Kašlji p. Zalog. Za pristno3t in kaljivost se jamči.	105 5—1
Vrtnarji! Proda se več tisoč ključic Rip. port. tudi korenjakov in cepljenih, prav po ugodni ceni. Cena se izve pri g. Andro Sorčiču v Kapelrh pri Brežicah, Spod. Štajersko.	99 3—1
Posestvo okoli 10 do 15 oralov želim kupiti. Prodajalci naj pošljejo pouudba upravništvu lista.	103 2—1
7 najem se da.
Kovačnica z več stanoranji se da v najem Franc Večernik, Gornji Pobrež pri Mariboru št, 24.	64" 3—3
Lepa hiša se da v najem ali proda na deželi, kjer že več let obstoji trgovina. Hiša nese na leto 8000 gld. obresti. Naslov pri upravništvu.	91 3—2
Kovačija na dobrem prostora se da po ugodni ceni v najem. Vprašanja naj se pošljejo r>* A- O. Svaršnik v Majšpergu . p. Črna gora pri Ptuju. 109 2—1
j SVIlin s krčmo in prodajalnico na do-t brem prostoru, se eta v najem. Vse na-■ tančnejše se izve pri lastniku Jož. Cerjak, ! Kališovec pri Blar;ci._97 3—1
| Prosi© služb.
. Služba organista na čiešnjevcu pri Siov. Bistrici je razpisana. Letnih dohodkov 180 K brez stanovanja. Prosilci se naj zglasijo pri župnijskem p„red-stojništvu. — Cerkv. predstojništvo Creš-njevec.	_ 110 3-1
Deklico, staro 12—14 l"t, od ubogih starišev ali zapuščeno, vzame za svojo trgovec in gostilničar na dežel;, ker nima noDenib otrok. Oba sta zmožna sloven. in nemškega jezika. Ponudbe na r.prav-ništvo lista.__102 2—1
Kuharica, pridna ter spretna, vešča in vajena poljedelstva, želi službe v žap-nišču. Naslov pove upravništvo. 111 1
Služba cerkovnika se zamore nastopiti v Vojniku. Letna plača 600 K. Prednost imajo oženjeni in samične osebe, Če imajo mater ali sestro zraven sebe. — Prošnjiki se naj pri župnijskem uradu ' osebno oglasijo do 15. marca. 115 2-1
Vabilo k občnemu zboru (^T" „hranilnice in posojilnice" na Vidmu,
ki se vrši
v nedeljo, dne 20. marea t. 1. ob 3. uri popoldne
v posojilnični pisarni.
Dnevni red: 1 Račun za 1. 1903 — 2. Volitev načelnistva in nsdztrništva. — 3. Predlogi. — Če se ob 3. uri ne zbere zadosmo Število udov, se bo ob pol 4. uri vri»l nov občni zbor brez ozira na število udov z istim dnevnim redom.
in i-i	Načelstvo.
Wofliia lamoieialka.
n
*
n n
n n n x n n n n n u
n n
n
M U
n
n
i
pos. v Cittanovi, Istria,:
prodaja lastnega vina. i
Pinct (belo) po 17 novčičev liter,« belo domače „13 „ „ ' teran	„ 14	„ ^
Po tej ceni tranko na postajo Trst; « v svojih sodih se podraži za 5%->37 Vzorci se pošljejo zastonj. 15
!
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, Uo;t<-Ii, klonete in gcialhe, ««¡if fjavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne cevi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode,
iroslav llldeman
51 4
koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
*x*ux*u*uux**nxuiM**Hxxun%nununxM
(„Wi 1II i o m is i")
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko ir daje pr<vv dobro slamo s:a k:mo, na njivi pa se ne ileže. Ker s.i ta oves ca redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kii pošilja s pošte franko proti 3 K •20 v predplačila. 65 6—2
Oskrbništvo gragčine fiolič pri Konjicah, Štajersko.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila,
h
•Ha» «fH» W tjp	W	w
Najboljše m najcenejše
rak ve -®9G£:
in pogrebnidke priprave 2» Maribor in okolice pripr» rcoa p.-Sibno tistim, h-, -m.,,» sv. s« rajne doma na parah,
Miroslav Wolf, 107 3-i| Maribor pogrebniški zavod, Maribor
TegelthoftovH astn 18 — Biumengasse 12.
naprej
Rakve za ot oke od K !■


Važno za poljedelce! <$><§> f
Delniška družba l
o
r-h
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
—, _-^ naznanja, —------—<-------
da je otvorila zaloge svojega piva
¥ Poljčanali pri g. Ant. SagHdin-n V fijlltomeru pri g. Fr. Sever-ju.
© iti © rs a
Priporočam svojo veliko zalogo in sicer:
Štajersko deteljo in prsi««» lucern« detelja, pro> stik predenice (grinte). Sftjbo 1J6«- vrste meritve pese (rono) TraiatikR ticmena, sortirana zitnea in mešan» za dobro., mokro in suho zemljo. Vse vrste vrtnarskih in cvetličnih semen. Zaloga klajnega m »na, praha za živino in svinje itd. Opozarjam, da je mojo semen najboljše kaljivotftl in čistosti. — Priporočam se uilani	100 2—1
Janez Riegelbauer,
trgovina h špe.cerijo in semenom
v Ftiiji.
oooooo
Mlada drevesca
jablana čez 2 '/a mt- visoka po 40 h hruške čez 2'/, „ „ „ 50 „ orehi od 2 do 3 „ „ „ 50 r
prodaja
Valentin Porenta,
posest, v Pevnu pri Škofjiloki
Na postajo Škofjaloka postavljeno. — Manj kot 10 kom. se ne poSilja.
Detelj no
■M
pravo štajersko, čisto, zanesljivo, travno seme; čisti, beli oves za seme, kakor vsa druga poljska semena priporoča in ponudi	79 4-2
Alojzij Pinter,
trgovec v Sloven. Bistrici.
Jožef ¡Coiarič,
mizarski mojster v Mariboru
Tegetthotlov trg št. 3
(prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dnnaju	876 26— 15
se priporoča 3lavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
MHIIMM* •• ••NMSMC*
| Anton Viher
p	mizarski mojster v Mariboru
g	Koroške nlice št. 31 Ui 4
absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu
se priporoča slavnemu občins^pu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pehištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj I
Specialist v izdelovanja portal in parketnih tal.
I
s
BILAX€A
Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji, registr. zadruge z neom. zavezo Aktiva (Imetje).	za	poslovno leto 1903.	Pasiva (Dolgovi).
Račun pisarniškega inventarja:
Stanje vrednosti inventarja dne 31. decembra 1903 . • ......
„ posojil:
Stanje dne 81. decembra 1908 . . . „ naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih: Stanje dne 81. decembra 1903 . . . „ vrednostnih papirjev:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ obresti:
Vrednost kuponov dne 31. decem. 1903 Stanje zaostalih obresti od posojil dne
31. decembra 1903 ......
„ nerabljenih knjižic:
Stanje dne 81. decembra 190d . . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje splošnega rezervnega zaklada, naloženega na hran. knjižico št. 9981
dne 31. decembra 1903.....
» hiš:
I. Hiša vi. št. 846 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 81. decembra 1903 ........
Stanje vrednosti inventarja v tej hiši dne 31. decembra 1903 . . . . H. Hiša vi. št. 62 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1908 ........
Stanje vrednosti inventarja v tej hiši
dne 31. decembra 1903 .....
IH. Hiša vi. št. 115 d. o. Ptuj Stanje vrednosti polovice hiše dne
81. decembra 1903 ......
IV. Hiša vi. st. 258 d. o. Ptqj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1903 ........
n blagajne:
Gotovina dne 8J. decembra 1903 .
E
2.928 17.861
89.478 713
12.289
123
K
112 1,761.445
324.746 128.300
20.790 266
31.426
90.191
12.363 81.363
16.000 55.347
2,472.356

Račun deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1903 ........
Stanje oprav, deležev dne 31. decembra 1908 ..........
„ hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog s kapitalizova-nimi obrestmi vred dne 31. decembra 1903 ..........
„ obresti:
Za leto 1904 predplačane obresti od
posojil..........
Stanje nevzdignjenih obresti glavnih deležev dne 81. decembra 1903 . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje dne 31. deoembra 1903 . . . „ posebnega rezervnega zaklada za slučajne zgube: Stanje dne 81. decembra 1903 . . . „' pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ zgube in dobička:
Čisti dobiček leta 1903 .....
K
4.000 80.121
15.355 243
60
68
K
84.121 2,117.898
15.598 31.665
189.107 20.840 13.124
2,472.356
48
V Ptuji, dne 31. decembra 1903.
77 3—2
BarnateMjstvo.
Semenje!
1885. Častno priznanje; 1885.
Semenje!
M. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—2
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
priznano izvrstne kvalitete in
Semenje!
za najnižjo ceno.
Semenje!
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjaki, in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reum&tizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se Pr'Por°ča posebno rekon-valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1'50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt Ilertl, posest graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj
V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
pri Martinu Š u s t e r.	526 52—20
Slavnemu občinstvu usojam se naznanjati, da sem dne 23. svečana 1904 otvoril svojo odvetniško pisarno v Celji, RotovŠka ulica št. 12. v hiši tik nemške
cerkve.
V Celji, dne 26. febr. 1904. M)r. J os. Karlov šeh,
odvetnik.	K6 3—1
nI
Sejem!
Občina Sv. Jurij ob Taboril javi, da si je za lO. marca vsakega leta izposlovala dovoljenje od c. kr. namestnije tudi za kramarski sejem ter se vabijo kramarji in kupci k obilni udeležbi.	ios i—i
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoludne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisi\je nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K.
Mest
hranilnica ljubljanska
320 3
na Mestnem trgu
zraven r o t o v / a
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4'/«% na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/» izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplala v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/i°/o 5°/».
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.