Ferijalni Savez učiteljstva. KAJ PRIČAKUJE DIJAŠTVO OD UČITELJSTVA V F. S.? Koncem 19. stoletja je jugoslovanska ideja v zmagoslavnem zanosu osvojila srca in duše omladine v Sloveniji. Sporedno ž njo in radi nje se ie pojavilo uvidevanje. da vodi pot do narodnega njediiiienja preko podrobnega narodnega dela v do^lgi vrsti let preko samolastne izobrazbe in .preko predbodniega spoznavanja; spočeta je bila ideia Feriialneira Savesa, rodiia se je takozvana »Počitniška Zveza«. Ta ie razprostrla svoje delovanje po vseh jugoslovanskih Dokrajinah od Ljubljane do Beograda. Krepko se je razvila, doFT.er ni pričela trgati niti njenega delovaiija sunujiva roka avstro-o^rske »ipravice«. Nosilei ideje so padali. ideja sama pa je zmagala in kulminira v F. S. danes, ko vstopa vanj učitelfstvo Slovenije. Kakor jc namreč ideja F. S. spočeta v omladinskili vrstah Sloveiiije in je v kratkein csvoji.a omladino v ostali Jugoslaviji, tako je tudi upati, da bo korak slovenskega učitcljstva naše'1 odniev in posnenianje pri učiteljstvu cele države. Že od svojih ipočetkov se je »Počitniška Zveza« trudila pridobiti aase i učiteljstvo: zavedala se ie namreč, da bo njeno delo brezuspešno, če ne bo v njenih vrstali elementarnih vzgojiteljev in nosilcev kulture. V tem pravcu je deloval i Fer. Sav. Dasi ni ime1! pri tem razen lokalni-i pojavov v Srbiji nobenega uspeha. je F. S. na svojern II. kongresu tako preuiedil svoja iPravila, da so nudila najširšo pod»iago za skupno delovanje. Zakaj pa se je dijaštvo v tem oziru toliko trudilo. kai razen že omenjenega še pričakuje od učiteljev v S. S.? Danes splošno priljub-jena beseda, ki opravičuje vsakogar za vse. rabljena večkrat neumestno za neopravičljive stvari, — je — povojna psilioza. Ne vem, v koliko bi se z njo moglo opravičiti neko splošno otopelost, aedelavnost. pomanjkanje rcsnosti in čuta za izvrševanie društvenih dolžnosti, ki ie vladab do zadnjega mcd dijaštvom. Radi tega je F. S-u. manjkalo one solidnosti. ki daje društvu uy;led in niu pridobiva zaupanje širše javnosti; tako je mogoče da se niora z državo boriti za imodnosti. ki nio samo nič nc stanejo. za društveni razvoi so pa ve'.ikega pomeua, da se mora boriti tisti F. S., ki v ideji narodnega kukurneKa ujedinienja goji medsebojne stike. pospešuje osebna spoznavanja. najboljša sredstva za cdpravo uredsodkov. vzgaja narodu koristne in zdrave olane, se udejstvuje na vscli kulturnih poljih, skratka, ki je državotvoren, državi in najodu prepotreben element. Z vstopom učiteljstva se situacija predrugači. Ne samo. da se vpliv organizaciie naravno poveča radi -prirastka na agilnem članstvu. večje važnosti je de]stvo. da zadobi s tem resno ozadje celotno delovanje v F. S.. kar ie potrebno, da si pridobimo ugled in zaupanje publike, predvsem pa onih staršev. ki zaupajo svoio deoo organizaciji. F. S. ie kot pretežno dijaška organizacija trpel doslej na labilnosti svojih upravnih organov: vodje posameznih upravnih jedinic F. S. so se letno meniali: komaj so orvi stvorili gotov program in začrtali delovanje trdne smeri, že so iih zamenjali drugi, porušili, kar so dogradMi prvi in pričeli na novo zidati. Zato so dobili U. O. posamcznih podružnic F. S. nalogo. da pritegne orofesor.ie. da omi osigurajo uapeh, da tvorijo hrbtenico na podružini. da značijo faktor konservativnosti, ki umirja vihravost meniaiočih se dijaških organizacij. Ista naloga čaka učiteljstvo v takozvanih M. U. (Mestnih Udriiženjih) F. S., ki udružujejo v sebi vse članstvo. bodisi navadne člane brez ozira na podružnično pripadnost. bodisi 5!ane dobrotvore. V niih bo učitelistvo vršilo podrobno kulturno delo ido okrajih služila bodo- za oporišče, s poinočjo katerih se bodo med letom omogočile ekskurzije ferijalcev iz mesta na deželo, pri čemur bi udeleženci Drirejali razlione prireditve analfabetske teča.ie in drugo. F. S.-u je namreč določeno da z ozirom na svoje ideje. svoj široki program nostane na zavodih bistven del zavoda in sčasoma absorbira vsa 'mogoča društva katerih .orogram se v bistvu kriie z njegovim. (Dalje prihodnjič.) —f Počitnišk; izlet. Ze imenovana sm.er preko Plitvičkih iezer se mora opu- stiti. ker v tej smeri proga Gračac-Knin še ni dogotovljena (treba bi bilo 40 kra oeš). Zato bo naša smer sledeča: Ljub- Uana - Karlovac - -Zagreb - Sisak - Su- nia - Prijedor - Šibenik - SpHt (vožnja iz Splita v Šibenik do morju bi bila zelo in- teresantna). Iz Splita po morju v Metko- vič, od tu po železnici v Dubrovnik (a!i po morju) v Boko Kotorsko — povratek v Dubrovnik - Mostar - Sarajevo - Slov. Brod - V nkovci - Os:]ek — po Donavi nreko Novega Sada v Beograd in preko Broda DOvratek. Pri tej smeri sem na že- Ijo prieiašencev postavi! tudi Beograd, kar ie omotročeno z malenkostnimi stro- ški. Vozni stroški imenovane smeri 300 Din. (Brod ob proei Sp!it-Šibenik- Met- kovic ni državni in nlačamo celo vožnjo, ut_anie ie na poilovično ceno). Čas potova- nia: 15 dni Prehfanitbeni stroški: zaen- krat še odprto vprašanje. Priglašenih je 60 tovarišev in 15 tovarišic. Z vcčkrat ape.iranim programom sem ostal osarnljcn. Moški zbor je s številom piiglašencev nemogoč; več upanja ie z mešauim ptvskim zborom. Rok za priglas je potekel že s 1. aprilom in kljub temu so se množili proglasi. da ne bo nepotrebncga Disaiienia cbjavijam. da se ne sprtjine nikogar več. Izjema so samo tovariš -tenorist'! Za event. pojasnila vedno na razpolago! —S. M.