I" h a i a vsak četrtek. Cena mu jc 3 K n:'i leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in tlruqe tuje države 1 K 6i vin.) - Posamezne Številke se pro-- dajajo po 10 vin. - Spisi lit dopisi se poSiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in iu-serati pa: UpravniStvu ..Domoljuba", Ljubijana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Š 12. V Ljubljani, dne 24. marca 1900. Leto XXII. 0 štsepsarijah. Na kmečkem sliodti, ki jc bil o Sveč-nici v Ljubljani, je hotela nekaj časa stra-Iiovati naše somišljenike liberalna četica; vredno sc mi pa zdi povedati, da je takrat poleg liberalstva hotelo prvo besedo tudi žganje. Eden najhujših kričačev je imel v mavhi celo steklenico te robe in jo je ponujal tudi svojim sosedom, brez dvojbe kot najboljše orožje proti našim poslancem. Take vrste ljudi in njihove glasove naj ima kdor mu drago; mirno jih prepuščam liberalcem in socialnim demokratom, jaz jih ne maram. Zapisal sem bil nedavno o zapravljanju, zlasti o pijančevanju nekaj resnih besedi na tem mestu. Dobil sem od več strani, zlasti pa iz svojega volivnega okraja mnogo lepih, prisrčnih nisem iz kmečkih roti. Prijatelji, Bog plačaj! Hud jc bil boj z liberalci; hujši nas čaka s pijanci, zlasti z žganjarji. Toda kdor nima poguma tudi tu nastopiti, ne ljubi ljudstva. Zga-iijarska kuga je hujša in nevarnejša od kolere in koz, dražja nego vsi davki, grja od 8'i'iže. Neki sicer zelo ugleden in razumen mož mi jc ugovarjal, da pijančevanje ne zadene toliko kmečkega ljudstva, kakor •tovarniško delavstvo. Da ne bo več nesporazuma v tem oziru, naj navedem, da inn na Kranjskem 1. 1900 med dobro 500.000 prebivalci 354.817 ljudi kmečkega stanu, torej 70 odstotkov. V veliki in mali 0 r'' i'h ie bilo samo 82.250; torej IG odstotkov; v trgovini 22.952, torej 4 od sto "i v vseh drugih stanovih 48.101; tedaj kr°g 10 od sto. Ce govorimo o vrlinah, ali napakah last deželi, zadenemo potemtakem ve-ono v prvi vrsti na kmečko ljudstvo, ki je L , ogromtli večini. To je pa seveda j.es, da imenovani 354.847 niso samo kme-)e' aniPak tudi kajžarji, posli, dninarji in vse njihove družine — sploh vse ljudstvo, ki se živi v prvi vrsti pri kmetijstvu. Ce se torej splošno preveč pije, velja to gotovo tudi za kmete. 1. Najprej trdim, da je na Kranjskem preveč gostiln. L. 1900 sc jih jc naštelo 2958; potemtakem pride na 166 oseb ena. Odštejmo četrtimo otrok pod 14 leti; ostane Jih 125; odštejmo še polovico žensk, ki vendar v ogromni večini nc hodijo v krčme, pa nam ostane ena na dobro C0 moških nad 14 let starih. Ali je tega res treba? In gostilne se dan za dnevom strašno množe, v dokaz, kako silno skrbi deželna vlada za blagor ljudstva. Leta 1904 jih je bilo 3441. Po številu prebivalstva pride tega leta v Galiciji na 534 ljudi ena gostilna, v Bukovini na 508, v Dalmaciji na 332, v Šleziji na 291, na Moravi na 285, v Dolenji Avstriji na 252, na Primorskem na 191, v Gorenji Avstriji na 186, na Štajerskem na 180, na Tirolskem na 149, n a Kranjskem na 147, na Solnograškcm na 139 in na Koroškem na 137. V ti reči utegnemo torej kmalu postati prvi junaki. In če pri tem pomislimo, da v zelo mnogih gostilnah komaj kruha dobiš, da je pri večini poglavitna reč samo pijača, potem nas mora biti strah teh razmer. Da morejo izhajati, si pomagajo marsikje s ponarejeno pijačo, ki ubogim ljudem vijejo želodce ž njo in praznijo žepe. 2. Na Kranjskem imamo mnogo preveč žganjarij v razmerju z drugimi deželami. Kakor je znano, se po sedanjih postavah prodaja žganje na trojen način: a) V štacunah. Za to ni treba nobene posebne pravice, zahteva se pa prodaja v zaprtih posodah; in piti se ne sme tam, kjer se prodaja. Gosposka se pri nas v vse vtika, številnih prestopkov v tem oziru pa navadno nič ne vidi. b) Na drobno. Ta pravica se dobi pri okrajnih glavarstvih. Občina ima pravico izraziti svoje mnenje, toda okrajni glavarji imajo le preradi svojo glavo; in marsikje se trdi, da se ozirajo tudi na politiško, seveda nam nasprotno stran, ko dovoljujejo take pravice. Kdor jo ima, sitni prodajati v odprtih posodah, najmanj po osminki litra; v prodajalnih prostorih sc pa ne sme piti. Tudi tu je prestopkov na cente. c) V gostilnah, žganjarijah, kjer se lahko sedi pri frakiju in modruje o hudobiji tega sveta. Za to jc treba tudi posebne pravice od okrajnega glavarstva. Na Kranjskem je bilo leta 1906 2862 žganjarij in gostilen, kjer se je točilo žganje, na Koroškem 1928, na Štajerskem 6302, na Primorskem 1779 (s Trstom vred). Na drobno se je na Kranjskem prodajalo žganje v 246 krajih, na Koroškem v 176, na Štajerskem v 540 iu na Primorskem v 88. V Kranjski deželi se je prodajalo žganje v »zaprtih« posodah v 755 prcdajakii-cah, na Koroškem v 1073, na Štajerskem v 3257 in na Primorskem v 488. Izračunal sem, na koliko ljudi pride v posameznih deželah ena žganjarija iu gostilna, kjer se toči žganje na drobno. Našel sem tole: Na Primorskem na 425; v Dalmaciji na 367; v Bukovini na 326. v Dolenji Avstriji (kjer je Dunaj!!) na 294, na Moravi na 267; na Češkem na 264^ v Šlcziji na 258; v Galiciji na 256; na Štajerskem na 210; na Koroškem na 190; na Kranjskem na 178; v Tirolili na 150 in na Sol-nograškem na 127 ljudi. Samo dve deželi, tudi obe večinoma kmečki, sta slabši od naše. Po premoženju je naša dežela ena zadnjih; po žganjarijah med prvimi. Nc smemo pa prezreti, da je dobra tretjina naše dežele vinorodna, kjer žganje ni v navadi, in kjer je vsled tega tudi mnogo manj šnopsarij. Le računamo, D tla na Dolenjskem in Vipavskem šele na 400 oseb pride ena taka žalostna apoteka, potem pride po drugih krajih že na 13.5 oseb ena. Ker so pa Notranjci. v tem oziru precej bolj zmerni, pridemo na Gorenjskem že do manjših številk. Povprek moramo reči. da imamo tu na 50 možakov nad 1-1 leti eno šnopsarijo. Te številke polagam v premislek. Pri tem mi pa v spominu vstajajo vsi tisti izgubljeni talenti, ki so zapravili sami sebe v žganju, vsa tista leta, ki so se zapila iu se še zaPijajo v to nesrečno pijače-, vse solze, ki jih točijo nesrečne žene, vsa dušna in telesna revščina žganjars.'- iU dražiti, uničena sreča, zapravljena posestva, razbita srca. Liberalci, kakor se kaže, hočejo delati z žgnnjarji poli t, ko proti nam; jaz ne maram take politike. N 'ena reč, najmanj pa kak pos'anski mandat, me ne ; zadrži, da ne bi ob svojem č vedno kli- i ca! k treznemu in zmernemu ..:v.j tij:t, da i ne bi na ves glas poudarjal: Veti .z Snop- | sarske megle! Drži me pa po koncu trdno i upanje, da bo naša mladina krenila po ! drugih potih, k pravemu iu trajnemu na- ! predku. Dr. Kck. deželno brambo Oeorgi in zakriči posian-1 cu- »To je laž! Ne dovolim, da bi na tak ! način žalili armado!« V zbornici je nastal nepopisen kr.k, vse je drlo proti Jnlov-| sketnu in vpilo nad njim. Nato pnene go-| voriti minister Oeorgi, ki se najprvo opra-! viči, da ga ie premagala jeza. To pa je • tudi naravno, ker avstrijskim vojakom ! nihče ne more dokazati takih živinsk h su-| rovosti. Posebno čudno pa je, da rusinski ! poslanec to trdi o rusinskih vojakih, ki so znani kot poslušni in dobrovoljni. In ravno rusinski vojaki, morejo vam, rusinski posianci. vsak čas dokazati, da ni res, kar o njih trdite, Kes ; ski vojaki so izvrstni in jaz jih bolj čislam, kakor rusinski poslanci. Razprava o rekrutih je v prvem branju že končana. Predlogi. Slovenski poslanci so obnovili razne predloge. Tako je dr. Šusteršič predlagal, i,.; sc pedržavijo notarji, dr. Žitnik pa, naj d' ,:va prevzame zavarovanje proti požarom ter naj odpravi ves hišni davek od kmetiških stanovanj itd. 1 t. acfc DRŽAVNI ZBOR. Rek rut i. Pretekli teden.je. zbornica obravnavala predlogo o vojaških novincih.' Med veliko večino. poslancev .jc prevladovala m:scl. da sc morajo državi v sedanjiii res-: .i časih, ko vse meri na to, da jo bo treba braniti z orožjem, dati vojaški novinci. 1'udi slovenski in hrvaški poslane!, združeni v Narodni zvezi«, so bili tega prepričanja in zato so jugoslovanski posianci dne 17. marca sklenili, da bedo glasovali :.a vladno predlogo. Mi sicer dobro vemo, da nas je vlada vedno zapostavljala in sramotno zanemarjala južne dežele, tudi se zavedamo, da sedanje min strstvo ne zasluži zaupanja Jugoslovanov, a kljub temu ne kaži. sedaj nič drugega kot glasovati za vojaške novince. Kajti pomagali •oi si z nasprotnim glasovanjem nič ne, ker mia vlada zagotovljeno večino; vrhu tega bi nas Nemci razkričali za najhujše državne sovražnike, ki še tedaj nočejo pomagati, ko država stoji pred vojsko. Potrebno jc pa tudi, da pokaže avstrijska ..bornica v tako važni zadevi, k*; jc rc-Krutna predloga, na zunaj edinost in da z glasovanjem pove, kako ji jc na srcu blagor države, sedaj, ko visi mir na tanki niti ki se lahko vsak čas utrga. Pri razpravi o vojaških novincih se i c dogodil v zbornici neprijeten slučaj V imenu Rusinov je govoril poslanec Trilov-Siii, da bodo Rttsini glasovali proti vojaški predlogi, ker je baje vlada izrabljala pri .zadnjih državnozborskih. volitvah rusin-ske vojake proti lastnemu narodu. Nato omeni, da so rusinski avstrijski vojaki leta 1878 morili z razbeljenimi bajoneti Bošnjake. Pri teh besedah skoči minister za 2' ALI BO VOJSKA? To vprašanje je danes vsakomur na jez:ku; ugiba sc sernintja, toda večina miši , da se avstrijsko-srbski spor ne bo dal poravnati na lep način. Se .ie malo upanja, da se oblaki razidejo pred nevihto, ker si vse velesile razen Rusije resno prizadevajo spraviti Srbe s svojimi sosedi, toda upanje, jc jako šibko in gine od dne do dne, '■, .to c-.1 ure. do ure. Odgovornost je na Srbiji. Avstrija ji je ponudila prijateljsko roko; treba ji je biio samo izjaviti, da ne misli jemati Bosne in spor bi bil poravnan. Zadnjič smo pisali, da Srbija trdovratno molči na vprašanje našega poslanika v Belgradu, a ko je slednjič odgovorila, ie moral Avstrijo srbski odgovor ; razžaliti. Srbija se namreč sklicuje na svojo izjavo, ki jo jc poslala vsem velesilam in noče cd nje prav nič odnehati, lam pa je izjavila, da smatra bosensko vprašanje za nerešeno, dokler ne odloči o njem mednarodna konferenca. Avstrija je Bosno leta 1878 zasedla, jc vtaknila vanjo skozi tr,deset let nešteto milijonov jo je slednjič Turčiji še enkrat drago plačala---m sedaj, ko je po vsej pravici naša, sedaj zahteva Srbija, naj se skliče mednarodna konferenca, ki bo odločevala o tem čigava jc Bosna, in bo odločila — kakor'upa Srbija -- en kos tudi Srbom. Umevno je da je avstrijski vladi pri takem odgovoru morala kri zavreti! Avstrija je pripravljena poslati svoje zastopnike na konferenco, a zahteva obenem, da se tam ne KbTe^rr" °bosni-lter ic »*• Avstrija še vedno miroljubna. . Naš zunanji minister baron Erental se A v str i fa fnl ft! n 0dg0V,)ru izjavi'> da hoče Avstrija toliko časa ostati mirna, dokler je Srbija ne prisili, da zgrabi za orožje Od Srbije moramo v prvi vrsti dobiti p0p0| noma jasen in zanesljiv odgovor, ali hoče nadaljevati dosedanjo Avstriji sovražno politiko in ali se je pripravljena razorožiti Avstrija bo vse storila, da prepreči prelil vanje krvi, kar se ji bo morda posrečilo" ker se Evropa boji vojske. — Kljub temu pa je malo verjetno, da bo hotela Srbija s čisto resnico na dan, ker se skriva za hrbtom Rusije in upa, da se bo z njeno pomočjo srečno rešila iz zadrege. In Rusija ji res nomaga. čeprav na nelep način. Govorice o konferenci, ki so bile po sporazumu med Turčijo in Avstrijo zaradi Bosne, že popolnoma zmrznile, ie začela nanovo pogrevati Ko ji je namreč Avstrija naznanila, da se jc pobotala s Turčijo glede Bosne, j, sija v svojem odgovoru zahtevah;, naj se skiiče konferenca, ki bo obravnavala o bosanskem vprašanju in še nekater.h dru-; gili stvareh. Jasno je torej, da nam jc Srbija odgovorila tako, kakor jo ie naučila Rusija. Odtod ta srbska korajža! Toda Avstrija se ne bo upognila niti pred Su bijo, niti pred njeno tefko Rusijo. Ona je povedala svoie in pri tem ostane: Zanjo je bosansko vprašanje rešeno, in če sc hočejo politiki zbrati na konferenco, naj se zberejo, toda o Bosni ne bodo govorili, ker smo v njej mi gospodarji. Toda Srbija se za hrbtom Rusije kljub temu prav dobro počuti. Dobila jc že toliko poguma, da je poslala vsem velesilam razen Avstriji okrožnico, v kateri pravi, da se ne razoroži, tudi če ji Avstrija zažuga z vojsko, in da je pripravljena boriti sc do zadnjega za svojo »narodno čast«. Kaj bo sedaj? Avstrija ne more več odnehati, ker ie brani svojo pravično posest in ker bi se j smejal ves svet, če bi se ponižala prt'1 .'irokoustno Srbijo; Srbija pa ne^c odnemiti in skoro da tudi že ne more več, ker ljudstvo pričakuje in zahteva vojske. Torej — naj odloči bajonet, puška in top! Mir bi bil mogoč le v tem slučaju, če Srbija odgovori Avstriji mirno in prijateljsko. To skušajo velevlasti tudi doseči. Zato je Angleška sporočila načrt, kako naj Srbija odgovori Avstriji, v Pariz in Peter-burg. Francija je že zadovoljna z njim, ruski zunanji minister Izvolskij pa šc ni ničesar odgovoril. Ako se Angleška, Francoska in Rusija sporazumejo glede tega odgovora, ga bo morala sprejeti tudi Srbija. Potem pošlje srbska vlada ta odgovor Avstriji, in če bo ugoden, bomo lahko bajonete zopet vtaknili v nožnice. Ali se ta načrt posreči, se še ne ve. Italijanska vlada upa, da bo nekaj časa sc ostalo na obeh straneh vse oboroženo m napeto, medtem pa se dobi kaka pot do miru in razoroženja. Toda Srbi niso posebno naklonjeni miru; dasi njihovi listi zadnji čas bolj mirno in razumno pišejo, je narodni svet, ki je pravzaprav edini kriv nepremišljene srbske bojeviiosti, sklenil, da vlada ne sme odnehati od svojih žalitev po konferenci, ki naj odloči ? srbskih »pravicah«. Mladi prestolona- -lednik Juri si da tudi ve .ko opraviti m se žc popolnoma sprijaznil z mis ijo, da bo X slavno umreti za domovino. Bog 3, kaj krije bodočnost: mir al. vojsko I!toda sedaj odmeva po celi Srbiji klic: pod orožje! Ko se vlade prepirajo semintje, se hite Srbi pridno oboroževat in misli se, da nvno zato nečejo s pravo barvo na dan, ker hočejo pridobiti časa za oboroževanje. Ihn in noč deli država orožje med vojake, nrilnjajo tudi prostovoljci od raznih strani samo Rusov je baje že pet tisoč! Najbolj bodo delovale v vojski neurejene vo-ir+e čete, takozvane bande, ki jim dr-žavV deli bombe. — Ravno tako nagli so tudi Črnogorci. Vse šole v Črni gor. so zaprte. Vsi možje in mladeniči od 16. leta chijc so oboroženi. Pravoslavni popi pri-(jj;/njejo v cerkvah sveto vojsko proti Avstriji. Ljudstvu pravijo, da ne gre za politiko, tnareč za vero, ker ima Avstrija namen' izpodriniti na Balkanu »sveto« pra-voslavje. Kdor bo v vojski proti Avstriji padel, tega ime se bo z rdečimi črkami zapisalo v cerkvene knjige. Bande vodi Parto Vučctie. Crnagora je zdaj vtretjič od Srbije zahtevala denarja, namreč 1'/j milijona frankov. Strelivo dovažajo ruski parobrodi. In Avstrija? Avstrija ne kriči toliko o svojih pripravah, a gotovo je, da je Srbiji vsak čas na razpolago, če se bo hotela z njo poskus ti v orožju. Naši listi so dobili najstrožji ukaz, da morajo popolnoma molčati o vseh vojaških pripravah in gibanja čet. Na avstrijsko-bosanski meji so že baje poč li prvi streli in prve bombe. Bodi temu kakorkoli, Avstrija gotovo ne bo čakali, da jo Srbija spomni, kdaj kliče dolžnost! Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Fiav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillinann D. J. (Dalje.) Ječar.pelje Lucija po kamenitih stopnicah na zračno galerijo, kjer postoji in reee: »Tribun, z ozirom na tvoje dostojanstvo, in ker sem prepričan, da me čaka poštena nagrada, te hočem zapreti v najlepšo kletko — seveda dokler mi plačaš, aaj ne zahtevam za vsak dan več kakor deset bornih sesterc!« •Tu imaš prstan, da bo mir tvojih besedi! Kamen je vreden več tisoč sesterc!« oclslavlja tribun podlega barantača. »Prav, prstan prodam zlatarju in si natančno zabeležim, koliko časa je platna najemščina. Tukaj na desni je tvoje 1(»vo stanovanje. V prvi sobi biva neki . t.1'1 in ponižen človek, kakor so vsi kristjani. Zdaj čaka samo še ure, ko se iz-njegova smrtna obsodba. Upam, da ti mož ne bo v nadlego, vsekako ne dolgo časa!« S temi besedami odpre Tigrin vrata in posveti s svojo bakljo v temni prostor, ,kamor še ni nikdar posvetil solnčni žarek. Zrak je tako zatohel, da zastaja Luciju sapa. Na otepu trohnele slame sedi mož z mrtvaško bledim obrazom in se takoj obrne v veselem začudenju proti pri-šlecu. Lucij še ni nikoli videl tako duhovitih oči. Visoko in jasno čelo s tako resnimi potezami — to vendar ne more biti podoba zločinca! Mož je pripraven za stolec kake modroslovne šole ali senatorja, ne pa za ta nečloveški brlog! »Kristjan — brat v trpljenju?« ogovori jetnik Lucija s prikupljivim glasom. »Bodi mi srčno pozdravljen! Usmiljeni' Bog naj ti bo tolažnik v bridkosti!« »Zelo sem ti hvaležen! Toda nisem tvoj brat, ako misliš s tem imenom kristjane!« odgovarja Lucij, medtem ko odpira Tigrin vrata sosednje sobe. »Torej si mi brat kot sin skupnega očeta vsega človeškega rodu, ki je v nebesih!« ga pozdravlja prijazni mož in se s težavo dvigne s svojega bornega ležišča. Ko pa mu ponudi svojo velo roko, ukovano v težko železje, se niti trdi tribun ne more ubraniti ginjenosti in sočutja. Nato stopita ječar in tribun v sosednjo sobo, ki je mnogo boljša kakor prva, dasiravno je tudi ta zelo temna in le tuin-tam posije slabotni solnčni žarek skozi štirioglato odprtino v debelem zidovju. Tu ima človek vsaj nekoliko razgleda in more svobodnejše dihati. ■»No, kako ti ugaja novo stanovanje, hrabri junak? Zaves in preprog seveda ne boš našel tukaj, tudi.ti nc morem po-streči z bogvc kako mehkimi blazinami! Vojščak, kakor si ti, ni navajen v taboru vtkih reči!« Tribun je z vsem popolnoma zadovoljen. »Haha, glavne prednosti te knežje sobane niti opazil nisi! Stopi sem in poglej skozi odprtino! Od tu se ti nudi razgled, katerega nc poplačaš z desetimi se-stercami! Ravno pred nosom ti stoji visoki obilisk in oni štirje kameniti stožci, ob katerih je že mnogo voznikov razbilo svoje predrzne in častihlepne kosti! Na drugi strani pa vidiš cesarski prestol, odkoder opazuje Neron krvave igre! Zato ti vračunim ob času iger vsak dan še drugih deset sesterc! Pomisli, kako se bo paslo tvoje oko, ko bo zrlo odtu božanskega Nc-rona in njegovega najdražjega prijatelja Tigelina!« Luciju sc nc zdi vredno odgovarjati jia tako hvalisanje. Pač pa prosi ječarja, naj mu prinese pisalno pripravo, da naznani nekaterim prijateljem svoje sedanje bivališče, ter ga vpraša, če ga sme kdo tukaj obiskati. »To je odvisno od moje volje,« sc smeje enooki; »kristjani imajo to nespametno navado in so mi stisnili v roko že marsikateri novčič. Pametni ljudje pa se ne zanimajo za cesarjeve^ sovražnike in jih pustijo lepo v miru. Če me pošteno plačaš, ti preskrbim vse, kar je potrebno za pisanje, in vestno izročim vsa pisma tvojim prijateljem, če ti je sploh še kdo ostal zvest.« Lucij spozna, da res nima prijatelja, ki bi mu mogel pomagati. Pač pa se mu zdi pametno, obvestiti o svojem položaju Pavlina in Pudencija. Toda čemu pehati v nevarnost mladeniča, ki mu je rešil življenje, in blagega senatorja? Ne, tega ne stori! Rajši hoče prositi pretorja, naj nemudoma prične z njegovo tožbo. Bolje je naglo rmreti, ako najdejo rimski sodniki v njegovem ravnanju s svojo krščansko materjo in sestro kaj kaznivega, kakor biti živ pokopan v tem grobišču. Tigrin hoče oditi in zapira za seboj vrata, da pusti tribuna samega. Ta pa ga prosi iz usmiljenja do ubogega jetnika, ki životari v prvi sobi, naj pusti vrata odprta, da bo tudi oni tujec vsaj nekoliko deležen zraka in svetlobe, ki prihaja skozi stensko odprtino v njegovo sobo. »Glej luidirnana, brez dvoma si tudi ti kristjan! Vsak pošten častivec bogov bi me prosil na kolenih, naj trdno zaprem vrata. Kajti odkrito povem, neznosen smrad vlada v oni peklenski beznici! Samo tega ne zahtevaj, da snamem starcu tudi verige. Imam ga namreč za najnevarnejšega kolovodjo te luidičje stranke.« S temi besedami odide Tigrin, Lucij pa stopi v sobo svojega nesrečnega soseda. Ta se mu zahvaljuje s hvaležnimi besedami za izkazano dobroto in pozdravlja s solznimi očmi srebrne žarke luči, ki se po dolgem času zopet vsipa v njegovo zapuščeno bivališče. Potem pa jame proslavljati v goreči molitvi nebeškega Očeta, ki je poslal svojo Luč — edinega Sina — na zemljo, da prinese luč in življenje tudi bednim Zemljanom, ' ! tavajo v temi in smrtni senci. »Zdaj sc sicer bojuje tema zoper luč in ta boj nc neha, dokler ne napoči dan, ko zmaga luč in izgine tema za vedno. Gorje sinovom teme! pahnjeni bodo v naročje večne smrti. Blagor pa sinovom luči! bivali bodo v kraljestvu večnega življenja in sijali kakor zvezde na nebu. O prijatelj, da bi tudi ti postal deležen te sreče!« »Najbrž zopet izraz razborite orientalske domišljije!« si misli tribun, katerega je spravila ognjevitost jetnikovih besedi v zadrego, in sc hoče vrniti s hladnim pozdravom v svojo sobo. Hlapec ječarjev prinese obljubljeno pisalno pripravo in Lucij sede blizu okenca, da napiše pismo do pretorja, na katero seveda ne stavi bogve kakega upanja. Potem se zlekne na svoje trdo ležišče in premišljuje svojo žalostno usodo. To naj je torej sad njegovih zlatih upov? So li bile mamljive podobe, ki mu jih je kazala vedeževalka v Cezareji, samo slepilo in goljufija? Kaj poreče Berenika, če izve o njegovem poniževalnem stanju? Bi li prišla v svoji velikodušnosti v Rini, da ga reši iz ječe? Kako hudo je človeku pustiti naenkrat vse vesele nade o bodoči sreči in slavi! Pisati hoče kraljici pismo, katero ji mora priti v roke, naj ga stane še toliko žrtev! »Kdo ve,« tolaži samega sebe, »če ravno to nasilje ne pahne krutega tirana s prestola? Morda stori to mogočna roka Berenike?« Siren 229 Darat.ra.b 9 r« oij brez s k .-.k .k Ztmije je malo, ti- . _ V 2 . '- . _ .". . - r . r\-: 'vi pismo, da sto boste že podel o. J a. ■ ' _ 1. " ' . -..... zl Kaji enjž c JO . č Ui treslo. *i t 0 ■/,'/■<) -•j .Matija Ln je od al n. : ... -Č.IC (j' ;•': A o. in jc- delal r.rid... - V.,:. - *..... T ^ /- . 1 ^. c. . . • 'o pot ] za 2 K 7 o v r;a dan. Spomladi fe '*' _ * *. ^ - ... r. o ^ ti zatisnil b;lo v. v a . , • i •. a je do bila novo odej . _ r \ r-. ve .eije je k o v rji kot na svatbi, ko za- - ■ p t . - . IS ]■■ vzel. V/z:; gode. r a p w-ki in se zavrte mladi Delal bom pr; _ . - Vi C T -i z op et ne pa- par;, i: .Mat ia je ' telal z veseljem in enc-r- -lažlm za k-f žijo, da SC reši dol ga :n V..- ; i .. , •, Jn je dela '; (j; '. :.* d' - jek da «.a. Do Bk.-ko-lt. si že prlhrao v; " ' • o. je hvalil nadzc f;. X vpriOo \se.o. da pokjem za kra-. o. Km dno delani, da me iJoietje je r;.':]ulo ;n i.-,i;.. je lese . /!tdzorr;..< kvak pr ed vs -..rok Bo, bo. - Jepa, t !ia jeser . U BožiOu e po- •al Matija Vesel je bil V at;ja -a pisal ve ■•.-.' y /0pet J-šv1 kro. iTiuteri in ji rekel naj kupi i/ .ao materi. Ia mati se je razve.sei la, kravo. izpod neba in zakril vso naravo. lirCVf, so stala samotna po poljanah v beli oM in zdelo se ie, da so otožna. u 1 Matija ie zvedel in se je prijel za g|«, v, /i nekaj težkega mu je leglo v dušo " Čemu sem delal. Vse je un čeno.'|„ je Sel v gostilno in Klevse in Medlišbv Suiien sta šla z njim. Pili so tri Jnil „ u tolaži Matija žalost. Matija ni govoril •kvrv ;'. klevst je migal v.:; .r.cr z Je'. ?:.:o>iuktl je .Matija iii se mu je različni! obraz. Iti je spregovori! odločno, kakor delajo le energični ljudje: V meni je moč. Nc proJnv h,še in zemlje. Delal bom. delal. Pojdimo delat!-. Poziv! Opozarjamo našo javnost na izjavo finančnega ministra dr. Bllinskc-ga v državnem zboru glede na varnost denarnih vlog v hranilnicah ter poz.vlja-mo v interesu ljudstva samega in zavodov, da naj se nihče nc da zbegati od neumnih vesti, ki krožijo glede na vojsko, in se ne da zapeljati do nepremišljenih korakov, ki se jih utegne pozneje pokesati Tudi če bi do vojske prišlo, kar pa ni nikakor verojetno, so denarne vloge v hranilnicah popolnoma varne. Torej pamet! Zlobno«t ali neumnost? Nemški list ' a g b I a 11» v Gradcu je prinesel ..novico", da so ljubljanski denarni zavodi posodili Srbiji dvajset milijonov kron' Na tej novici seveda ni niti pičice resnice, /.i a ga na je od začetka do konca No ben ljubljanski denarni zavod ni posod 1 Srbom niti ene krone in jc ne posodi' To je samo po sebi umevno. Da je pa taka »novica« sploh mogla v javnost iii da so se našli celo ljudje, ki so verjeli, so krivi gotovo tudi naši liberalci, ki ves čas odkar je nastal prepir med Srbijo in Avstro, dosledno govore in pišejo v korist Srbije, ravno tako, kakor da bi bili srbski državljani, ne pa avstrijski! Spominjamo ie na nesmiselno pisavo /-Slov. Na-roda«, na Hribarjev govor v državnem zboru itd. Ni (čuda, če se poten, najdejo ljudje, Iu mislijo, da če so naši liberalci taki prijatelji Srbov, potem jim gotovo tudi denar pogojujejo. Tako nastanejo potem take neumne novice, kakor ona v gra-škem . Tagbiattu -. Liberalci nuj iz tega vendar enkrat izprevidijo, kako nespametno je njihovo govorjenje in pisarjenje. Krščanskosoeialna zveza ljubljanska je minoli teden priredila zopet važno predavanje v veliki dvorani hotela Union . Več kot dva tisoč oseb broječa množica je pazno poslušala predavatelja g. Župnika K-ilanrt. ko je opisoval in kazal slike v - Je vete dežele-', t. j. dežele alkohola V poljudnih besedah je kazal na opustošenje, ki jc provzroča brezmejno uživanje alkoholnih piiač v ljudstvu, družinskem življenju in tudi na posamnih organih človeškega telesa. Priporoča! je časopis -Zlato oobo« lil opozoril občinstvo na predavanja, ki jih prireja društvo »Abstinent- ik drugi petek zvečer v prostorih kršč soc zveze. — Zadnji torek je predaval zopet v veliki dvorani o svojem' potovanju po Londonu deželni odbornik dr. b: l ampe Širite i'Doinoljuba<'. Pred važnimi Jogodk. stojimo. Na Balkanu vre. Vsak trciiotek je pričakovati izbruha vojne med našo državo jn Srbijo. .Domoljub bo na- kcHOTOS 0 naJv«i c f/ b(J brezdvomno zanimalo vsakega Slovenca, kako se bodo razvijale stS zato je želeti, da se .Domoljub.9 Si tudi tam, kjer ga morda še nimajo. Opozorite svoje sosede in znance, naj si ko hitro naroče. Liberalni učitelji ponujajo svoj listič Domače Ognjišče -. Mislimo, da bo malo slovenskih starišev, ki bi prebirali to suhoparno branje. S tem . šporhertom . kakor nekateri šaljivci imenujejo ta listič, bi radi začeli liberalni učitelji širiti l.bcrali-zem po deželi, zato ga naj dotični. katerim ga vsiljujejo, denejo tja, kamor ime lista kaže. Radi snega se je obesil. 1/. Beljaka poročajo, da se je v Gorenji Beli obesil .Mihael Pogrlic, ker se jc ob velikem :mc-gu tako razburil, da sc mu jc pričelo blesti in jc trdil, da veliki sneg ponicnja konec sveta. 20 september v liberalni luči. Liberalni Naš List« v Ljubljani takole poveličuje »uspehe« 20. septembra: - Slovensko dopisovanje je skleni! zahtevati ljubljanski občinski svet od državnih oblasti tudi v prenesenem delokrogu, torej v stvareh, ki tičejo mestni magistrat kot politično oblast: prve instance. S 1. februarjem ic pričel magistrat izdajati tudi samoslovenske razglase, ravnajoč sc po zgledu nemških zastopov v Celju in drugih mestm, kjer imamo Slovenci lepe manjšine. Nove ulične samoslovenske tablice so ttiui začeli nabijati in zdaj še le bo imela Utm- j ihml samoslovensko lice. Vse to je učinil 'o september, in če »Slovenec« še tako omalovažuje septemberske dogodke.« — r.,k0 liberalci! Torej treba je bilo. da je no nedolžnem prelil kri mladenič-dijak našega mišljenja, treba je bilo, da jc poleg iiicga ubogi Lunder moral pasti — šele potoni se je spomnil mestni magistrat svoje narodne dolžnosti, na katere so ga opozarjali že leta in leta naši listi. Brez človeških žrtev se samo ni moglo tako visoko povspeti liberalno »vseslovanstvo«. Tako nam priča : Naš List«. Ze pred 20. septembrom so imeli naši zavodi v Ljubljani samoslovenske napise. Hribarjevi Kreditni banki« je morala zamazati dvojezični napis še le slovenska kri. Ali bi takih »uspehov« res ne bilo mogoče doseči brez prelivanja krvi? Pošteno sodi o septemberskih dogodkih ljubljanski »Jež«, ki pravi, • da z vpitjem se ni doseglo drugega, kakor da smo dobili en šnops, ki se mu'pravi »Triglav«, v slovenske roke.« Socialni demokratje in ve a, Naši rilečkarji z obema odpadnikoma Kristan na čelu vedno zatrjujejo, da jc zanje vera zasebna stvar posameznika. V resnici pa se rndeče časopisje bavi po večini le z grdenjem in sramotenjem vere. Na čelu te verske gonje koraka najostudnejši listič Naprej«, ki ga urejuje od cerkve odpadli Tone Kristan, ki hodi farbat v Tržič zaslepljene delavce. Prav tako kakor naši delajo rdečkarji tudi drugod. Evo vam zgleda: »V Gentu izhajajoči socialistični list Vooruit« po imenu je priobčil minole dni to izjavo: »Društvo prostozidarjev jc sklenilo v zadnji seji dati vsem tistim otrokom, ki ne bodo hoteli pristopiti k prvemu sv. obhajilu posebne diplome in lepe spominke. Ti se bodo razdeljevali na framasonskein shodu 2d. maja t. I. vpričo raznih odposlancev drugih naših društev. Stariši naj začno vpisovati svoje otroke pri sodrugu Bogacrtu.« Tako socialistični dopis. Ali ni to delo proti veri. ako se hoče otroke odvrniti od prvega sv. obhajila? Zato jc vse zavijanje socialnih demokratov. kadar pravijo, da niso proti veri, nesramna laž in hinavščina. Duhovne vaje za može, osobito za delavstvo bodo od sobote pred cvetno nedeljo do torka velikega tedna v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Ure govorov se bodo pravočasno naznanile. Opozarjamo ljubljansko moštvo že sedaj na te vaje. Abstinenca! Zanimiv inserat ima | Marburgerca« št. 22 od 20. febr. 1909: : 1 "zor! Gospode krčmarje prosim, tla mi nc s'nei° ue treznemu, še manj pa pijane-"ui dati opojnih pijač »na kredo«, ker pozneje nič več ne plačam. Sledi ime. — Za ">"oge, pijančevanju udane žrtve posnemanja vredno! Važno vprašanje. Kaj čitaš? s tem vprašanjem sc bavijo katoliški časniki v ?elsi:i. Kaj čitaš? — vpraša L'Ami de 1°™rc: Ti kot katoličan dobro veš, da '"rsikateri list skoraj v vsaki številki kavr ie tebi svetega. Zakaj ga torej ^ 'Piras s svojim denarjem? Mnogi očetje uooro vedo, da so marsikateri listi v ver-•Ml1 zadevali strankarski, in vendar Jih drže v svoji hiši, jih čitajo pri rodbinski mizi lin jih pusto v rokah svoje žene iu svojih otrok. Ti se morda izgovarjaš, da ga rabiš iz trgovinskih ali drugih ozirov, — da ima pa pri tem škodo odgoja in večkrat tudi nravnost tvojih otrok, na to ne gledaš? V tvojo hišo bi smel priti le časnik, kateri ne kvari vere in krščanskega življenja. Zakaj trosiš torej denar za slabi tisk? Ta vprašanja naj si stavi zlasti dandanes vsakdo, preden naroči kak list. — Slovensko ljudstvo predobro ve, da listi, kakor »Narod«, »Narodni Dnevnik«, »Naš List«, »Novi List«, »Notranjec«, Gorenjec«, »Belokraujec«, »Soča«, »Edinost« in »Primorec« ne zagovarjajo krščanskih načel in pišejo kar naravnost proti veri, zato bi moralo tudi posledice izvajati in ne prebirati še manj pa naročati te liste. V Kranju je kupila na dražbi Kreuz-bergerjevo elektrarno gospa Marija Mayr za vsoto 33.850 kron. Upanja jc sedaj saj nekoliko, tla dobimo konečno Kranjci vendar malo več luči. Važno gibanje jc sedaj po Koroškem. Deželnozborske volitve so tu. Naši Slovenci prirejajo marljivo shode po slovenskih okrajih. Na pomoč so jim prišli s Kranjske deželna poslanca dr. Krek in Jarc ter tajnik S. L. S. dr. Rožič. Tudi dr. Brejc, poslanec Grafenauer. nvsgr. Podgorec in urednik Smodej prirejajo shode. Združeni čevljarji v Ljubljani so odprli v ponedeljek v VVoliovih ulicah lastno prodajalno črevljarskih izdelkov. V šentpeterski cerkvi v Ljubljani so na praznik sv. Jožefa posvetili premil. g. knezoškof nov oltar. Jožef Cigoj, ajdovski župnik v začasnem pokoju, jc umrl dne 13. t. m. v Malov-šah pri Črničah po dolgi bolezni. Naj počiva v miru! Kmetje nc znajo misliti. Taki in enaki pokloni so se kmetom delali na shodu liberalne Narodne stranke v Rušah na Spodnjem Štajerskem. Govoru k Narodne stranke« se je zaletaval v pristaše »Kmečke zveze« — in teh j"e vendar ogromna večina na Spodnjem £ •jerskem — češ. da ne znajo misliti; če Korošec reče: tako je, pravijo vsi: tako jc. Kmetje nc vedo, kaj delajo. Kmetje vedno snejo svojo besedo. Kakor se vidi, narodni strankarji nimajo posebnega spoštovanja do štajerskega slovenskega kmeta in ne cenijo vi-sc'ko njegovih duševnih moči in nravnih lastnosti. Slovenski kmetje, zapomnite si to! In ko bodo za časa volitev liberalni agitatorji prišli k vam ter vas bodo vabili s sladkimi besedami, takrat pokažite, da znate misliti, takrat jim pokažite duri in sami se še tesnejše oklenite svoje »Kmečke stranke«! Pogumna deklica. Po kratkem odpadu sc je dekle M. v Mariboru vrnilo zopet nazaj v sveto katoliško cerkev. Brž, ko se je ta korak pastorju objavil, so >c prihiteli protestantski apostoli, da bi ubogo rcvico prevarili in zopet presleparili, Prvi, v osebi neke gospodične, ji prinese culico ponošenc obleke — naj bi nc odstopila od evangeličarjev. Deklica pa — ako-ravno zelo potrebna obleke iu ubožna -poiuijanc capc odkloni, rekoč: Le nosite jih sami, jaz ne potrebujem nič od lutera-nov. Drugi apostol pregovarja mater in obeča birmanske botre dvema učenkama, če svojo hčer zopet nazaj dajo. .Deklici M. pa obeča obilno podporo, in morda še ženina. Ta pa jo odbije rekoč: »Za cel svet ne storim tega nikdar več!« In skušnjava je izginila; deklica pa je bila prvo postno nedeljo pri svetem obhajilu. Telovadni odsek se je ustanovil pred tednom na Igu. Zgradi se v kratkem telovadnica. Telovadsko gibanje se razširi po vseh bližnjih vaseh. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pri naših občinskih volitvah, ki so se vršile dne 9. marca t. I. je slovenska katoliška stranka sijajno zmagala v vseli treh voliv-nih razredih. Ilobila je vseh 18 odbornikov in devet namestnikov. Ker je bila udeležba velika in mnogi glasi razcepljeni, je trajala volitev od 8. ure zjutraj do S. ure zvečer. Za bedno prebivalstvo. Poslanci dr. Šusteršič, dr. Krek, Povše, Jaklič in tovariši so v državnem zboru predlagali, da sc nakaže še nekaj podpore za prebivalstvo v občinah Ihan, Cešnjice, Krašnja, I). M. v Polju, Št. Jurij pri Grosupljem, Tre-beljevo, Višnjagora, Zagradec in Žužemberk, Fara, Batijaloka, Osilnica itd., ki jc bilo pri razdelitvi podpor prezrto. Maribor. V mesecu februarju so sc v magdalenski župniji v Mariboru zopet trije odpadniki povrnili nazaj ii katoliški cerkvi. Dal Bog, da bi tudi ostali odpadniki, zapeljani od brezvestnih agitatorjev, brž spoznali svojo zmoto in sc povrnili nazaj k svoji pravi ccvkvi! Občinske volitve v Š<. Juriju ob iužni železnici. Danes smo dobili brzojavko: Pri občinskih volitvah v trgu Št. Jurij ob južni železnici je »Slovenska kmečka zveza« dobila izmed dvanajst odbornikov šest odbornikov. Drugo;oiec ustrelil svojega inštruktorja. Iz Ceija se nam poroča: Dijak drugega gimnazijskega razreda Egon Sokol jc včeraj na Bregu pri Celju od I. uri popoldne po nesreči s puško ustrelil svojega inštruktorja tretješolca Czempvrcka. Dijaka sta se napodstrešju učila streljati. Osuševanje barja in poglobljenje Ljubljanične struge sc prične meseca aprila. Najprvo poglobe Gruberjev kanal, kar bo trajalo kaka štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljubljaničini strugi. Župnik Leopold Rakteli. Iz Ribnice smo dobili naznanilo, da jc umrl tamošnji rojak č. g. župnik Leopold Rakteij. Leta 1867 rojen, jc bil pokojnik v mašnika posvečen 1. 1891. Deloval je potem kot kaplan in župni upravitelj v Knežaku iu upravljal je dve leti župnijo Babno polje, bil več let župnik v Grčaricah ter od maja lanskega leta v Poljanah (Pollandl). Dolgotrajna in huda bolezen ga je prisilila, da je stopil v začasni pokoj upajoč, da se mu zdravje izboljša, pa sedaj jc smrt naredila konec trpljenju. P. I. P. Družba sv. Mohorja v CeldVcu bo prihodnje leto 1910 zopet izdala eden ali cclo dva snopiča »Zgodb sv. pisma«. Prvi snopič jc prišel že pred petnajstimi leti na svetlo; od tačas se jc zgodilo prccej iz- 5l prememb med udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali izstopilo; vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov. Koiiko Mo-horjanov je še, ki imajo vse doslej tiskane snopiče »Zgodb sv. pisma«? I ti vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši; in družba hoče pometi svojim udom, da si nabavijo tiste snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje -ge snopiče »Zgodb sv. pisma« za polovico cene, namreč za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za vsak snopič — dokler jih je še kaj. Kdor jih naroči, mu j.h pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred. Oddaja plemenskih bikov. Deželni odbor je sklenil, da plača polovico cene za nakup plemenskih bikov, ki si jih nabavijo zadruge. Ako se ne zglasi zadostno število zadrug, se oddajo biki tudi zasebnikom, toda proti plačilu dveh tretjin nakupite cene. Vsaka zadruga lahko pošlje po enega svojih članov v komisijo, ki bo šla bike nakupovat. Potne stroške za do-tičnega člana zadruge plača dežela. Komisiji se lahko pridružijo tudi drugi zasebniki, a ti morajo potne stroške sami plačati. Prošnje naj se vložc na deželni odbor kolikor mogoče kmalu ker se nakup bikov vrši najbrže že prvi teden po Veliki noči. Razstavo kranjskih vin v Pragi namerava majnika meseca tega leta prirediti kmetijska podružnica novomeška. Kdor ima kako prav fino kapljico lastnega pridelka in se želi razstave udeležiti, izve bližnje pogoje pri c. kr. vinarskem nadzorniku B. Skalicky-ju, kjer se je treba takoj zglasiti. - ; Goriški Slovenci! V najkrajšem času začne goriška trgovina s papirjem, j Likar A., razpečavati narodni kolek v korist obmejnim Slovencem. Dolžnost vsa- 1 kega katoliškega Slovenca, posebno izobraženca, je, da kolkuje vsako pismo in dopisnico s kolkom, ki nosi napis: Obmejnim bratom v pomoč. Naročtijte in kupujte kolek! — Dar. Blg. g. dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani, jc 144 kron prosto-volnemu gasilnemu društvu v Št. Vidu nad Ljubljano dobrohotno daroval. Za ta veliki dar se najtoplejša zahvala izreka Prostovoljno gasilno društvo Št. Vid nad Ljubljano, 10. sušca 1909. — M Belec načelnik. ' Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trs'u vrše dne ,31. marca 1909. in sicer z delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Go-misek, poslovodja v Solkanu, za namestnika Treba napeti vse siie, da proderemo zopet v tej skupini in s tem damo naibolj-odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopa-6! nie Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo c.m-preje doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali ^uradni« dotičnega podjetja. - Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek, državni posianec. ,'8iijs\e novice. Iz raznih krajev Gorenjske. Gore. Kakor povsod imamo tudi mi obilno snega. Koliko bo napravil škodtf, sc še ne more dognati. Pokončanega jc ve-iiko sadnega drevja. — Od druge do tretje postne nedelje smo imeli sv. misijon. Čeprav je bilo toliko snega, se Gorjanci vendar niso ustrašili slabili potov in so prav v obilnem številu prihajali v cerkev. Bog poplačaj čč. gg. misijonarjem njih trud, Gor.ancem pa gorečnost, ki so jo pokazali v teli dnevih. V lirascah v moravški fari jc umrla dne .5. marca, 83 let stara Marija Bergant. Bila jc mati 12 otrok, od katerih jih 0 živi — in zgled skrbne matere ter miroljubne, zmerne in iz srca pobožne žene. Naj v miru počiva! Iz Komende. Odbor tukajšnje zadružne miekarne jc sklenil, da razdeli več sto kron iz rezerv nega zaklada med zadružne člane. — Dne 7. t. m. smo prvič prodali na javni dražbi mlekarske tropine ali pomije. — Tu se govori, da so v Zalogu dobili nekateri posestniki toliko otrobov od državne podpore, da celo blago proč prodajajo. Ako je to res, ni prav, ker so tako o.škovani drugi, ki so res potrebni, a niso nič dobili. — Tu so sc vendar našli ljudje, ki so sc odpovedali vsaki alkoholni pijači. Seveda jih nekateri postrani gledajo in jih celo novovcrce imenujejo. Mi pa pravimo: Bog živi tako novo vero, ki jc ljuba Bogu in koristna ubogemu ljudstvu, katero hoče iztrgati iz žrela kralja alkohola! g Boh. Srednja vas. Ker jc bil preteklo nedeljo gospod župnik Pibcr zadržan, pride k nam na tiho nedeljo, 28. t m poročat o dosedanjem delovanju deželnega zbora. Shod bo po litanijali v društveni sobi v »Zadrugi«. Tukaj bo imel vsak volivec priliko izraziti gospodu poslancu svoje zelje in nasvete. Možje in fantje, udeležite sc v prav obilnem številu' g Iz Besiilce pri Kranju. Tudi i/, našega kota naj se po dolgem zopet oglasimo in povemo v svet, kaj smo doživeli letošnjo zimo ,n sicer z ozirom na naše društveno življenje. V majniku lanskega leta sc je namreč tukaj ustanovilo kat sbv izobraževalno društvo in sicer z velikim navdušenjem, zajedno pa nas je navdnHH neka bojazen, ki je bila pa popol 2'S Potrebna, kakor sc jc do danes pokazalo Z vso vnemo so se udje oklenili društva' tako, da imamo že nekai nok™ h L, fobe. Od majnika ,£^ga "tal a do 1 ? tosnjega posta, smo priredil že več Jo" dava* m štiri igre in sicer so v dveh t a" stopili fantje, v dveh pa dekleta, ter s ten pokazali kako lepe zmožnosti posedli Prav posebne pohvale pa je vreden nt? ljubki pevski zbor, ki vedno napreduj tako, da smo res lahko ponosni nanj j)rif štvo ima že tudi prav lepo obsežno knji/ nico, v kateri si društveniki prav pr.dmj izposojajo kniige in smelo lahko trdimo da se že kažejo sadovi dobrega berilo, kar nam še celo naši nasprotniki potrjujejo ki pravijo, da ima naše društvo čudežno omaro, v katero jc treba zlezti L 2-1 nr in človek pride iz nje docela izobražen Mi pa damo njim ta prijazni nasvet, da naj bi se tudi v Kravji dolini nabivili tako omaro, in prvi naj bi vanjo zlezli tisti, ki se po svoji ncizobraženosti izmed vseli najbolj odlikujejo. Sicer sc je pa zaieio j zariti in tej zori bo sledil lep soltični dan, 1 dan zmage! Vsi društveniki pa le pogum-j no po začrtani poti naprej, ker le z du-i ševno izobrazbo se bode dvignilo naše : ljudstvo! — Več društvenikov. g Iz Javor pri Poljanah. V javerski občini se jc vršila dne 10. t. m. volitev občinskega odbora. Mislili smo, da se bo volitev vršila mirno in da bodo siožno volili, a smo se varali, ker zadnje dni pred volit-vijo razvil je nekdo silno agitacijo zoper stranko g. župnika in sedanjega župana, misleč, da morda spravi županstvo v svoje roke, ali pa v neko lib. hišo. A vendar je pri vsi svoji agitaciji komaj to) ko dosegel, da jc prišel v žreb ali kakor pravimo v klobuk, iz katerega ga je izvlekel mož volivnega odbora in mu tako rc-il odborniško čast, katere bi drugače gotovo nc bil dosegel. Zdaj je vprašanje, kdo 1» župan, ker v občini Javorje ni veliko mož, ki bi mogli in hoteli to težavno službo brez tuje pomoči opravljati. Sedanji župan se bo pa najbrže branil prevzeti županstvo radi preveliko drugih poslov, kakor iili ima kot načelnik posojilnice v Poljanah, katera ima samo hranilnih vlog čez en milijon kron. Stvar je torej važna in jo bo treba dobro premisliti! Iz Podgorja pri Kamniku nam dopisnik razkriva zanimive stvari o starostnem zavarovanju; vendar sedaj jih še ne objavimo, ker se bo tako kmalu izdala posebna knjižica, ki bo vso to zadevo obširno pojasnila. Hvaležni smo tudi dopisniku za opazke gicdc župana, ki je menda hud nasprotnik »Domoljuba« in sp™1 katoliških listov. Ako jc temu res tako, potem ne razumemo, kako morejo dobri Podgorci voliti takega moža, ki je v odločnem nasprotju z večino slovenskega ljudstva. Iz Troan pri Št. Gotardu se nam piše, da so se razmere v antimouskih rudnikih zelo poslabšale. Z marcem sc je namreč v tovarni in rudniku odredilo ilc-seturno delo namesto poprejšnjega osem-itrnega, in sicer za isto malo plačo 3 K. oziroma 2 I< 50 v. Drugod, n. pr. v Zagorju, Trbovljah, delaio samo po osem ur. Pi'i nas pa, ko je še bolj nezdravo, moramo v mokroti in smradu kresati poJ" Jir kamen, da človeku kar slabo ptm Prosimo, da se to spremeni na korist delavcem ! .. "" " ---T— -T 1 _____ Dolenjske novice. IZ Št. RHperta. d Na tri leta iffiče je obsojen A. Jelene iz Cirknika, ki je z nožem ranil An-ona Krajška, da je izkrvavel in umrl. To sad plesa! Smrt in zapor! d Nove orftijo dobi cerkev v St. Ru-Ruoertu. dodelane bodo do Velikega Šmarna. Tako bode cerkev še lepša. Kdo jih bode delal in kdo jili jc omogočil — pove obširneje, ko bodo že donele i;n ■le .. vi) liogu in čast blagim srcem! d Za nov društveni dom je daroval preč. g. dekan Fr. Nagodc 20 K. Bog plačaj! Prosimo znanih in neznanih dobrotnikov pomoči še naprej! Domačini, prijatelji mladine so darovali mnogo smrek in voz i > stavbeni materijal. Natančneje bomo imena in vse podpore, ki so jih naklonila dobra srca, popisali v »Domoljubu«, ko bode »Dom« blagoslovljen. Do tedaj, pa vsi na delo, vsi ki nam je korist mladine in ljudstva res pri srcu! Sprejme se vsak dar! d Tamburašl že igrajo, in društvo bode nastopilo po Veliki noči! Treba jc samo vztrajnosti in pa potrpežljivosti! d Gasilno društvo bode tudi zidalo nov dom. d Umrli so: Jožef Korele iz Prapreč, Marija Brinšek iz Hrastovicc, Marija Pri-žniolit iz Trstenika. d Potrjena so pravila za telovadni in strelski odsek. d Opozarja se poštno ambulanco, da naj bolj pazi na krajevna imena, da ne bodo pisma prihajala en dan prepozno. Zgodilo se je letos (od lani ne govorimo) da je vsa pošta za Št. Rupcrt šla.proti Hrvatskemu — menda v Zagreb. Šele drugi dan sc jo potem dobi — kdo je potem odgovoren za zakasnele pošiljatve in naročila! d Mirna — Mirna peč: To sta dve imeni popolnoma različni, in vendar nemški uradniki pri železnicah prestavljajo Mirno v Honigstcin. Mi moramo pa potem pisariti po pošiljatve v M i r n o p e č , da jili pošljejo na postajo Mirno, kamor so one namenjene. Naj si torej uradniki na Postajali zapomnijo, da Miru a ni Mirna peč! d Semenj na Veseli gori na Sv. Gregorja dan je bil dober. Živine jc bilo veliko — kupcev pa malo, ker manjka živil, slabo vreme ni nič upiivalo — liudomuš-nezi so dejali, da bi bilo dobro nabiti ob cestah napise: Pazite, da ne utonite v blatu! Iz raznih krajev Dolenjske. Iz Dolenjskega. Mnogo se govori o vojskI. Strah pred vojsko je nekaterim tako Pretresel možgane, da vidijo že v du->j' Srbe, kako praznijo naše hranilnice in "lagajnc. Zato vlagatelji kar trumama priznajo in zahtevajo svoje vloge nazaj, češ, da niso varne, če bode vojska. Mnogi, ko ■niajo denar v rokah, oa ne vedo, 'kaj ž •luni početi. Marsikdo si, ker ima denar v rokah, privošči preveč pijače. Kričanje j Petje po krčmah kaže, da smo Dolenjci dobrovoljčki, ki se le težko odločimo za varčevanje. Mnogo je pripomoglo, . da imajo vlagatelji tak strah za svoje vloge, tudi ono napadanje Kranjske hranilnice Knjižice, ki prinašajo napade poslancev Hribarja in dr. Oražna na Kranjsko hranilnico, so raztresene po vseh vaseh. Ljudje to bero in ker se jim slika nevarnost vlog, ki so v stari Kranjski hranilnici, so koj pripravljeni verjeti: vse hranilnice bodo propadle. Ne pomislijo pa ljudje, da za posojilnice in hranilnice po deželi vsi člani, t. j. zlasti posojevalci, z vsem svojim premoženjem dobro stoje, da noben vlagatelj niti vinarja ne bode zgubil. Ni je skoraj še tako male hranilnice, katera bi ne dajala poroštvo vsaj za milijon kron, saj bi bilo vsem članom posestvo do zadnjega vinarja prodano prej, nego da bi katc; vlagatelj prišel ob svoj denar. Da bi pa Srbi prišli v deželo in praznili blagajne, to je pač prazen strah. Saj smo imeli že vojske. Leta 1866 so prišli tudi Prusi na Češko, pa radi tega ni nobena blagajna trpela škode, nobena hranilnica ni dala Prusom beliča. Torej Dolenjci, bodite po-tolaženi in proč s strahom! d Iz Št. Janža na Dolenjskem. Naš deželni poslanec g. dr. Zajec nam je dne 14. t. m. poročal o deželnem zboru. V svojem govoru nam jc razložil, koliko posebno za našega kmeta koristnih postav se jc sklenilo v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Krepko jc zavračal tiste brezvestne lažnjive preroke, ki okoli po deželi luij-skajo ljudi zoper našo stranko zaradi razdelitve krme in zavarovan a za starost. Res pa je, kar je reke! gospod poslanec, da so si največkrat občani sami krivi, če se jim ne more pomagati; kakoršen občinski odbor si volijo, tako je tudi celo občinsko gospodarstvo. Po govoru gospoda poslanca je predaval deželni živinorejski nadzornik g. Legvart o umni živinoreji. Lepo in podučilo predavanje so poslušali vsi navzoči z največjo pazljivostjo in zanimanjem. — Gospod poslanec liani jc obljubil poskrbeti za mesec september večdnevni kletarski tečaj za naše vinogradnike. Udeležba je bila vkljub silno grdemu vremenu nepričakovano velika. Prav tako! Prihodnjo nedeljo, dne 2S. t. m., popoldne pa zopet v obilnem številu v društvo k predavanju! d Iz Loškega potoka. R e s n a beseda. Naša občina je v izredno veliki množini deležna državne podpore. Dobili smo tri vagone sena in dva vagona otrobov, nakazanih je pa še dva vagona sena in en vagon otrobov. V preroškem duhu so nekateri prerokovali mesto otrobov zmlete štoke, žaganje in enako robo. Dobili pa smo tako fine otrobe, da vsak prizna, da tako finih otrobov še ni polagal svoji živini. Dolžnost je, da se vprašamo, kdo nam je izposloval to dobroto? Poslanci! in sicer poslanci S. L. S., pri nas od nekaterih prebrihtnih politikarjev toli zaničevane in zavržene stranke. Kdo je prevzel breme razdeljevanja? »Gospodarska zveza« in pri nas hranilnica in posojilnica na Tabru. Obe iz S. L. S. Brez daljših besedi. Moško jc, da smo hvaležni stranki in hranilnici in posojilnici na Tabru. Podpirajmo jo! Veliko jili je, ki so dvigali glas in pest proti tej stranki, danes pa krmijo z veseljem otrobe, izposlo-vane od S. L. S. V resen preudarek govorimo našim možem to danes tik pred občinskimi volitvami. Možje, ali ne bomo volili tudi doma odločne pristaše te stranke? Ali naj bo pri nas pa odbor s prevesno večino nasprotnikov te stranke? Bodimo možje, dvigninio se in preskrbimo, da naša občina nc bo še nadalje med izjemami naše dežele. Odbor je slika občine in če je ta proti S. L. S., ali sploh smemo še ka-terikrat kaj zahtevati, prositi ocl tc stranke? Vedinu, da ima S. L. S. zdaj vso moč v deželi v rokah, in če jo prezremo v domačem zastopu, obsodimo se sami. Sodite možje sami! Pojtc vsi do zadnjega volivca dne 29. in 30. t. m. na volišče in voiite može odločne pristaše S. L. S. Pokažite red in disciplino kot v zadnjih, dveh volitvah, volite ne glede, ali jc v rodu ali je boter aii ne, ampak samo na to, je ii pristaš S. L. S., in če vam ga vodstvo priporoča. Pokažite se razsodne in zavedne v tem velevažnem trenutku. Siušajtc resno besedo v prav resnem času: Ne obsodite se sami! d Iz Trebelnega, Na praznik sv. Jožefa prired.la je dekliška Marijina družba predstavo »Lurška pastarica«. Za Trebel-no je bila to velika novost. Stare pobožne ženice so zmaj.vale z glavami, kaj vendar to pomeni, to se pravi norčevati sc iz Marije Device. Pijanci pri svojih frakeljnih so modrovali: Nova vera sc vpelj :je, prišle bodo čez nas nesreče. Predstava jc pa vkljub temu dobro usoda. Dekieta, ki še nekatere nikdar predstave videle niso, so tako točno sc priučile igri, da smo jih morali kar občudovati. Gospodična učiteljica Ljudmila Odlasek se je pač veliko morala potruditi, da je pripravila kmečka dekleta za tak nastop. Čast ji! Tudi pevske točke, katere je prednasal domači pevski zbor. so dobro izpadle. Posebno so pa ugajale deklamacjc malih otrok, ki so tako prisrčno govorili svoje pesmice, da sc je pač marsikateri materi solza pokazala v očesu. Dobro ie nek mož kritikovai vso predstavo, rekoč: : Kdo bi mislil, da je v našem grmovju kaj tacega prirediti mogoče !« Iz Št. Lamberta. V nedeljo, 7. marca, jc imcia naša hranilnica in posojilnica obč. zbor. Denarnega prometa jc bilo lansko leto 65.252 K, kar jc dosti velika vseta za naša majhno faro. Prinesli so nam ljudje hranit lansko leto 20.069 K. To kaže, kako veliko zaupanje ima ljudstvo do našega denarnega zavoda. Pa jc še veliko domačega denarja naloženega pri drugih posojilnicah. Dvignite ga iu vložite ga pri nas. Ako ima posojilnica od denarja kaj dobička, naj ga ima rajše domača nego tuja. Hranilne vloge se obrestujejo po štiriinpol odstotkov, posojila pa dajemo po 5incnčetrt odstotkov. Ribnica. Pred 4 leti je prišel v Ribniško dolino g. Turnlier in se nastani! v Goričivasi pri Ribnici, kjer si je postavil parno žago. Kogar pelje pet mimo in vidi velikanske sklade lesa na tej žagi, lahko V po vsej pravici trdi, da ima njen lastnik najlepše dohodke v Ribniški dolini. Vsak pa, kdor ima z lesno trgovino kaj opravka, ve, da je na tej žagi reza dražji; poleg tega je treba vina, žganja in cigar Žagarjem, ako kdo hoče, da na vrsto pride njegov les. Zdaj vas pa vprašam možje go-ričevski, ki sc celo zimo mučite z lesom po gorah, vi in vaša živina, ali bi si ne mogli postaviti lastne žage? Mojstra, ki je postavil Turnherjevo žago, imate v svo;i sredi, delavcev jc domačih dovolj, saj vsa najtežja dela na tej žagi opravljajo ravno vaši sinovi, dočim imajo vsa boijsa dela tujci. Ako se mučite z lesom po gorah in zalagate ž njim žago vi, ako je žago postavil vaš rojak in ako so težaki na njej vaši, zakai bi potem še dobiček ne bil vaš? Zato možje goričevski, pogovorite se ter postavite žago in pa mlin, saj veste da je oboie prepotrebno in sicer koj spomladi. da še tega mesta ne zasede kak tujec. Denar bo v tem podjetju boijc naložen kot v hranilnici. Tistih, ki vas plašijo, pa ne poslušajte, ker so nekateri, ki >:a kozarec vina store vsako uslugo, če tudi tujcu. Sicer nimam nič proti osebi gosp. Turnherja, le toliko vem, da ni bi! rojen Pibničan in ne Slovenec, tujce pa imejmo radi kot goste, ne pa kot gospodarje. — Ribničan. d Iz H.nJ pri Žužemberku: Dne 26. t. m. bo tukai prvič velik semenj nanie>.)> onega ob Mariji Magdaleni. Ker se v Suhi Krajini sedaj ne manjka debelih volov, zatorej se najuljudneje vabite mesarji in drugi kupci za debelo živino. Vabile sc tudi Dolenjci in drugi, da priženete na--semenj svojo živino;-kajti pomlad se bliža in potrebovali bomo za delo vsak en pa liček dobrih volov. Semenj bo zopet na starem prostoru, na vasi. Pridite torej v ob:l- ' nem številu, da se zopet obnove nekdanji veliki semn i v Hiniah. d Fr. Hočevar iz Zaloga pri Škodami je prignal na semenj v Škocjan s- vo kravo. Ko ni videti kuncev, jc pustil kravo i ki sejmišču in odšel za malo časa, da si nakupi par stvari za doni. V tem času ! se je pa neznan človek poslu/il lepe prilike in odpeljal kravo — zastonj in brez likoia. d Prežgane pri Litiji. Dne 10. marca i vršila se je volitev novega župana za ob- ' čino Trebeijevo, ki obsega župnije Pre-žganje, Stanga, Jančc in del Javora pod Ljubljano. Izvoljen je bil enoglasno županom žc sedmi pot Josip Gale, posestnik na Ravnem brdu št. 2; sicer pa ta mož zasluži toliko Čast, ker že 18 let županuje občini v splošno zadovolinost, ie kremeni-tega, neupogljivega krščanskega značaja m vnet za prospeh občine; da vsega ne doseže, so krive razmere in da niso prav vsi z njim zadovoljni, je tudi umljivo. Dokler bo on županil, bo pripomogel s svojim vplivom, da bo mir v občinskem odboru in med občani. Semintje se pojavlja želja, da bi bil v Stangi župan ali vsaj da bi Stanga rji svojo občino imeli. Pri volitvi pa volijo vsi enoglasno starega župana Svetovalcem so bili izvoljeni Franc Gale iz Volavelj, Ignacij Mandeij iz Štangar-skih Pohan in Anton Marolt iz Vnaniarjev vsi dobri, pošteni in krščanski možje. 8' d Trebeijevo. Zima je letos izvanred-no huda, že od sv. Martina sneg leži, bojimo se da pozebc vse ozimno z.to, za krmo in »astiljo je silno hudo; nekate,. gospodarji imajo komaj za 14 dni n , potem pa naj živina pogine. Sneg je izva i-redno velik in sneži še vedno po malem naprej. Kaj bo kmet počel? V Sodražici so morali tistim liberalnim odbornikom, ki so s svojo nenavzoč-nostjo celo leto ovirali kostituiranje občinskega odbora, zarubiti živino, ker niso hoteli plačati globe, ki je narasla na 900 kron. a jo jc stari deželni odbor zmzal na M5 K. Notranjske novice. Z Gore nad Idrijo. Naše šolsko poslopje ie bilo dovršeno v jubilejnem letu presvitlega cesarja. Ker je kraini šolski svet dobil uradni poziv, naj bi se za naprave, ki se narede v letu cesarjeve orilctnice, zaprosilo, da smejo nositi cesarjevo ime ali ime kakega uda cesarsko hiše, je predsednik žtip. uprav. Lavrencij Lah odposlal na okrajni šolski svet prošnjo, naj bi sc naša nova šola imenovala po presvitlem prestolonasledniku Franc Ferdinandu. Kmalu smo dobili obvestilo, da je naša prošnja šla narav-nnst na najvišji dvorni urad Njegove c. in kr. visokosti gospoda nadvojvoda Franc Ferdinanda. In letos nam je slav. c. kr. okraino glavarstvo v Logatcu v dopisu z dne 27. febr. t. i. 1909, naznanilo, da jc prevzvišeni gospod nadvojvoda naši prošnji pritrdil; pritrdil pa je pod pogo.em, da se bode šola posebno ozirala na gojitev domovinskega in verskega mišljenja ter sc bode z vzgojevalnim delovanjem v tem smislu vsikdar vredno izkazala, da srne nositi to Najvišje ime. Imenuje se torej Franc Ferdinandova ljudska šola na Gori nad iurijo. Kolikor jc nam znano, šc nima nobena naprava, vsaj na Kranjskem ne, tega imena, zato smemo biti nekoliko ponosni na to. Naša hranilnica ie imela 7. marca občni zbor. Z ozirom na naše kraje jc stanje zelo povoijuo. Posebno je vzgojnega pomena, da toliko domačih mladih ljudi nosi , svoje prihranke vanjo. Denarni promet ie znašal v preteklem letu 108.010 K. Hranilne vloge so z 58.86,3 narasle na 62.191 K, posojila pa s 75.013 K na 94.515 K. Kakor jc videti, je nekoliko preveč radodarna s posojili; dajala je zadnje čase precej velika posojila, samo občini jc za šolsko stavbo na Gori posodila čez 20.000 kron. Zato ima precej izposojila pri »Zvezi« in je to tudi vzrok, da še ni zvišala vlogam obresti na 4inpol, kar se drugo leto skoro gotovo zgodi. Nadzorstvo in udje, katerih je sedaj 77, so se prepričali da so knjige m blagajna v jako lepem redu in da ie res častno, kogar se h takemu zavodu izvoli v odbor al. nadzorstvo. V odbor, kakor tudi v nadzorstvo, so bili letos izvolj-m vs, prejsnn možje; to je letos prvič, zato e tudi oben. zbor izrekel posebno prizna-"ic vsem, zlasti načelniku Antonu Vo. či- na in tajniku žup. uprav. Lavrcnciju Lah Vpliv in delovanje naše hranilnice neka tere nekoliko jezi, zato ji prorokujejo no" greb. Toda smejo biti uverjeni, da bodo preje šli za svojim pogrebom kot za hra-nilničnim. Sneg in zameti so pa že taki, da nam pri pogledu nanje srce stiska. Naš edini prijatelj jc peč, dokler ji bomo mogli d0. dajati drva. »Naprej« št. 5 v svojem delu za na-predek slovenskega ljudstva kot edino delavsko glasilo ne ve bolj pametnega, kot mazati v dveli člankih mojo malenkostno osebo. Izmišljati si o duhovnikih in cerkvi gorostasne neumnosti, lagati o škofih in papežih — s tem se seveda podpira in p0. spešuje ljudski napredek ter se deluje za zboljšanje delavskih razmer. V prvem članku mi kliče v spomin,da je Kristus učil ljubezen, med tem ko jaz pravim: uniči, ubij svojega bližnjega, ako noče biti tvoj pokorni sluga. In kaj sem storil? Nekaj ljudi, povečini soc. demokratje, je hotelo brez najmanjšega povoda umazati na naj-grši način mojo duhovniško čast. in jaz sem nekatere tož'l. Proti takim ljudem, zlasti kakršne jo Kristan vzgojil v Idriji, drugega poinočka duhovnik nima, kot aodnijo. Naj bi bil urednik lista »Naprej« tiste spomnil na ljubezen, ne pa da jc one v tajne govorice« brž tiskal kot gotovo reč. Toda nekaterim izmed mokraecv ie proti duhovnikom vsako orožje dobro, če jc šc tako umazano, in o njem sc drzne govoriti vse, če je šc tako naravnost bedasto. Le lagajmo — mislijo si ti ljudje — nckai imamo žc za seboj takih tepcev, ki nam bodo verjeli. Ako bi bil jaz molčal, bi bil pisal: Glejte, vse ie res; preje nismo šc verjeli, sedaj se jc izkazalo. Ker sem pa te ljudi prijel za jezik, mi kliče v spomin, kako je Kristus učil ljubezen. Drugi članek je — povsem soditi — zagrešil naš občinski tajnik Štefan vitez pl. Premerstein. Mislite si vitez sotrudnik »Naprejev«! Če žc pišete, g. Štefan, pišite vsaj v kak resen list. Pa ste že morali spoznati, da take čenčarije ravno tja spa-daio. Naredili ste iz mene po vzorcu svojega prijatelja »generala« Julčeta nekakega komandanta. Pa prav z veliko silo. Jaz so splošno prav malo vtikam v javne razmere, skoro gotovo premalo. Dobro veste, da pri volitvi Lavrenčičcvi zadnjič nisem storil prav nič. Kdor me je prašal ali sem dal glasovnico, sem povedal, koga volimo, oziroma zapisal na prošnjo našega kandidata. Zadnjič se nihče ni brigal, ker jc vsak vedel, da zmaga Kobi. h sedaj naj mi ne gre v glavo, kje ste dobili 16 glasov za soc. demokrata. Saj vendar vem, čigave glasove ste imeli. Da nagnete stare reveže pri hiši, hlapce in go-stače na voijšče — drugih jc bilo žc malo — to jc vendar lahko razumeti. In »to ce-lo brez vse agitacije«! Sam sem slišal, Ko ste pravili, da tisti stari mož, menda i a-jer, noče priti volit; potem Vas je zrnatil-kalo, in knialu ste ga pricefrali. To Vam seve ni agitacija. Listke za soc. demokrate ste sami raznašali po občini, vsaj na Kovačev rovt ste jih prinesli. To zopet ni agitacija! »Z izidom te volitve so obcam pokazali, da ne marajo za moje sladke, pa 1-,/ne besede«. Gospod mladi vitez, ne K otročji! Ce voli iz strahu pred Va-f tar revež, hlapec, gostač ali tisti Stir-Zavračani, kaj to kaže zoper mene? Iz uf%e kvečjemu vidi, kako so nekateri So samostojni in kako malo zasluzijo J?"mož Meni je skrb za mojo župnijo. In Ebro veste, da so v njej z malimi izje-nami možje, to vas ravno jezi in zato lufete nepotrebne dopise o meni. »Odkar k gospodarim na Gorah« so se razmere pŠ izpremenile, pa ne tako kot misli nas Minski tajnik. Prejšnje volitve so dale endar precej liberalnih glasov, sedaj pa i ostanki, katere vrže liberalni tajnik okraeem v naročje. Da bi bil pa zato, er je tako volil, mokrač, recimo potoški rban ali občinski sluga Kune ali Albreht vaši baiti. tega vendar ne bote resno rdili. Vrhutega si domišljate, da mene ajboij peče vaša plemenita kri. Toliko pa e razumem duh našega časa, da mi to lede podedovanega plemstva še na misel [ne pride. Pač bi vam bolj privoščil nekoliko več plemenitega srca. Tega pa, vsaj kolikor jaz vas poznam, malo pokažete. Proti občanom je biio tudi malo plemenito, da ste jih s svojim nepremišljenim govorjenjem — da ne rečem več — odgnali, ko so se prišli zglasit za krmo ii? državne podpore, ter ste jim tako odjedli veliko dobroto. Govoriti o mešanju moje blagoslovljene krvi jc pa abotno čenčanjc nezrelega mladiča. Toliko odgovarjam prisiljen, in sicer na adreso tajnikovo, ker sem povsem prepričan, da je on dopisnik »Napre.ia«. Ce bo treba, boni/ pa še kaj bolj zanimivega pojasnil. Drugi, kakor Poštarjev Tone«, »Lomar«, »Mravljiš-kov Franci«, »Matjažev Jokl«, katere bi v istem članku tudi rad smešil, mu bodo žc odgovorili, če ne z besedo, pa toliko ! bolj s svojim delovanjem. — Lavrencij Lah, župni upravitelj. Iz raznili krajev Notranjske. n Shod S. L. S. v Cerknici. Dne 28. februarja smo šli iz radovednosti na liberalni shod pri Žumru, dne 14. t. m. pa smo na shodu S. L. S. poslušali, kaj dela naša stranka za kmeta. Kolika razlika! Naši poslanci nam z jasno besedo odkrijejo svoje misli in pokažejo svoje delo, liberalni govorniki pa sc nam le hlinijo; kajti za kmeta itak ne delajo in ga poznajo le ob volitvah. Ce pa govore, kakor v resnici mislijo, jim je pa kmalu žal, kakor tudi »Slov. Narod« prav nič ne omenja zadnjega Alfredovega govora. Na shodu nam je naš državni poslanec g. Gostinčar kratko pojasnil delovanje državnega zbora. Omenil nam je nekatere važnejše Predloge in svoj predlog, ki ga je stavil v državnem zbor.u, da naj vlada preišče pritoke ni odtoke notranjskih voda, posebno cerkniškega jezera in planinske doline. uP_ati je na ugodno rešitev te za nas tako iiujne zadeve. Gospod dr. Lampe nato po-jasnuje delitev krmil iz državne podpore, t nnesel je seboj od deželne vlade zapisnik prosivcev, ki ga je sestavilo naše županstvo, da se vsakdo lahko prepriča o Postopanju županstev. Več je takih, ki so se oglasili pri županstvu, pa niso v zapis-Nekatere je tajnik šele potem vpisal, ko je šel k njemu en odbornik hranilnice. Na liberalnem shodu so liberalci dolžili našo stranko, da bi oprali sebe in župana, a ga ne bodo. Po naročilu deželne vlade jc županstvo imelo pri vsakem prosivcu določiti, ali je zelo reven, ali reven ali manj potreben. Ti trije razredi so bili. Bilo je pri nas 89 prosivcev; izmed teli je le eden vpisan za zelo revnega, 21 za revne, 67 pa za manj potrebne, torej za take, da ne potrebujejo podpore. Tako se briga županstvo, ko je treba kmetu pomagati. Vlada jc potem po žandarmeniji poizvedovala in žandar je imel več srca za kmeta, kakor župan. Če bi bilo obveljalo le poročilo županovo, se je bati, da bi vsi manj potrebni ne bi bili nič dobili. Sedaj pa župan krivdo zvrača na druge. Njegov sin Ernest je žc preklical, ker je dolžil gosp. Lavriča. Tudi razglasiti niso dali, da se jobe otrobi in koruza, in naj »Narod« še stokrat pravi, da so razglasili. Okrog 400 mož je bilo na našem shodu, pa nobeden izmed teh ni slišal razglasa, le neki liberalec je trdil, da je neka ženska slišala. Župan je bil tudi tako predrzen, da je tožil hranilnico pri deželni vladi, da je krivično delila. A tako zahrbtno delovanje ga bo še bolj potlačilo. Dobil jc tudi še potem odgovor za svoje obrekovanje. Naj pride še j deset liberalnih doktorjev iz Ljubljane, pa nc bodo oprali župana njegove krivde.— j Dr. Lampe omenja Žagarjev avtombil, ki bi voznikom veliko škodoval. Ko jc deželna vlada dovolila vožnjo, bi se bila morala cerkniška občina pritožiti, a se ni pritožila. Tudi pri zapisniku komisije župan Šerko edini ni vedel, ali naj bo za avtomobil ali proti. Okrajni cestni odbor ima pri nas nadzornika kakor nikjer na Kranjskem, razven v Škofji Loki. Deželni odbor je mnenja, da naj načelnik in odborniki sami nadzorujejo ceste, vsak v svojem okraju. Župan Serko jc predlagal, da naj sc da dosedanjemu nadzorniku penzijo. Ko dr. Lampe vpraša zborovavce za mnenje, so ! soglasno zoper to; ravno tako so soglasno proti temu, da bi se postavil še nadzornik. Nato še pojasnuje delovanje naše stranke v deželnem zboru, omenja lovski zakon, občinski zakon, novo posojilo, krajni, okrajni in dežel, šolski svet, deželna banka itd. Žc v teh načrtih in predlogih vidimo, da naša stranka dela za kmeta. — Gospod Lorko vabi kmete iu obrtnike, da naj se vsi združijo in naj ne bo nobene stranke. Pritrjujejo mu le navzoči liberalci, ki bi na ta način radi naše može pridobili zase. Pa se jim nc bo posrečilo. Hočete biti nasproti magnatom, pa ste vsi srečni, če vas kakšen magnat nagovori. — Ko nas še gg. Rajčevič, Marolt in Pod-bevšek vzpodbujajo, da naj bomo vztrajni in neomahljivi posebno pri občinskih volitvah, se zaključi ta lepi shod in polni navdušenja in novega poguma smo šli domov. Iz reške doline. Novoustanovljeno izobraževalno društvo v Vrbovem, fare Trnovo, jako pridno dela, zato pa tudi vedno več članov pristopa, ki vidijo korist društva. Vrše se redno vsak četrtek predavanja razne poučne vsebine, pri katerih je udeležba jako hvalevredna. Tudi svoj pevski zbor si je društvo, čeprav še jako mlado, ustanovilo. Priredilo je že eno domačo zabavo z deklamacijami, predavanjem in par pevskimi točkami, kjer se je zbor dobro izkazal. Gospodu poslovodju Adamiču iz Trnovega izreka društvo svojo zahvalo, ker je precejšnjo vsoto denarja podaril društvu pri domači zabavi, katerih društvo mnogo prireja! Naj procvita! 14. t. m. je imelo tudi trnovsko izobraževalno društvo svoj občni zbor. Vršile so se nove volitve, izvoljeni so večinoma stari odborniki. Pozvalo se je tudi ude, naj pridno agitirajo za društvo in tudi pridno segajo po časopisih in knjigah. Pri odboro-vi seji so se pozneje pretresavale razne društvene zadeve in se stavilo koristnih predlogov, kako je društvo bolj poživiti. Sklenilo se je tudi naprositi iz Ljubljane kakega veščega predavatelja. Vsled pomanjkanja krme je v nekem kraju na Notranjskem posestnik F. G. zastavil svojo kravico domačemu gostilničarju za eno juhico, četrt litra vina in por-ci;o mesa skozi cclo leto vsaki dan. Vidi se, da bodo gostilničarji kijttb suši imeli dobro letino! n Iz Menišije pri Cirknici. Nekdo sc ie v 5. številki »Domoljuba« obregnil v Begunje in nam očital pijančevanje. Do-tični dopisnik si je Begunje le še premalo ogledal, najbrž mu niso natanko znane. V Begunje prihajajo različni tuji ljudje, kakor trgovci, vojaki itd. Tu je lesna trgovina močno razvita radi okoli ležečih gozdov. Trgovci, ki sem prihajajo, se nastanijo po gostilnah, in tudi vojaki iščejo v njih krepila. Domačim trpinom,,ki sc celi teden mučijo v gozdu, na žagi ali kje drugje pa tudi ne bo nihče štel v zlo, če si v nedeljo privoščijo kozarec vina, pri katerem pride gotovo tudi priporočena klobasa na vrsto. Zato se tukajšnjim domačinom ne more jircdbacivati igro z gla-škotn in vinom. Ce pa kdaj kdo prekorači mejo zmernosti, je le izjema, kar se pa povsod lahko pripeti. Le potrpljenje! Ko se ljudstvo organizira, bomo tudi pri nas začeli z igrami, kajti kmečkemu ljudstvu ne preostaja časa, da bi moglo vse naenkrat izvršiti. Da smo prijatelji napredka in izobrazbe, se kaže že v tem, da se pri vsaki eirkniški igri lahko zagleda več Me-niševccv. Dotični dopisnik je menda na Menišiji, a Menišcvec ni, zato stori najbolje, da se nam izgubi izpred oči. n Iz Črnega Vrha nad Idrijo nam pišejo, da so tam ustanovili telovadni odsek, h kateremu je takoj v začetku pristopilo 21 članov. Pozimi bodo telovadili v gasilnem domu, poleti pa na prostem, dokler si odsek ne omisli lastne telovadnice. n Iz Lozic. Dne 8. marca smo pokopali tajnika našega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, vrlega mladeniča Franca Žerjala. Velika škoda zanj! Naj v miru počiva blaga duša! n Z Erzelja pri Vipavi. Zopet je pobrala nemila smrt moža, ki jc vedno stal v vrstah krščanskih somišljenikov. Izročili smo namreč danes, dne 10. marca materi zemlji zemeljske ostanke pokojnega Josipa Ferjančiča, kmetovalca na Erzelju. Neusmiljena jetika naredila mu je konec 82 v 58. letu njegovega življenja. Pokojni je bil imovit gospodar, priden in nadvse varčen. Bil je vedno zvest pristaš »S. L. S.« Od vseli bližnjih krajev prihiteli so znanci skupaj, da mu izkažejo zadnjo čast. Videli smo jih z gospodom kuratom iz Branice; Slapa, Vipave in iz Ooč. Naj počiva v miru! Žalujočim ostalim naše sožalje! Rakitna. Pri nas smo obhajajali letos sv. misijon od druge do tretje nedelje v postu. Vodil ga jc prav spretno preč. g. pater Kunstelj iz Jezusove družbe. Ljudstvo se je vkljub slabemu vremenu prav pridno vdeleževalo sv. misijona in z zanimanjem poslušalo lepe zares v srce segajoče misijonske govore. Obhajancev jc bilo okrog petsto; med svetim misijonetm je bilo sprejetih na novo zopet 14 deklet v Marijino družbo. Upamo, da bo sv. misijon obrodil obilo dobrega sadu pri našem, liže tako dobrem ljudstvu. Požrtvovalnemu gospodu misijonarju izrekamo pa na tem mestu prelepo hvalo za niegov obilen trud — Bog plačaj! Iz raznih krajev. Collinwood, Ohlo, v severni Ameriki. 15. januarja sem šel do Trsta, od tu smo po progi Avstro-Amerikana odpluli. V Ne\v York smo dospeli dne 2. svečana. Bila je prav dolga vožnja in jako slabo morje, ker smo porabili celih 18 dni. Vožnja mi je ugajala, ker sem se vozil v drugem razredu, kjer je prav dobra postrežba, n. pr. hrana, spalna soba itd. Vsakemu Slovencu, kateri potuje še v Ameriko, svetujem, da se obrne na Avstro-Amerikana družbo in ne v tretji razred, temveč j v drugi. Na parniktt se v svojem materi- ; nem jeziku lahko vse dogovori. Ravno to j pa je veliko vredno. — Vsem tistim, ki ste 1 namenjeni kmalu odpotovati v Ameriko, odločno svetujem, da le še ostanite dom ker tukaj je še vedno kriza m vehko j h strada vsakdanjega kruha. Ne mislite, ua sem vam nevoščljiv vaše sreče, pisjvri to kot vaš prijatelj. Zdaj moram pa tudi sta-riše na nekaj opozoriti, ker nu ne da srce drugače. Pazite, dragi stariši, ko spuščate vaše nedorasle otroke oziroma dekleta, po svetu. Doma vam vse obljubijo, da bodo poštene na poti in tukaj, a povem vam, da komaj pridejo en dan utlec od starišev, pa že vse obljube pozabijo. Doma je delala v Marijini družbi, a na poti se več ne spomni Marije. Družbeno svetinjo v žep, pa hajd na novo življenje. Tako sem opazoval med potjo v tretjem razredu tri Slovenke, skoro dobro poznane, ena 14—15 let stara. Toda ne bom natančno opisoval, saj opomini pri enih nič ne izdado, samo da gre po svetu, drugo naj bo pa kakor hoče. Pozdravljam vse čitatelje »Domoljuba«, tebi »Domoljub« pa želim veliko novih naročnikov in pred-plačnikov. — Prijatelj »Domoljubov« J. Š. Z Dunaja. Preljubi slovenski stariši! Ker.se je že velikokrat opominjalo, da ne pošiljajte svojih otrok v tuja mesta, za-zatorej Vas še enkrat opozorim. Kakor vsako leto, tako tudi letos, bodo dunajski sodarji potrebovali več mladih fantov. Najrajši vzamejo stare od 14. do 16. let. da jih lažje nadzorujejo. Stariši, misleči, da se bo fant nemško navadil, zraven pa še zaslužil, ga prav radi tja pošljejo. Tega pa ne premislijo, kako se otrok razvadi v tujem kraju. Tu ga malokdo priganja v cerkev, sam pa iti noče, kakor je mladeniška navada. Otrok se odtuji stari- , šem in cerkvi. Poleg tega se pa še navadi ; lenobo pasti. Ne pošiljajte torej svojih : otrok v mesta. Imejte jih rajši doma in vam bodo veliko več koristili. To Vam pišem vsled lastne izkušnje. — A. Z. Na gornjem Koroškem v Rajbelim, pretečem teden padlo dva metra si, 5. t. ob 6. uri zvečer pa so sc udrli T ra plazovi na državno cesto, ki gre ^r Predil. Plazovi so napravili precej škodo, odnesli so sabo dve hiši; k t ni bilo nobenega človeka v mm.' CC| Važno iz državnega zhn, Občinska hranilnica. Dr. Krek je v državnem zboru vložil interpelacijo, zahi še ni rešitve o ustanovitvi občinske lira nilnice, za katero je že pred pol leta nad 20 večjih kranjskih občin vložilo vlogo na ministrstvo notranjih reči. Imenovana ob. činska hranilnica je gospodarsko nujna Kranjska nima hipotečnega zavoda s bi. potečnimi posojili na amortizacijo se peča ie nekaj mestnih hranilnic. Odtod prihaja zlo, da dajejo tudi kmečke hranilnice in posojilnice hipotečna posojila. To je zelo škodljivo, ker se zahteva vsled tega za hipotečna posojila previsoka obrestna mera in ker se večje vsote že itak skromnega kmečkega kapitala za dolgo zabijejo ter sc ne morejo porabiti za kmetijski napredek in za obrtna podjetja. Slovenci se upiramo temu, da bi nas vlada zavirala tudi, ko si hočemo pomagati, zato je dr. Krek s svojo interpelacijo zahteval, naj vlada vlogo za ustanovitev »Občinske hranilnice« v Ljubljani nemudoma pravično reši. Kamniška železnica. Dr. Krek je v zvezi z dr. Korošcem in drugimi poslanci »Slovenskega kluba« iznova vložil predlog, naj vlada predloži zakonski načrt za podaljšanje kamniške železnice do Polzele. Čemu so krajni šolski sveti? Tako se poprašujemo vedno večkrat. Krajni šolski sveti bi morali biti prva stopinja šolske oblasti. Potoni teh svetov naj bi se stari-šem dajala prilika, da sodelujejo in odločajo pri nameščanju in nadzorstvu učiteljev, ki jim naj bo poverjena vzgoja otrok. Kakor smo že povdarjali enkrat na tem mestu, je vzgoja stvar cerkve in starišev. Toda danes krajni šolski sveti nimajo besede. Ljudstvo mora pač plačevati za šolo ogromne vsote, a pravice govoriti nima I ako daleč smo prišli pri nas, da se nekateri okrajni šolski sveti pri nastavljanju učiteljev na krajne šolske svete ne ozirajo niti najmanj. Pri nas je že čisto vseeno ali se krajni šolski svet izreče za A ali za B. Okrajni šolski svet imenuje tako, kakor se to zdi dobro liberalnim učiteljskim zastopnikom. Stvar gre še dalje! Krajni šolski svet izve n. pr., da učitelj v šoli poučuje reči, ki se ne skladajo z versko nravno vzgojo. Ker sam nima nobene moči, mora to naznaniti na okrajni šolski svet. da ta to zadevo preišče in če sc izkaže, da je učitelj nepravilno ravnal, d-t ga 72 GORIŠKA. kaznuje. Toda godi se drugače! Okrajni šolski nadzornik pokliče učitelja k sebi, mu pokaže naznanilo, učitelj pa gre in toži one člane krajnega šolskega sveta, ki so bili podpisani na vlogi. In tako imajo člani krajnega šolskega sveta poleg stroškov za šole in poleg slabega učitelja še sitnosti s sodnijo ter včasih ogromne sodnijske •stroške, četudi so bili recimo oproščeni lake razmere ne morejo dolgo trajati. Da sc izpremene, je treba več odločnosti od nase strani. Bukovica (pri Biljah). Občni zbor --Gospodarskega društva« v Bukovici bo - . marca ob pol štirih popoldne v prostorih gospoda grofa Delmestri . Podmelec. Naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« je zaključilo z občnim zborom dne 28. februarja t. 1. svoje prvo društveno leto. Uspehi prvega leta so nepričakovano ugodni, za kar gre med vsem zahvala društvenemu predsedniku domačemu gospodu župniku, l i je bil duH vsega delovanja, članov Šteje društvo91 /4 moških in 17 ženskih; novi se še ved "o oglašajo. Bralo sc je prav p,• dno! daje listov vedno primanjkovalo, čeravno so jilt imeli društveniki za naše razmere lepo število na razpolago, namreč 18, devet političnih in devet podučno-zabavnili. Istotako je razveseljivo dejstvo, da se je v šestih mesecih, odkar je otvorjena društvena knjižnica, izposodilo 268 knjig; želeti je le, da bi društveniki bolj posegali tudi po podttčnih knjigah. Glede predavani si sme društvo laskati, da je brezdvomno jedno izmed najmarljivejših v deželi, kajti priredilo jih je tekom enega leta 21. Udeležba je bila na splošno povoljna, večkrat prav obilna. Od novega leta sem obstoja tudi društveni pevski zbor pod vodstvom gospoda tajnika - kaplana, broječ devet moških in šest ženskili moči. Svojo izvez-banost je pokazal pri veselici dne 14. februarja 1909, v preteklem društvenem letu edini, ki se je izborno obnesla. Odbor ie imel štirinajst sej, dvanajst rednih m dve izredni. Društvena blagajna je pokarala sicer 45 K 24 h primanjkljaja, vendar je treba upoštevati, da ima vsako društvo prvo leto svojega obstanka največ stroškov in da smo si oskrbeli razun drugi" ntrcbnih predmetov prav ličen igralni Idcr, delo domačina gospoda Tomaža Se- Oreliovlje pri Gorici. Občni zbor Kito! slov. izobraževalnega društva« v irehovliah je bil v nedeljo, 7. marca. Za iredsediiika jc bil izvoljen Ivan Zigon; Lei odborniki so: Ivan Leon, Ant. Per-' • Gorkič Ludvik, Ivan Petrovčič, Alfred Batistič, Evgen Petrovčič. Lani je 'telo društvo 102 uda, in sicer 73 moških [Ii ><■) ženskih. Časnikov jc prihajalo osem; iredavanj je bilo šest. Predaval je tajnik roriške S. K. S. Z. Kremžar o socialnem 'avarovanjih dr. Capuder o zgodovini za-iružništva, biljenski kurat Abram o iz-ibrazbi, o komunizmu, o agrarnem vprašanju in o socialnem vprašanju. V petju [se je poučevalo moške iu ženske. Društvo ima tudi telovadni odsek, ki je pa združen z mirenskim. Telovadcev je trinajst, uniformiranih dvanajst, naraščaj šteje tri tovariše. Načelnik pododseka je Fran Petrovčič iz Orehovelj. Društvo oziroma telovadni odsek se je udeležil nastopov in shodov v Minili, v Škofji Loki, v Cerknem, v Števerjanu, v Štandrežu, v Gorici, v Podgori, pri jubilejni slavnosti sv. očetu na Gradu pri Mintu, na shodit v Oreliovljah in na jubilejni cesarski slavnosti v Mirnu. Mcrmolja jc hodil pretečene dni tudi I po Kobariškem. Drugih zanimivosti ni bilo, razun da je na teh shodih Mcrmolja povedal svoj navadni govor in da so liberalni poslušalci stražili Mermoljo na ta način, da so prav na barabski način hoteli napasti nekaj naših mož. Smrtna kosa. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je v petek, 12. marca, zjutraj umrl učitelj g. Franc Kokole iz Pod-brda. Dal si je pred kratkim izruvati zob; vsled tega se mu jc zastrupila kri in bil ie izgubljen. N. v m. p.! Nevarno obolel je prelat veleč, gospod dr. Gabrijelčič v Gorici. Vipavska železnica bo odslej vozila 10 km na uro hitrejše. Doslej je vozila 25 km na uro, odslej pa bo .35 km. No, malo boljše že bo. Sedaj jc bilo res prepočasi. Nedeljski počitek v Gorici je sedaj tako urejen, da bodo vse prodajalne, razun špecerij in brivnic, cel dan ob nedeljah zaprte. Trgovski pomočniki so prvi Jan nedeljskega počitka, v nedeljo M. marca, praznovali z godbo po mestu. Krasno predavanje je priredila goriška »Slovenska krščansko-socialna zveza« v torek, 9. t. m., v »Centralu«. Predaval je dr. Pavlin o zvezdah in o našem ne-ou s pomočjo izredno krasnih, gibajočih se Moptiskih slik. Ljudstva jc bilo v telovadnici telovadnega odseka, kjer je bilo 'reclavanje, natlačeno polno. Drežniea. Dne 14. t. m. je priredilo jase »Katoliško slovensko izobraževalno rustvo veselico. Prostorna dvorana je a nabito polna, kar priča, da se naši aje zanimajo za društvo. Na sporedu je io petje, godba, delclamacija, dve igr/ ' C7IV P'''zor. Prav dobro se je izkazal •mt v ' ki obstoi" iz samih mladih f-mi' ?.pe" so l^av precizno tri pesmi. aniDurasi so udarili dva komada. Za smeh je bilo prav dobro preskrbljeno s komičnim prizorom: »Advokat in gosji tjastir«. Prav mnogo smeha je izvabil pastir s svojim humorističnim nastopom. Tudi veseloigra: »Za letovišče« je gledalcem zelo ugajala. Saj jc v tej igri mnogo podučnega, a tudi smešnega dovolj. Isto tako je uspela dobro tudi igra: »Novi zvon na Krtinah«. Deklamacijo »Soči« jo z občutkom lepo deklamiral neki mladenič. Sploh moramo reči, da so vsi igralci svoje vloge častno rešili. Med posameznimi točkami je pa sviral gramofon lepe slovenske pesmi in koračnice. Res, časti-tati moramo našim fantom, da so si upali napraviti tako lepo veselico. Da je bila veselica res lepa, nam dokazuje to, da se je morala v ponedeljek ponoviti. — Nedavno jc otvorilo naše društvo knjižnico; ima že lepo število knjig. Člani sezite po njih! Lokovec. Predragi, tako težko pričakovani »Društvenik«, od našega društva nisi še dobil nobenega dopisa. Marsikdo sicer pravi, da naše društvo prav ne deluje, a vzrok temu je, da nimamo pravih društvenih prostorov. Vrli mladeniči in dekleta iz Lokovca na noge! Vsi v društ"", potem bo že bolje delovalo. — V ncdcijo sedmega svečana smo imeli zanimivo predavanje o Makedoniji. Naš preč. g. kurat Fr. Klanjšček nam je namreč pojasnil razmere in življenje ubogih Makedoncev pod turškim sultanom. Za to krasno predavanje bodi tu našemu gospodu kuratu izrečena najiskreneja zahvala. Našemu društvu želimo veselo bodočnost in srečno delovanje v korist svojih članov. Slovenskim krščanskim organizacijam kličemo iskren pozdrav! Društvemki. Cerkno. Dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne, sc jc vršil občili zbor našega »K. slov. izobraževalnega društva«, ki se ga jc udeležilo nad 80 članov. Obširno poročilo priobčimo v »Društvcniku«. Rečemo za danes le: Naše društvo jc v preteklem poslovnem letu pokazalo, da ima moči, ki so s svojo ljubeznijo do društva in s svojo marPivostjo dosegle mnogo Vendar moramo gledati, da bomo v prihodnjem letu dosegli še več! Naprej! To je naš klic. Zborovanje jc vodil predsednik društva veleč. g. dekan dr. Knavs, ki je ob sklepu imel tudi lep programatičen govor. Na občni zbor jc jiosiala »Slov. kršč. soc. zveza« iz Gorice svojega tajnika Kremžarja, ki jc govoril o razvoju kršč. socialne organizacije na Goriškem, o njenih ciljih in vzorih. Pred kanalskim sodiščem sc je 11. t. m. vršila kazenska razprava. Gorenje-poljski učitelj znani Klavora je tožil go-renjepoljskega kurata Vidmarja radi raz-žaljenja časti. Pri razpravi, ki se je vršila nenavadno dolgo, je bil gospod kurat oproščen in učitelj Klavora jc s svojo tožbo propadel. Klavora sc je pritožil na drugo instanco. O tem učitelju bi lahko pisali mnogo, pa ne maramo, ker bodo žc druge oblasti govorile, če je na primer učitelj, ki cele noči prepije, preuka in pre-poje po gostilnah, dober vzgojitelj. Upamo, da bo imel kmalu priliko peti on in še neka druga oseba, s katero sta v prav ozkem stiku, žalostno pesem: »Oh, kam bova rajžala, van^rovček moj?« — Narodno gospodarstvo. POSTAVA O ŽIVINSKIH KUŽNIH BOLEZNIH. Pred malo časom sem popisal v »Domoljubu« to postavo, kakor jo je vlada predložila državnemu zboru. Izvoljen je bil potem odsek za kužne bolezni, v katerem je bil izmed slovenskih poslancev gospod vodja Povše. Ta odsek je z velikim prizadevanjem našega za živinorejo vnetega poslanca g. Povšeta to postavo preštudiral in v marsičem spremenil v korist naši živinoreji in kmetovalcem. Postava pride te dni pred sklep državnega zbora. Mogoče je, da bo postava že sklenjena, ko bodetc brali to poročilo. Gotovo je, da dobi veljavo s 1. prosincem leta 1910. Za nas živinorejce je važno, kar je odsek spremenil glede odškodnine za po-ginolo živino. Vladna predloga določa odškodnino za kugo na gobcu iu parkljili !c štiri petine vrednosti, odsek jc določil celo vrednost živine. Pri tuberkclnih govedi je odsek povišal iz polovice odškodnino nn M' odstotkov, pri smrkavosti na 75 odstotkov. Za vranični prisad in šumeče bule je bila določena le podpora, za katero bi moral prositi posestnik. Po sklepu odseka za živinsko kugo dobi pri vraničnem prisadu 80 odstotkov, pri šumečih bulah 75 odstotkov (če so pa bile živali cepljene 80 odstotkov) odškodnine. Tudi za pljučno kugo in govejo kugo bo nekaj odškodnine, kar je bilo po vladni predlogi izključeno. Država bo morala odškodovati tudi druge škode, ki bi jih imel posestnik vsled kužne bolezni pri živinoreji. S to postavo bodo rešene škode in pritožbe, ki so nam jih napravljale kužne bolezni. Za letos naj nas pa Bog obvaruje kuge. F r. De in š a r. M Mejo alkoMne pila k kal (Dalje.) Poglejmo, ali to kar učenjaki trdijo o alkoholu, obvelja tudi pri dejanjskih izkušnjah. Kolikor tež e je kako delo, toliko bolj se spozna, kaj delavno zmožnost poveča ali pomanjša, kaj jc krepčilo in kaj ie nasprotje od krepčila. In izkušnje so privedle do tega, da je alkohol proglašen kot neraben in škodljiv pri velikih napori h. Najprej velja to o naporih vojakov. Pri nekem bavarskem polku, ki je šel na pohod, dali so dvem kompani-jam na potu alkoholnih pijač, tretji kom-paniji pa so jih prepovedali. Koncc vaje imeli ste prvi kompaniji ena 20, ena '2 nesposobnih za nadaljno pot, tretja (nbsti-nentna) pa je imela le enega oslabelega. V vojni z Ašanti leta 1874. imeli so vojaki- abstinentje v angleški armadi manjšo umr- & liivost in so pohode (marše) ložje 111 boljše rcnašali kot drugi, ki so dobivali gotovo mero ruma. Ko jc ruma zmanjkalo, bil je poveljnik, general Wolseley, presenečen, ko je videl, da so zdaj tudi drugi oddelki postali trdnejši v težkih naporih vojne. Med ameriško državljansko vojsko 186_ imela je Potamakova armada prestajati silne napore pri mokrem vremenu in v nezdravi pokrajini. Poveljujoči general .ic mislil, da mora v teli razmerah dati častnikom in vojakom vsakemu 150 gramov žganja na dan v dveh porcijah. Pa zdravstvene razmere so se s tem tako poslabšale, da je general čez štiri tedne preklical to naredbo. Vojaški zdravnik dr. Ga-milton je izrekel pri tisti priliki: »Nujno je želeti, da se taki poskusi ne ponavljajo več. Po izkušnjah smo prišli do prepričanja, da navadna raba alkohola pri zdravih osebah nikdar ni koristna.« Dr. Leiters-dorfer. bavarski višji štabni zdravnik, izjavlja, da armada, ki ne rabi alkohola, prekaša armado, ki se alkohola poljubno poslužuje, glede krepke volje, vztrajnosti in moraličnc vrednosti, ter da bo prišel čas, ko sc zmaga ne bo več odločevala po izvrstnosti strelnega orožja, ki bo na obeli straneh prišlo do skrajne meje popolnosti glede gotovosti in daljave, marveč bo odločevala zmago le telesna in moralična sposobnost čet. Z a zdaj pa sc držimo tega, tla ie zmernost in treznost ena najvažnejših vojaških kreposti in da je alkohol najhujši sovražnik reda iu da je alkohol most do oslabelosti.« Pri potovanjih na severni pol in na vroči jug. pri hojah na gore in pri težkih ročnih delih se je glede alkohola isto izkusilo. Sloveči potovalcc na severni pol Nansen ima nikohol za naravnost poguben pri takih r-kspedieijali, kjer je treba vse moči napeti. V angleški modri knjigi j. 1891 se bere v poročilih britanskega vrhovnega komisarja za osrednjo Afriko: »Opazoval sem, da so v tej deželi tisti Evropejci najbolj zdravi in močni, ki se alkohola popolnem zdrže ali se mu vsaj niso privadili. Ce bi mogel storiti, kar bi hotel. ' bi naredil, da bi ga Evropejci le po zapisu i zdravnika kot medicino mogli dobiti. V časopisu švicarskega planinskega društva 1896. se zatrjuje: »da hribolazec tudi najhujše napore lažje prenaša, če se alkohola cisto zdrži.« Precej splošno jc znano, da se morajo sportovci raznih vrst, kolesarji veslači, jezdeci, plavaei, med tem ko se vadijo, popolnoma zdržati alkohola, ker Ic tako pridejo do najvišje zmožnosti. Tisto velja o gotovosti zadetja pri streljanju. Dne 2. avgusta 1890. morali so v Berolinu P" vročini 31" R nujno stavbinsko delo izvršit., En oddelek delal je pri tej afrikan-vročini neustrašeno cel dan in še tri ure več kot druge dni. Kako ic bilo to mogoče? Dali so delavcem le s sladk Kor- jem m z malo kisa zmešane vode piti, al koliol pa je bil ostro prepovedan. Pri drugem oddelku pa je bil alkohol dovoljen in ljudje so omagali in nehali delati Dr Hon-po pravi: »V livarnah za železo je na te/ c delo katero se sploh more ljudem prisojati, m tisti, ki tam delajo, ved/,, da nJVT1', P,'e',ažati če bi pili pivo; torej !e vodo pjjo med celim svojim tež- kini delom. Iz istega vzroka je podjetje: »The Thames Irou VVorks« prepovedalo svojim delavcem alkohol, ker sc .-c izkazalo da tako vročino lažje prenašajo.« To je nekaj malo paberkov iz množico opazovanj, ki cele knjige napoluujcjo. Navedena spričevala bi imela zadostovati, da pridemo do praktičnega zaključka. I a zakliuček pa je nasproten v deželi navadnemu mnenju, da je alkohol krepčilo in potriuje sodbo, ki jo je vednost s svojega stališča razglasila nad alkoholom. Po stotinah neovrženih dejstev jc nepobitno do-gnano. da je človek pri največjih naoorih in trudili kar prisiljen, da se odpove alkoholu, ker on delavne sposobnosti nc zvišuje, marveč znižuje in slabi. Če pa alkohol pri najtežjih delih ni nič vreden, da ga ne moremo rabiti, je pač jasno, da ga navadni delavci pri svojih navadnih delih tudi le v svojo škodo rabijo. Dejstva so dejstva, in kdor jih noče videti in noče iz njih se učiti, ta sam sebe vara (Dalje prih.) Za kratek čas. Slavnosten govor. V Socijal-Mokricah ic bil slavnosten shod. Neki drugov stopi na oder ter prične svoj govor s tcnii-le besedami: »Človek .ic žival!« — kar mu zapre sapo iu besedo. Osupel gleda zbrano množico, ki upira vanj svoje oči. — »Jaz predlagam,« sc hitro eden poslušavecv oglasi, »naj se ta govor tiska in pridenc govoru fotografija gospoda govornika!« Prepozen strah. Neki zapravljivcc priznal ie svojemu prijatelju, da bo res moral kot berač umreti, ec bo živel šc nadalje tako potratno. — »Veš kaj, ljubi moj!« ga zavrne prijatelj, »jaz pa mislim, če poide tako dalje, boš šc kot berač ž i v c I.« Tehten vzrok. Neki oče jc silil svoicga šc zelo mladega sina, naj sc oženi. »Kai sc vam tako mudi?« reče očetu njegov prijatelj, »pustite ga. da saj dobro k pameti pride.« — »Potem, prijatelj,« mu odgovori oče, »sc pa ne bo več ženil!« Gotovo. A: »Ali sc jc res sosedova Minka oniožila na Hrvaško?« — H: »Kes'< — A: »Kako pa ic ženinu ime?« — B- »lauez« T A:»Np. Janeza bi bila pa tudi na Kranjskem lahko dobila!« Pri telovadbi. Korporal (vajencu, ki ie Jud): »Torej sc vrh kola nc more splezati! Kaj nc ec bi bila gori »licitanda«, bil bi pa že zdavnaj na vrhu!« 1 c Otroška modrost. Mali otroci sc igrajo Na večja deklica izmed njih, razdeljuje vlogo »r. bos ata, t, sin, ti hčerka, iaz pa niania« K Prvemu to ic k atu obrnjena, veleva /i" osnaz, ecvbc, olupi krompir in zaS/ »Naš-feNo?I? • "aPak^ Ma,i Pioti sosedi: pridna I ! , C Vcllclai' tako 'i^ezniva in Piuiia, tla jo nc morem zadosti prehvaliti SE fi^K-araS va tako zvrstne arrniitn L-iV ' "na" "enravSilllSSlS;01 nMmcr- Svcdočba gospoda dr. R. Rosen(, vodje sanatorija >Hackmg«. "> Gospodu J. Serravallo L>Unai' Trst Podpisani Vatn z veseljem potrjnL da sem zeleznato Scrravallo-Kina vino n anaemiji iu nevrasteniji z najboljšim uJ i hom uporabljal. . Dunaj, 11. novembra 1907 M 317 (-1) D r. R. Ros en tli al Opozarjamo cenjene naročnike jn n tatelje na oglas današnje številke, »Lova-; erin«, voda za lase. Ta voda ie učinkujoče sredstvo proti pleši, izpadanju ias itd. Pro-| spekte in pojasnila daje M. Feit|i N a c h f., D u n a j, VI., M a r i a li i l jer. : s t r a s s e 4 5. — Ko postaja drevje so<"no, napada ljudi pomladanska utrujenost, s čimer pa tudi raste disponiranje za katare, ki jih pa le malo ljudi more zdraviti doma v po. stelji. Kdor mora torej s katarjem opravljati svoj poklic, naj bo opozorjen na Fayjcve pristne sodenske mineralne pustile, ki obsegajo, kakor uči izkušnja, rav. no tako uspešno, kakor priročno sredstvo proti prehladitvi vratu in sopil. Pri slabotnih pojavih se je po mnenju prvih zdravniških avtoritet izvrstno ob-nesel »Sirolin-Rochc«, ki je nestrupen, brez okusa in vpliva na složne kožice in dele telesa. Sredstvo zboljša že po kratkem času tek .n poveča pojemajoče moči, in bi se moralo brezpogojno uporabljali tudi pri ozdravljencih, bledoličnih deklicah in v otroški praksi kot tek vzbujajoče. Ob nepriiičnosti želodoa pomanjkanju slasti in motenju prebave najodlič-nej.ši zdravniki prav radi priporočajo :«a-ropreizkušeno izborno Franc - Jožefovo grenčico. Uživa sc prav prijetno iu tičiiiku-jc zanesljivo brez neprijetnih postranskih posledic. Izpijc naj se jc na tešči želodec pol vinske kupice. Pri močno starih ljudeh že vsakdanja osem dni trajajoča raba treli jedilnih žlic grenčice privede do stalne ozdravitve. M .333 (7) ŽITNE CFNF. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 25. marca 1909. Pšenica, domača Rž . . Oves . . Ajda, črna . . Ajda, siva Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen Fižol, koks Fižol, mandaloii Fižol, ribenčan . 27,-, 20.-, 19 — . 20,-, 19.-. 17.-18-19 , 18,-. 28,-. 26,-27.- LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec. 20. marca 1909: T>6, 65, 78, 83, 90. .avna predavanja v veliki dvorani 1'niona« v Ljubljani vsak torek ob pol „ ; mi zvečer so izvrstno obiskana, fcn zarjaino naročnike in čitatelje ,1)0-Uiiba« v Ljubljani in okolici, da se ude-viicjo teli zanimivih predavanj m zanič inlino limitirajo med svojimi znanci in Lihtelji V torek. 30. marca, bo predaval [ Lenart o Petcrburgu in Moskvi. Prcthvanje bodo spremljale krasne ski-[ptičiie slike. Vstopnina jo k predavanjem , ozirom na velike stroške za slike deset 'inarjcv za osebo. Nihče naj nc zamudi 'CV res velczanimivih predavanj. Naše b rnlhče bodi v torek zvečer velika dvo-ana Uniona 9 Krč btub.i. j, lilsa lm Zh »J' /fflJv V. Fellcrju v Vse vstopnice na va*e veselice naj odo kokkovane z narodnim kolkom. scani«28*» irBSS Sdpd ostaja veliko lažja, že po uporabi prve oze SCOTT-ove emulzije in to olajšanje 3 vsak dan večjo. 2250 To je izkušnja tisočerih tekom minuiih 32 let. SC0TT=ova emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se povrneta in zboljša prebava. Cena izv mi steklcnici 2 X 53 vin. Dobi se v vseh lekarnah. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da mi ii podelila c. kr. vlada koncesijo za posredovanje za nakup in prodajo raznih zemljišč, stavblšč, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d. Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje. priporočam Lorenc Rebolj 3,86 1 Kranj, Glavni trg 189. Gi sp d nje, fit>zote. Radi solldnosli 111 reelne postrežbe se ta tvrdfca laliko \Sikemu piiporofa. Shranite ta oglas, ker bo redko t.M objavljen. 3-1 sprejme Iv. Kralj, mizarstvo v Tržiču, Gorenjsko. 723 3-1 IVnjholiSi ftešlii izvor I Ceneno posteljno perlel I kg ilvifc, akubljenegc. dobrega perju If K ; k p boljšega x K 10 vinarjev, polbelega 2 K PO vin,, belega 4 K, be!eya K 10 vin., 1 kg ireclno finega, anetnobe-le<;a. skubljpncp-a 6 K 40 vin. In 3 K; I kg siveg« puha 6 K i!M ;H-u in V K; I kg belega puha 10 K; ni|llne)ii preni puh 12 K. — Pil od|em 5 kg se polije iranko. CovrSsne pojtelje lega ali rupienega nanking-bliga, I pernico, 180 cm dolgu, 110 cm ilruka, z 2 blazinama, vsaka to cm dolga in S3 cm tiroki, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, i Izredno iinim polpuhoin 20 K, z najfinejšim sivim puhom 14 K; posamezne pernice 10 K, 12 K. u K, lo K; blazine S K, 3 K 50 »., 4 K. — Za neprimerno denar nizal. Zamen|ava dopustna. Potili« proti povzetju od Iz K viije Iranko S. BENISCH v Dčjenlcl it. 71 Cechy — Ceniki zastonj In fra-.ko. jhi. « revmutlzcni, trganj', celo jT I t/l i • , najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo ndoravj z zavAlvanJem iz rasli, snovi) pripravljen. Ifemmcl-ovsun c.',u proti Iirr.tinu in reviitl. Vsako drgnjenje brez uspeha. Slekli uicii z navodilom li C-—. Slvvllua, sij.Jin priznanju. Lil ;ni. Pnnrm. Latorotcrluin KARL REMMIiL, l.ar.Js/lnl 10'J. Bavarsko. 2574 26-10 In franko moj veliki iluslrovam ccuil K 5 —, .5 steklenice K 17. V dose<;o čisto bele, ;;c?r.c hI fine "ko2e i:a obrazu ia rokih kakor po vsem telesu prosle ogorcev, soln-čnib peg, lrsajov itd. na| sc ral/ijr, Ie sledeči povsem neškodljivi dosedaj uedo-scžnl Lovacrin izdcikl. I.ovacrln-crcme v lončkill po K .V- iu K S-- Lova-crin-iialeina vo la v steklenicah po K.T/— in K 5. Lovacrin lepotllo do K 3 in KO'- itd. Razpošilja po povzeljn ali fe sc denar pošlje naprej (jiaviia zaloga. IIB. cSSS 45. Nadalje se dobi v mnogih drofjerijnb, partumerijBli ia lekarnah tncn.irhi;e. 131 3-1 išče sc piiden in pošten 783 1-1 vajen kmečkega dela in živine za žiipnišče v Istri. Plača po dogovoru. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Sloveuca". Steckenpferd- lilijno-mlečno- milo fialinilajšs milo zo kožo KaKor preti psganil 332 Dobiva se povsod! 20-1 - - LYRH KOLESii - - frlcnaiio nai. „ . . . Prlcnatto naj-boljžl izdolok Nedosežena v kakovosti in opremi. Odlikovan z zlato kolajno, 'letno jamst. 81. kataloga. — TuVneMčr ' tvorina' '»PO delo, tek lahek so znaki Lura koles. NncekrCeir i5311116 Pr0St0 "zas^ntkV^^e^i Čuditi še moramo'r. ' 'JJngcr v St PiSc: VaS Izdelek v obče dopada. Inko solidno l»Hoi«„ da zamore tovarna spraviti na svetovni trg lekoče kolo do ».K znhtcvllln "ovc dobe ustrezajoče, lahko LVRA SJmS°.ilzl11 160 10-1 ™^AHRRAD-WERKE( Prenzlau. Postfach 679. Zahtevajte moj cenik brezplačno. -- Kolesarske In Športne potrebščine, nre, orožja, muzikallje, Šivalni stroji, jeklene ns-n]ene in Iuk- 155 cm širokih, 230 cm dolgih čisto belih, obrobljenih, dobro trpežno blago, razpošiljata ffranfeo brata Lechner v Gradcu, Železna hiša. 572 6-1 v Črna ©lil ostane vedno moderna. Veliko izbero več nego 200 kakovosti lepega modernega blaga imata brata Lechner v Gradcu, železna hiša, in pošiljata brezplačno vzorce na izbero. 572 6—t 42 Domoljub 1909 V torek, dn« 30. marca 1909 se vrši na licu mesta ob 10 uri dopoludne w..a v zapuščino umrie Jožefe Babzelj v Ško-cijanu ca Dolenjskem spadajocega poses.va, obstoječega iz dveh liis. hleva. poda. kozo,ca, njiv, travn:Ka in gozda. Kupce mora kupljeno takoj plačati. Vabijo se k tej dražbi kupci. 781 1—1 se prodssts^ Več se izve v L pristan št. 14, rnovski venj; tp-i Razpisuje se služba uSfi iost ima astopi >A 3-1 ii.- i ^tajn -apno j< najo« Ha M ' _____ -nam a in se n.ijcelče zahteva. $ ■ s:'»'■'Na^.st.-jš.-. gošča, vsebujoča 38 42®,o ffi ■ i rove k sline i., razredčeno .«.ror.o • kislo g po Pen> mannovent načinu 80- 90 u' -jrf k's i ti o Tiko, c1!-,) uči kujoče kljjno B ,P.ii' D nai VI 2 Wore!istr.št.3/j i S^^St^S Prospeki zastonj. ^fe^H vc: i a enejše ponudbe H po tog: ! i ln fantje! v praksi, haterd '.•'• »siku. i iznajti sredstvo proti bjj, odslraniltv glavi, lo» ceni - ' :i :id. za obleke, moderni vzorci, — 10 m d..Ig. za ^m ugsammmmBSsa^se^pmtsf^aammas. -zm/sm R if? c v * s v p I I ?9irVll$If0 III SMSStlftVIlP fcrni | lMG¥lIidll& ill UHiiitjtflES N|pj | s členi in pregibalne UiUl | Ena- ln imm ta h ^ h c a a «. s « „. 1 t&ssg*^ 30&9ft«tl S! K HA } ;ozdr* ^ v S dneh. V p • a j :2iiia • .(.' \ in-f?'; ■ >r.: ™.ko I pod „7. 2251" ra j Eaascn-.tcl« &Vngier | Praga. H- 0) i 30 brez napsKč. »a in trganju boiehajo-lim naznanim raj zan Tij pisrr.eno. kako »e?n bil ozdravljen sveje mučne, zastarele bolezni. Stara! Bsder Snt61 KRAKOV št. 43. 1-1 tešievilno priznanj indo.iaročil.— Za ncugajojoCe denar nazaj. roje ravno hud čas, gospa Miiller— sedaj niC več zima in vendar še tudi ne poletje. Kdor ni tukaj trden, lahko kaj iztakne. Nebesom pa naj bode hvala — pri meni je vse zdravo. Jaz imam vedno pristne Fayevc sodenske mineralne pastile v hiši in pri meni ne slišite nikoli kašlja in tako hudo prehlajeni nismo nikoli. Fayeve pristne sodenske pastile so vendar resnično majhne čudovite reči. In po etni: samo K 1*25 zavojček, ki se jih lahko povsod kupi. Ne pustite si pa pod nobenimi P°iJ°i' dati ponarejanja, ampak zahtevajte vedno ie pristno Fayeve. D 3431 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrskui K.TSi. Gunlzert, Dunaj IV/I. Orossc Neugasse 17. Naročite cenik ur zlatnine in srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-3134 čtnine prosto. 26—2 Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. - Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar in edini zastopnik švicarske tovarne ur. — Ljubljana, Star. trg 26. 140 do 45 metrov ostankov. Priložnostna ponudba. Kralr?"0«",® barhen,[1 za obleke, flaneie za bluze n „,?,m ' ce»ria za obleke, oksforda, platna za brisače Lm„ ?,»osta,ni!ov za posteljno perilo. Vsak ostanek 1 S JA",1 do,0' vse dobro pcrilno, I. kakovost se skn«n J 'z?razntn]B vzorne zaloge, i zavoj za poanto 10 do 15 in sortiran 13 K za neprimerno - ---~~ ' denar nazaj,---—-- m KaroL "I 713 - - aenar nazaj. - Kolii}, tkalnica za platno, — Nachod, 16, Čežko. 15-1 POZORI ČITAJI POZONI Pakrašks želodčne kapljice Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevlh, osobito se priporočajo pri zaprtju iu nerednem odvajanju, pehanju, kon^estiji, pomanjkanju teka, krčili itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. 3139 10—1 ^ N S > i&i Delovanja Uvrstilo, »soeh siguren. Cena J* za 12 steklenic (1 dvanaietorica) 5 K franke ne vsako pošto po oovzet|u ali Se se posije denar n-MircJ. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JUKIŠiČA, lekarnarja v Pp.kracu St. 65 (Slavonija.) JzlMna priložnost za nakup 40—145 metrov ostankov K 15.—. za trgovce mamifafcliirnega blaga In za kroSnjarje. Razpošilja sc tudi zasebnikom. sortirano v barhentu za obleke, 78 cm Širok, krasni vzorci modnega cefirjn za hiSna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kauaias, za posteljne prevleke, oksforda za srajce in predpasnike. Dolgost ostankov 6— t) metrov, zajamčeno brez napak in veleprima kakovost, perilne barve. 7Uo ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročjlo zavoj za poskušajo. 10-15 m. event. po želji sortir. K iS pošilja tkalnica R. Homer, Haclicd, Češko, poštni prodal. B638 Pri večjem naročilu 3% popusta. 3-1 1 kg samo K1-92, vedno sveže mleta, jako izdatna, zelo okusna in pristna, ter za primes z mle kom najbolj priporočljiva. Drodljiva kava! Fina, vedno sveže mleta 1 kg samo K 1*40; izdatna, čista ter dobra v snovi in okusu, priporoča I. graška kavožgalnfca tvrdke C. F. SCHUBERT Gradec. 766 Murplatz 10-12. 3-1 Žgano kavo = od K 2-80 in viSje, franko, brez poštnine na vsako poštno postajo. Fošiijatve na vse strani! Žapkop posebno ugodno ceno! SSSa Ugodni uspehi 1907 in 1908 RKS Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908. Postavna 'TMEM zavarov. M. J&Zff J Postavno zavarov. Ceneje in ugodnejše kot bakreno apno mfma Od dežja se ne opere. iws>sa Branllno sredstvo proti dravesn m Skodljivccm. Uporablja se proti: Peroitospcra viffcola, ^ipc"arosav",ske Krastasi JaliolČKlIi, brnšklnlhdreves, mirnim kumar. Plasmopara eubensis :: BžtlezaLn b eskvlnifa na&ornic, Tresočim MrinM borovca, SET Krompirjevi Mmnl, Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TENflX za Avstro-Ogrsko: DR. G. KEINBR & CO. preje dr. J. Sdiorm DUNHJ, VI2, Mollardgasse štev. 69. H 507 Telefon 1077. 7-1 Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto. » Pomen teh treli elementov je danes gotovo vsakemu znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo izvanredni učinki vribanja in kopanja v slučajih, ko vsa druga zdravila ne pomaqajo več. V zadnjih letih *e je '.ružil tein trem glavnim ^ .jvstvenim činiteljem še • c:rti dosti važ -ejšl element = elektrika. = Njeni učinki na različnih poljih Industrije so uopresegljivi. Tudi idra-vniSkn veda uporablja električni tok in to v vseh slučajih, ker celo voda, zrak in svit-loba več nc ^^ -čiukujejo z ibollšimus-hou-. Vsak bolnik bi m. . ideti o leni važnem zdravstvenem Cinitclju, in vsled tega smo si nadeli nalogo razširiti ta način zdravljena n:ed vse Ijud-// j ske sle je potom knjižice. Vsak bolnik, ki trpi i a nervojnosti, nevraste-nlii, bolečinah v hrbtenici iu glavi, želodčnih in črevesnih bolestih, ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti itd., na takoj pošlje po to knjižico s mnogimi zdravniškimi nasveti. Poslani spodaišni ki'-pon s polnim Imenom in natačnim naslovom zadostuje, da mu pošljemo 64 strani broječo ilustrovaiio :: knjigo zastonj :: „Abhandlung Uber moderne Elektro-Therapls." == Gralis in franko pod zaprto kuverto. = Elektro-terapevtIJka ordinacija, Dunai I., Schwangasse 1, I. nadstropje, odd. 1 3 s. i\ S Kupon za brezplačno knjigo. 21. III. 1909. Na elektroterapcvtiSko ordinacijo i na Dunaju, I., —— Schwangasso I, I. nadst., odd. i. is Prosim pošljite mi knjigo „Eine flbhcn. dlung iiber moderne Elektro-Therapie" gralis in franko pod zaprto kuverto. Ime: .................. Naslov: .................... H 790 1-1 K: 3EEEEEE3E: ===== Ponudimo vsako poljubno množino: ===== zarezane strešnik e prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče ža tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P.VIDIC &. KOMP. LJUBLJANI!. Na zahtevo pošljemo radevoije vzorce in prospekte takoj brezplačno. ■490 1 K Ameriko trr—i zložna, cena SVB ln varna H™5 Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 30. marca 1909, Pamionia 17.aprila, Carpatliia 20. aprila 1909. Iz Liverpoia-. Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), dne 17. aprila, 8. maja, 29. nuja 1909, Mauretania 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Jlndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, biizu cerkve Srca Jezusovega. Skupna rezerva sklepom 1907 tez stotisoč kron. Upravno premoŽenje sklepom 1907 3,600.000 kron. Zadružnikov nad 550. filavna posojilnica res. zadr. z neom. za?. v LJubljani, pisarna na Kongresnem trgu 5t. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po R3/ °/ /o t. j. K 9 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. j Uradne are od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. are popoldne. TefcoJI raton v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun poitne hranilnic« it. 49.088. Telefon H. 135. ggggggggggggggg OdliUovano. tlstanovlj. »70. Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od tovarne orožja ilnton Sodia Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. 1289 Najcen. nakup Češkega posteljnega perja 5 kg nov.,Ue)brc3a, sivega skubljenega, brez pra u, K 9-IOj Boli SI K 11*80 i S kg dobrega napol belena Kič; belo mehko, K23'50i S kg sneZnobolo, mehko K 28.-, K 30.-, K 34.-, K 361 5 kg sneZnobel ne-oskublj. K 23.-, K 26--, K 29*—j puh siv 6 K 3*40, bel ii snežnobel h K 5-SO in K 6*40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju. Sine se zamenjati in r.azaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naroČilu se prosi za natančen naslov IVRNft POLHTSCHEK Janovitz a. d. flngel 16 pri Klatovu, CeSko. " B 13-1 " U^no Kofenino (surov molin) SI. 181 št. 191 št 201 št. 1001 št. 2001 št. 3001 46 572 6-t vinar 39 48 45 50 59 vsi 78 cm široko. Najboljše, kar mogoče Dobavljata, najmanjše naročilo 30 metrov, brata Lechner, Gradec, Železna hiša, franko. — Pošiljajo se radevoije tudi vzorci. Vsak poskus popolno zadovolji. Za I » kvon!! 572 6-1 100 cm dolg, za 11 K 115 cm dolg, za 12 K 125 cm dolg razpošiljata brata Lechner v Gradcu na vse strani s kapuco, držalom in nahrbtniki iz zajamčeno pristnega nepremočnega tirolsko-erlinškega lodna za gospode in dame. Najcenejša in najhitrejša vožnja V AMERIKO 1 *le s cesarskimi brzoparniki _-