Šoiski nadzorniki ali okr. šol. vodje. (Poročal na sestanku v Tižiču 21. junija 1919. Jos. Lapajne.) . Vam je li znano vprašanje: »Kedaj postane učiteij vzgojevalecr1« Ce ne, tedaj odgovarjain sam. »Ko preiseha delati za nadzornika in začne deJat: le za otroka.« Ime nadzornik samo /e prešinja ude Uv.itei_u in enako otro__u. Spominjam se svojih inladih dni, ko so nain pri vsakem predmetu, pri vsaki naiogi pretili z nadzornikom. Kaj bo vendar on rekel, če nič ne zna_, če ae piseš lepo, če se nisi dobro kobalil po bradljah, ce te bog ni obdarii z rajskomiliin glasom in posluliom. Bil je pravi bav-bav. Naravno ttdaj, da smo ob ¦uactzorovanju sedeli ko lipovi bogovi, trdi v tclesu, še trši na duhu. Opazovali smo aervozne kretnje učiteljice, ne unieč njenega položaja, zakaj bili smo prepnčani, ua je strašilo došlo radi nas. Smo Ii dandanes kaj prida napredovali? Udgovorite si sami! In kdo nam je vbrizgal injekcijo strahu? Vse, kar se tiče soie. Irvi auh pioiesorji z roprnim vedeujem, grožnjami pied svojimi nadzorniki, dalje vsa vlada, iia> šolski zakon, naši nadučitelji, in predvsem gospodje nadzorniki sami, ki so se i". vzdigovali nad nami kot nekaka višja bitja. I Živimo v dobi demckratizma, v dobi ko si zgrajamo domače ognjišče, našo bodočnost. Prevelike važnosti je zbiranje nadzornikov, da bi jo nemoteno puščali preteči mimo nas. Ulasom zadnjič obravnavanega načrta o šoistvu, bi naj mi sami zbirali najsposobnejše izmed onih, ki se nam pisme no ponujajo za predstojnike. Bili smo in bomo še za to. Toda mi obračamo, vlada pa obrae po svoje. Vse kot bilo je nekdanjih dni. Ubili so si v glavo, da nadzornikov ne smemo izbirati izmed ljudij, ki jih najbolje poznamo, izmed onih, ki delujejo med nami v lastnem okraju. Izbirajte izmed pristašev- Zavezarjev in onih Slornškarjev. Kakršna je premoč v okraju, tako blago boste imeli« za voditelja. Maček v vreči. Uboga šola, ubogi otroci, ufoga rnanjšina v učit. osobju! Naj li bo to preosnovi šolstva jutramjica ali večernica? Je običajno v našem življenju, da si sleherni želi svoje življenske razmere zboljšati, dohodke zvišati. Nekomu ugaja višja čast, onemu bla gostanje, drugemu zopet komodnost. Odgovarjajoč tem točkam, bomo dobili listo kompetentov za nadzorniška mesta. Bo li znala vlada pri slehernem ponudniku preiskati vzroke kompetence? Bo li irnela pred očmi le blagor šole, bodočnost našega malega naroda? Je ne bo li oslepel zunanji blesk ponudenega blaga, ki je njega jedro gnilo? Veste li, kaj zahteva biaginja šole? Kakor se čuje, namerava vlada pri izbiranju upoštevati sloves posameznika in njegovo izvenšolsko delovanje. Dvomimo, da bi bilo to pravo merilo. Poznam ljudi, ki niso baš dobri šolniki, a imajo izvrsten talent za slikanje. Vmešavajo se med umetnike, in ti pravijo: »Ja, taki bi morali biti vsi učitelji.« Drugi ima lep glas. Zrine se med pevce, najraje še neučitelje. »Izvrsten učitelj,« pravi vse njegovo obližje. Tretji je najboljši godec, oni telovadec, vrtnar, čebelar itd. Vsak pa ga smatra vsled tega za najboljšega šolnika Ta je priljubljen v teh krogih, oni v drugih, skromni šolnik pa žedi pri svojib malikih, pedagoških knjigah in niti na um inii ne prihaja, da bi se povspel nad svoj deiokrog. Šolski njegov obzor presega one priljubljence že nad kolenom, a v svoji zmernosti ostane le »šomašter«, dočim bo oni prvi po Slomšku »mojster šole«, četudi ni nikdar nastopal v učit. organizacijah ne kot predavatelj, ne v debati, ne da bi imel najmanje smisla za šolo. Oprostite, če sodim pretrdo! Dvajset letna borba mi je zagrenila življenje. ubila ideale. V otroški naivnosti se dramim in trkam ob 11. uri. Kaj pa hočete pravzaprav domišljavi ueitelji? Zahtevamo šolnika im nič drugega. Solnika, ki se je skazal samo na tem polju, ki mu je mari napredek, ki bi znal vdihniti življenje učiteljstvu in šoli, človeka. ki ga ljubimo in spoštujemo, ki naj bi imel pedagoške talente, (genialnost že ni predpogoj) — Pridružujemo se pa Revue pedagogique, ki piše: Nismo hvaležni najbolj učenim, niti najbolj marljivm, niti onim, ki so nas znaii vzgajati po najboljših pedagogičnih pravilih, temveč onim, ki so izražali prosto svoje žive misli, svoje dvome, svoje principe, ki znajo zbuditi pozornost za vse tudi malenkostne dogodke.« Nekaj tudi vam, naši bodoči vodje! Vaš nastop bode dajal smernice vsemu delovanju. Ljubezen ima kratko pot, ne tiplje po trnju. Vaša gorečnost bo podžigala našo, Vaša zaupljivost bo kalila i v nas, toda zlo vodi zlo, za udarec pričakuj udarca! Ne iščite med zrnjem plevela, temveč med plevelom zrnja. Ni še obupati, če je prvi vtis slab. Zavedajte se, da je med nami mnogo onih, ki so zgrešili svoj poklic, ki so v napotju samim sebi, ker si ne znajo pomagati. Ne z batinami, z dobro besedo, vzgledom spraviš ga morda še v pravi tir. Če pa slučajno naletiš na tovariša, ki te duševno nadkriljuje, ne čuti se ponižanega, ne skušaj ponižati njega, potrudi se, da ga dosežeš, prizadevaj si njegovo delavnost še povisati in spravi ga v tir, ki bo po njem več koristil vsemu narodu, kot poedinim vaščanom. lzogibaj se 5. božje zapovedi! Osebno bodi dostojen, pridobivaj si spoštovanja in zauparija! Znhajaj med tovariše, da jih prav spoznaš. »Maloruski Učitelj« je nekoč pisal. Nadzornik naj se udeležuje učit. zborovanj, a naj se ne kaže kot tak, ampak tiaj prisostvuje razpravam kakor učitelj. Poglejte si drug drugemu v dušo! Iz teh stikov se rodi zaupanje, Ijubezen in spoštovanje. Tu spozna nadzornik želje učiteljev - tovarišev, in laglje ugaja vsakemu. Seve mora imeti dovolj takta, da svoje osebe ne rije v ospredje.« Ovaduštvo je odpraviti kot največje zlo. Glede pedanterije sem bral in skušal, da je ona Morana veselja do dela. Dobra volja že izgine, ko podrejeni pedainta že zagleda. Lastni »jaz« pada v mlakužo. O nadzorovanju upoštevajte duševno razpoloženje učitelja. Ne srdite se, če ob dvomljivi kvalifikaciji po srbskem zakonu zahtevamo revizije. Ne bodi birič, ampak zvezda vodnica in imel boš prijetno zavest, da ne čakamo poželjivo, kedaj mme 61etna doba. — Sploh pa menim, da so vse sedanje naredbe prehodnega značaja, in da se nam bo v kratkem prilagoditi srbskemu šolskemu zakonu, ki je glede nameščanja nadzornikov dokaj liberalen. Prve naredbe tamkajšnjega ljudskega šolstva so iz leta 1836., prvi šolski zakon so izdali 1. 1844. Za tem jih je sledilo tekom 60 let še 8. Po zakonu iz leta 1882. niso smeli biti nadzorniki iz vrst učiteljstva; zakon iz leta 1898 je to dovoljeval, vendar pri podelievan.iu nadzorniških mest ni bilo dosti razlike od naše bivše Avstrije. Vse je bilo namreč odvisno od politiških strank. Novi zakon iz leta 1902.- je korenito odstranil vse politiške spletke v šolstvu. Glavni njegovi principi so: šolska obveznost 6 let, šolsko leto 10 mesecev, od 1. septemfbra do 30. junija, šolski izleti se nagradijo, 32 službenih let, preko 32 službenih let posebne nagrade. Prestavljanje in vpokojevanje učiteljstva se ne sme vršiti iz službenih ozirov. Glede kvalitikacije sem preje omenil. Da v Srbiji materinsko skrbe za šolstvo, je razvideti iz proračuna iz 1. 1906, ki zahteva 27 % vseh stroškov samo za šolstvo. Za nadzornike je bilo določeno 21.720 dinarjev samo za dijete. Črna gora je veliko grešila na šolskenr torišču. Zato so jo učitelji zapustili in odšli v Ameriko. Hrvatska je že 1. 1906. imenovala liudskega učitelja Pavla Oreškoviča za deželnega šolskega nadzornika. Zadinje dni se hudujejo, ker nas proračun presega onega za Hrvatsko. Nejevolini so, da smo mi šolstvo podržavili, prav pa jim svetuje »Slov. Narbd«, da najbolje store, če še. oni ravnajo po našem zgledu. Šolstvo bodi steber državi! Soglasno in navdušeno se sprejmejo predlogi: l.Zaveza posreduj v zmislu poro- čila. 2. Vlado prosimo, da preukrene svoje nazore in dovoli, da se nadzomiki izberejo izmed osobja domačega kraja. 3. Priznane šolnike pozivamo, da se zglase za nadzorniška mesta v domačem kraju! Debate niso bistveno ničesar izpremenile.