mmm* 00^ '£* 'Ž Šolski časopis za radovedne, LETNIK 33, ŠTEVILKA 2, APRIL 2001 UVODNIK P^Pli füMEy k:lW£iw fn®■*&<*,vu&t&' ■J,* fmm Mi WJ/M TWm ■ 7 «f.-A ..- /*r Mrh ». wüi^)WyJy / F:#F/?y/ %*y lui MgwWaKgsll^ Dina Pintarič \ v \ • f-m&imNm fl» 'MMpmJfrMil t^S*' Vv ^ |p|| yyi- I NH ^ Hi ■J.v a .K i. \ iV^Xir** • A" !!>3SSi » •i?!' % Ji, •JvW Pomlad je že tu in poleg ostalega vam prinaša drugo številko Stezic. Zima nas res ni obdarila s snegom in veseljem, ki je povezano z njim: s smučanjem, sankanjem, izdelovanjem snežakov, gradov in iglujev, pa vseeno naši četrtošolci obujajo prijetne spomine na uspelo zimsko šolo v naravi. Kaj pa osmošolci? Še nekaj kratkih mesecev vas loči od trenutka, ko boste osnovnošolske klopi zamenjali s srednješolskimi ... V tem času vas čaka kar nekaj težkih preizkušenj: izpolnjeni pogoji za vpis, izbira prave šole, preverjanje znanja ... Želimo vam, da bi se vpisali na željeno šolo in tam šolanje uspešno nadaljevali. V tem času ste bili zelo prizadevni, nenazadnje o tem pripoveduje kopica vaših prispevkov. S pomočjo učiteljev in mentorjev ste se pripravljali na različna tekmovanja in izkazovali svoje znanje na področju slovenskega jezika, matematike, angleškega jezika, fizike, zgodovine, vesele šole ... dosegli odlične rezultate na šolskem tekmovanju in si s tem pridobili vstopnice za regijska in državna tekmovanja. Kljub pomladni utrujenosti, ki bo pestila marsikoga, bomo sedaj krepko zavihali rokave in se potrudili, da bodo naša spričevala odlična, šolska spletna stran, ki jo z 8. razredi ustvarjamo pri računalniškem krožku, dokončana, naša znanja pa kronana z zlatimi in srebrnimi priznanji. Za razvedrilo pa bomo poskrbeli v računalniški učilnici vsako sredo od 10.30 do 10.45, ko bomo organizirali šolsko tekmovanje v smučarskih skokih "Ski Jump 2001". V IZ VSEBINE: - Zimska šola v naravi - Pustovanje - "Ski jump 2001" - Nagradna križanka p.s. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prvo številko Stezic sprejeli z navdušenjem, veselimo pa se tudi kritike, kajti le tako smo lahko še boljši. Še naprej se bomo veselili vaših prispevkov, predlogov, pripomb, pohval... t stezice.os-bistrica@guest.arnes. si POZDRAVLJENI, PRIJATELJI VESELE ŠOLE! Breda Jurkovič Razredno tekmovanje v znanju iz Vesele šole je bilo v petek, 2. februarja 2001. Tudi letos so organizatorji pripravili kar najboljša vprašanja za tekmovanje. Za razredno tekmovanje so upoštevali prvih pet veselošolskih tem in označene članke iz obeh Pilov. Te teme so nosile naslov: Plavanje, Ko bom star, bom dedek, O pesi, pesništvu in pesnikih, Zdrava hrana ter Kamen ni kamen. Na naši šoli je izpolnilo prijavnico za udeležbo na tekmovanju 115 učencev, in sicer iz 3. raz. 27 učencev, iz 4. raz. 19, 5. raz. 20, 6. raz. 3, 7. raz. 22 in iz 8. razredov 24 učencev. Ko sem po končanem tekmovanju ocenjevala vprašalnike, sem bila prijetno presenečena, saj ste dosegli lepe rezultate. Na regijsko tekmovanje, ki je bilo 23. marca 2001 na OŠ Zali rovt, se je uvrstilo kar 45 učencev, in sicer iz 3. raz. 18 učencev, iz 4. raz. 5, 5. raz. 6, 6. raz. 2, 7. raz. 6 iz 8. raz. pa 8. Vsem učencem iskreno čestitam in želim veliko sreče in znanja na regijskem tekmovanju. DODATNI POUK MATEMATIKE Neža Sermek, 5.c Učenci 5. razredov imamo vsako sredo pred začetkom šolskega pouka dodatni pouk matematike. Na začetku šolskega leta je bilo zanimanje učencev za dodatni pouk veliko, sčasoma pa obisk ni bil več tako množičen. Poučuje nas Melanija Primožič. Pri pouku je kljub temu, da poteka zgodaj zjutraj, prav prijetno. Mentorica s seboj prinaša zanimive knjige, iz katerih nam daje naloge. Z njeno pomočjo se učimo razreševati zapletene naloge iz logike. Predvsem mi je všeč, da si učiteljica vzame čas, da kdaj ponovimo tudi šolsko snov iz matematike. Največ pa se pripravljamo na tekmovanje za Vegovo priznanje. Ob reševanju zapletenih matematičnih problemov je ura dodatnega pouka večkrat prekratka. Šolski zvonec kar prehitro prekine naše delo in nas opozori, da se začenja redni šolski pouk. —Stezice 11. OTROŠKI PARLAMENT Nataša Naneva, 7.a V ponedeljek, 5. februarja 2001, je v prostorih slovenskega državnega zbora potekal 11. otroški parlament pod naslovom "Hočem, torej zmorem", ki sem se ga udeležila kot predsednica šolskega otroškega parlamenta in predstavnica tržiške občine. Nas, mlade parlamentarce, sta najprej pozdravila predsednica ZPMS in ljubljanska županja gospa Vika Potočnik ter predsednik državnega zbora gospod Borut Pahor. Zatem nam je predsednica parlamenta predlagala dnevni red zasedanja in potek sodelovanja. Na vrsti smo bili mi, ki smo bili razdeljeni po regijah. Predstavnik posamezne regije je poročal o delu občinskih parlamentov, navedel probleme mladih in tudi nekatere rešitve zanje. Problemi, s katerimi se mladi srečujemo in so bili omenjeni, so: samopodoba, preobremenjenost, droge, kajenje, alko- holizem, odnosi med učitelji in učenci, starši in otroki ... Po poročanju smo začeli z razpravo. V tem delu je vsak parlamentarec lahko povedal svoje mnenje. Razprava je trajala 45 minut, ugotovili pa smo, da je bilo to občutno premalo, saj smo imeli še veliko povedati. Na težave gluhih in naglušnih otrok je s pomočjo znakovnega jezika in svoje učiteljice opozorila gluha deklica Suzi. Predstavili so se tudi slepi. Lahko smo videli njihovo predstavnico, kako je brala, povedala pa nam je tudi, kakšne pripomočke potrebujejo slepi pri učenju. Po razpravi je sledil 15 minutni odmor, da smo se osvežili s pijačo. V drugem delu pa smo izbrali temo naslednjega otroškega parlamenta: "Kako preživljati prosti čas?" Naše srečanje je zaključila predsednica otroškega parlamenta, zasedanje je posnela tudi televizija. Po zaključenem parlamentu smo se odpravili v Me’ Donald's. DOBRA VOUA JE NAJBOLJA Matic Sušnik, 7.a 14. februarja 2001 sem z gospo Jeleno Jukič nastopil pred veliko množico kot voditelj dobrodelne prireditve Dobra volja je najbolja. Tudi tokrat smo s pomočjo obiskovalcev in nastopajočih, pod vodstvom Tanje Ahačič in Tonice Marin, zbrali kar lep kupček denarja za učence, katerih starši nimajo dovolj denarja za opremo, oblačila in druge stroške, ki sodijo k naravoslovnim taborom in šolam v naravi. Da pa bi bil kupček denarja še večji, nam je akademski slikar g. Dušan Premrl podaril dve sliki. Prvo je kupila predsednica KS Bistrica, drugo pa župan občine Tržič g. Pavel Rupar, ki je obljubil tudi denarno pomoč. Petdeset tisočakov pa je daroval tudi krajevni odbor RK Bistrica. Moji občutki po končani prireditvi so bili prijetni, priznam pa, da me je v začetku preganjala majhna trema. Tokrat sem se namreč prvič pojavil pred tolikšnim občinstvom. Vendar pa sem z vsakim napovedanim nastopom vlival vase samozavest in proti koncu se mi je zdelo napovedovanje nekaj lahkega, skratka, nič posebnega, pa čeprav te gleda toliko ljudi.Ker rad nastopam, se že vnaprej veselim vodenja v naslednjem šolskem letu, seveda, če me bodo zopet izbrali za to častno nalogo. Poleg tega sem ponosen tudi na to, da sem s svojim nastopom pomagal denarnemu skladu za pomoč potrebnim sovrstnikom. IGRAM V ŠOLSKI PREDSTAVI Urša Zagmajster, 7.a Na naši šoli obstaja tudi turistični krožek. Letos bomo sodelovali na tekmovanju Turistične zveze Slovenije na temo “Turizmu pomaga lastna glava". Učiteljice gospe Tanja Ahačič, Tjaša Švab, Majda Fiksl in Tonica Marin so tudi letos staknile glave in pobuda je padla. Učiteljica Tanja je predlagala, naj bi projekt zajemal raziskovalno nalogo o skiroju, ki je bil včasih pomembna igrača mladih. V zadnjih letih pa postaja skiro spet zanimiv, celo za odrasle. Naloge smo se lotili na različnih področjih. Zase lahko trdim, da sem imela srečo, saj sem postala igralka v gledališki predstavi. Moja vloga predstavlja razvajeno pubertetnico, ki se z ničemer ne strinja. Nenehno nerga, poseda brez volje, nikamor več noče s starši. Je pravo nasprotje mene, zagnane športnice. Vadimo vsak dan, že drugi teden, zabavno je. Tista začetna trema je že minila in na vajah se zgodi veliko smešnih stvari. Pozabimo tekst in se debelo gledamo, kdo je na vrsti. Prehitro pritečemo na oder, včasih pa v igro vpletemo kar lastne domislice. Smeha seveda ne manjka. Postali smo že kar pravi igralci, amaterji seveda. S predstavo, razstavo in seminarsko nalogo se bomo predstavili na srečanju gorenjskih turističnih krožkov v Žirovnici. Potihem računamo na dobro uvrstitev, a učiteljici Tjaša in Tonica nam pravita, da je važno predvsem sodelovati, spoznati nove prijatelje in se pri tem tudi kaj naučiti. Se kar strinjam z njima. Turističnemu (iroiiiu iskrene čestitke za Oronasto priznanje —S težke— 1. NARAVOSLOVNI DAN Karin Podlipnik, 3.a V šoli smo pojedli malico in se odpravili skozi Ročevnico na Brezje pri Tržiču. Tam smo počakali dva gospoda, ki sta nas peljala na ogled zbiralnika vode, zgrajenega leta 2000. Povedala sta, zakaj so naredili nov zbiralnik vode, in razložila, kako deluje. Pri gradnji novega zbiralnika so imeli srečo, da so pri iskanju vode že s prvo vrtino naleteli na vodo. Nato smo odšli do starega zbiralnika, ki so ga zgradili leta 1950. Ta zbiralnik ni več zmogel priskrbeti dovolj vode ob sušnih obdobjih. Ker pa ima ob deževnih dnevih vode preveč, so ga s pomočjo cevi povezali z novim zbiralnikom. Na poti navzdol smo se zadržali še ob 63 let starem, z mahom poraščenem zbiralniku, ki ga imenujejo "Žegnan" studenec. Prišli smo do podrtega drevesa. Gospod nam je povedal, da je poleg njega začela izvirati voda in zaradi pritiska se je drevo podrlo. Nato smo se mimo Vile Bistrice odpravili nazaj v šolo. OGLED TOVARNE LEPENKA Sara Likozar, 3.a Danes, 17.1.2001, smo si ogledali tovarno Lepenka v Tržiču. Pokazali so nam stroje za izdelavo papirja. Imajo veliko odpadnega papirja. Ves ta papir dajo v stroj in nanj nalijejo vodo. S posebnimi stroji in barvami papir obdelajo in predelujejo, dokler papir ni zopet uporaben tako, da si mi obrišemo roke. Šli smo po tovarni naprej in videli stroj za izdelavo lepenke. Gospod nam je povedal, da tudi za izdelavo lepenke potrebujejo odpadni papir. Papir nato namočijo v vodo, stroji papir obdelajo, da postane trši. Potem gre v drug stroj, kjer se postopek zaključi. Ko je vse narejeno, stroj nareže lepenko na kose različnih oblik. Kar je odpadka oz. ostanka, ga vržejo v smeti. Šli smo iz tovarne. Videli smo čistilno napravo. Gospod nam je povedal, da jo potrebujejo za čiščenje vode, ki priteče iz tovarne. Vodo spustijo v reko Tržiško Bistrico. Ogledali smo si bazen. Tam pripravljajo vse potrebno za izdelavo papirja. Voda in posebni prašek krožita. Videti je kot velik bazen s smetano. Iz tega bazena čista voda odteka v Tržiško Bistrico, umazana voda pa v manjši bazen. Nikoli si nisem mislila, da je za izdelavo papirja potrebno toliko dela. Bilo mi je zelo všeč, saj sem prvič videla, kako nastane papir, ki ga uporabljam vsak dan. KAKO SE POČUTIM V VARSTVU? V varstvu mi je všeč, ker se lahko igram, napišem domačo nalogo. S sošolko se igram badminton. Andreja, l.a V varstvu so tudi sošolke. Napisati moram nalogo. Rada grem v telovadnico. V njej igramo badminton in košarko. Janja, 1 .a V varstvu je lepo, kuharice nam dobro kuhajo. Rad jem zrezke in pečen krompir. Lojzek, l.b V varstvu počakam mamico in očka. Sama naredim nalogo. Imam prijateljici Ano in Janjo. Ana Marija, l.a V varstvu mi je najbolj všeč, ker se igramo, rišemo, pišemo domačo nalogo in gremo v telovadnico. Urša, 3.b V varstvu mi je najbolj všeč, ker igramo nogomet. Pišemo domačo nalogo in se igramo badminton. Tudi kuharice zelo dobro kuhajo. Bernard, 3.b V varstvu mi je všeč tedaj, ko pišem domačo nalogo. Kadar smo v telovadnici, se sprostimo. Varstvo je super. Maša, 3.a V varstvu mi je najbolj všeč to, da mi pri nalogi pomaga učiteljica. Všeč mi je, da se igramo v telovadnici. V varstvu je super. Marko, 4.c BETWEEN REALITY AND VIRTUALITY Ana Bitežnik, 8.a When I woke up that morning I heard screams-almost beastlike screams. They were coming from outside. I looked through the window down on my neighbours' backyard and I saw the most dreadful thing ever: that čute little dog, which only barked all day, never bit anyone, was on Mrs Polly's neck. She was trying to get rid of it, but it only bit a little further into her flesh. She was covered with blood as she collapsed. The dog seemed pleased and it started waving its short tail and barking. It was like a nightmare. I prayed that it wasn't real, but it was. I couldn't speak or more, I just stood there, staring at that horrible scene. And I remem-bered that only two days ago me and that dog were playing. I was throw-ing sticks for it to fetch. I had to do something so I went downstairs and tried to phone somebody. I didn't think of the police, no, I wanted to call my friend, someone I could trust. But the line was dead. I didn't know what was going on. Then I remem-bered the door. I ran to the lobby and locked it-twice. And I put the chain on, just in čase. I looked through the window and I couldn't see the day. I heard a car pulling over ."O, no!" I thought. "I must warn them about the dog." I ran to the other side, checked outside for the dog and looked at the car. Nobody came out for a few minutes. Then the door opened and a man and a woman came out. They ran to my house and opened the door. As soon as they got in I locked it again. Then they asked me if I had seen anything stränge. I said I had and I told them the whole story. They said that a dog was poss-esed by a špirit. I thought they had gone mad and I didn't believe them. They noticed that and and they said it was OK if I didn't believe. I asked what they were trying to do and the woman said that they were trying to get the špirit to "the other side". They lit up some candles, put some stuff on the table and started callmg a guy called Jimmy. (At that point I was convinced they were crazy.) But then a stränge thing hap-pened: the flame started to get big-ger than the two of them. The man whispered that JIMMY was here. He started convincing The Ghost or The Spirit to go on-to" the other side". The whole thing was getting just a bit too weird for me. All of a sudden the candles were out. cS ttzkt The man said: "He's gone." They both seemed relieved and then they tried to explain the whole story: when a person dies, his špirit crosses to the other side. Sometimes IT is not willing to go or IT is afraid of leaving, so IT just stays somewhere between this world and the other. They said that Jimmy's špirit was longing to be with his beloved-Mrs Polly. He didn't know what he was doing when he attacked her. He just thought that if she had died she would have been with him. So, now she is. As they saw I was getting more and more fright-ened, they told me that Jimmy was a unique čase of a špirit, possesing a creature and that it doesn't work in most of the cases. Unless the špirit crosses the line and has a huge desire to be with someone and gets lucky enough to have the ability to do so... The chances are about a million to one. (That was supposed to be com-forting!!) They said that was the only time they saw something like this. They talked some more and I started to believe them a bit. Well in any case Jimmy went on, and that cute little dog was back. (I never played with it again though...) In the evening I saw a miracle: Mrs.Polly was walking in her garden as if nothing had happened. The man said she was with Jimmy on "the other side"now, so seeing her there was a bit stränge. But if you see a dog grab someone by his neck and you get a visit from those people, something like that can't be that weird anymore. Well I had a niče lohg bath and as I was getting ready to lie down, I thought to myself that it hadn’t been such a bad day after all. ŠOLSKO TEKMOVANJE ANGLEŠČINA 8. RAZREDI Aljaž Cotelj, 8.a Grega Bitežnik, 8.c Ana Bitežnik, 8.c Jan Dolinar, 8.b NALIVKA JE OŽIVELA Martina Lah, 4.c Pri Tamari doma se je nekoč zgodil čudež. Nalivka je kar oživela in začela pisati po zvezkih! Tamari je popisala deset zvezkov. Tamara pa je morala naslednji dan v šolo! (Tamara je bila ta čas pri teti.) Ko je Tamara končno prišla od tete in sedla k zvezku, jo je skoraj kap. Ni vedala, kaj bil? Papirnica v mestu je bila že zaprta. Drugi dan je bila učiteljica zelo huda, ker je imela samo "pomečkan" zvezek namesto naloge. Tamara je doma zelo "ozmerjala" svojo nalivko. Nalivka ji je priznala, kaj je naredila, in pogovorili sta se: TAMARA:"Zakaj si to naredila?" NALIVKA: "Saj nisem nalašč! Ali mi oprostiš?" TAM ARA: "Mogoče, bom razmislila! (čez čas) Ali mi obljubiš, da ne boš več?" NALIVKA: “Hm... obljubim!!!" TAMARA: “OK, sedaj pa grem po nov zvezek!" ŠOLSKO TEKMOVANJE FIZIKA 7. RAZREDI Maša Švab, 7.c Dominik Mrvar, 7.b Nastja Gosar, 7.c Matija Zupan, 7.a Nataša Naneva, 7.a Teja Kikel, 7.c IZDAJA: Osnovna šola Bistrica, Begunjska c. 2, 4290 TRŽIČ Tel.: 04 59 71 760, Fax.: 04 59 71 770 E-mail: stezice@guest.arnes.si, http://www2.arnes.si/~obistricakr ODGOVORNA UREDNICA: Dina Pintarič SOUSTVARJALCI UČENKE IN UČENCI: 7. razredov, ki obiskujejo računalniški krožek NASLOVNICA: Nina Klemenčič, 4.c LEKTORIRANJE: Metka Kavčič OBLIKOVANJE: Maja TISK: Tiskarna Uzar NAKLADA: 300 izvodov Šolski časopis STEZICE izhaja štirikrat letno. Cena je 200 SIT. ------------------S itzict TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO Tea Košnjek, 4.c Začelo seje novo šolsko leto. Prvega decembra je bil prvi šolski dan. V šolo sem šla v kratkih rokavih. Imeli smo veliko predmetov.Pri matematiki smo se učili delati prevale, metati kolebnice v koš in košarkarske žoge so v koš metale nas. Pri slovenščini smo peli narodne pesmi. Pri naravi smo ponavljali pravopisne besede, velike začetnice in kuhali kruh. Kruh smo dali najprej v slano vodo, da se je do mehkega skuhal, potem pa smo ga začinili z jagodnim sokom. Med odmorom smo učiteljico učili, kako se plava po suhem. Začeli smo z ogrevanjem. Pisali smo na omare, ne na table. Za malico smo jedli svinčnike in radirke.Učenci smo učili učitelje. Kadar so učitelji imeli noge na mizi, smo bili učenci zelo veseli. Dali smo jim oceno pet. Pouk se je končal januarja. RAZMIŠLJAM O... Alan Markelj, 4.a Odkar je oče kupil motor, veliko razmišljam o njem. Zelo si želim svojega. Z očetom se veliko voziva in ukvarjava z motorji. Najbolj mi je všeč Aprilia. Druga dva motorja bova prodala in kupila motor za motokros, s katerim se bom vozil po gozdu. Upam, da se bo to zgodilo še letos. Vem, da je moja želja zelo velika, vendar jo bom s pridnostjo poskusil uresničiti. Ob prostih trenutkih veliko razmišljam o tem. HIŠA Martina Lah, 4.c V Tvorskem mestu je živela gospa Hiša, ki je znala govoriti, se smejati, zehati in plesati.Govorila je z zavesami, hodila z okni. Ko je zazehala, se ji je dvignila streha.Bila je zelo privlačna. Neko noč ob polnoči je prišel k njej gospod Blok in jo povabil na ples. Seveda je hiša takoj privolila in začela sta plesati. Čez petnajst let sta dobila otroka, ki je bil večji od njiju. Bila je punčka, ki sta jo poimenovala Stolpnica. Bili so srečni, čeprav niso stanovali skupaj. Ta družina se razvija še dandanes (ta družina je za vzgled). VEČKRAT RAZMIŠLJAM O.... Manca Hrgovič, 4.a Bili smo v šoli v naravi v Planici. Nekega dne smo se dričali po skakalnici. Šli smo pod snežni top in se vozili od tam. Bilo je veliko snega in na skakalnici so bili veliki hribčki. Po hribčkih smo se peljali dol. Šlo je zelo hitro. Imeli smo se lepo. VEČKRAT RAZMIŠLJAM O.... Tadej Štucin, 4.a Bili smo v šoli v naravi v Planici. Nekega dne smo se dričali po skakalnici. Šli smo pod snežni top in se vozili od tam. Bilo je veliko snega in na skakalnici so bili veliki hribčki. Po hribčkih smo se peljali dol. Šlo je zelo hitro. Imeli smo se lepo. Razpisujemo razredno tekmovanje posameznikov v znanju kemije! Maksova kemija za 7. in 8. razrede: • tekmuje lahko posameznik, ■ razred ima lahko več tekmovalcev - posameznikov, • odkrivali bomo kemijske elemente, • določali lastnosti periodnega sistema, • tekmovanje bo potekalo v računalniški učilnici 20.aprila 2001- 6. in 7. šolsko uro, • razglasitev rezultatov 23.aprila 2001. PRIJAVNICA ] Maksova kemija za 7. razrede ! ] Maksova kemija za 8. razrede Tekmuje 1. ____ Pravilno izpolnjene prijave oddajte ga. Mariji Klofutar, ga. Barbki Drobnič ali ga. Dini Pintarič do 17. aprila 2001. Stezice USPELA ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Peter Jurkovič Učenke in učenci četrtih razredov so v mesecu januarju zamenjali šolske klopi z zasneženimi poljanami Kranjske Gore in Planice, kjer smo izvedli že tradicionalno zimsko šolo v naravi. V prvi skupini, od 09.01. do 13.01.2001, so v Planici bivali učenci 4.b in 4. razreda iz Kovorja, v drugi skupini, od 30.01 do 03.02.2001, pa učenci 4.a in 4.c razreda. Kljub sicer muhastemu vremenu in skopi zimi s snegom, smo imeli obakrat veliko srečo z vremenom. Skupaj se je šole udeležilo 64 učencev od 71, kar je 90% vseh četrtošolcev. Najpomembnejša pridobitev letošnje zimske šole je vsekakor možnost, da so se učenci lahko odločili za šolo smučanja ali šolo bordanja. Glede na to, da se nad bordanjem navdušuje vse več mladih, smo tudi športni pedagogi sledili novim usmeritvam. S pomočjo prijateljev iz Elana smo namreč dobili deset kompletov snežnih desk z vezmi in tako omogočili, da se je kar 21 učencev zapisalo med bordarje. Seveda pa nismo samo smučali in bordali, saj smo v popoldanskem času še tekli na smučeh, se sankali in opravili planinski pohod v Tamar. V ogromne kupe snega smo izvrtali snežne igluje in se seznanjali z načini preživetja v težkih razmerah. V Planici sta nas obiskala tudi gorska reševalca z reševalnimi psi, ki sta nam razložila, kakšne nevarnosti prežijo pozimi na obiskovalce gora in kako se jim lahko izognemo, oziroma kako poteka reševanje, če do nesreče že pride. Seveda je bilo poleg resnih tem tudi dovolj zabave, zadnji večer pa smo popestrili še s plesom v disku. Na koncu smo bili vsi enakega mnenja, da je teden v Planici zares prehitro minil. ŠOLA V NARAVI, PRIHOD V KRANJSKO GORO Jure Turk, 4.a Ko smo se poslovili od mamic in očkov, smo vstopili v avtobus in se odpeljali. Med vožnjo smo se s prijatelji pogovarjali. Petdeset metrov pred hotelom je avtobusu zakopalo. Morali smo dati verige na gume, potem smo se odpeljali do hotela. Končno smo prispeli tja. Dobili smo svojo prtljago, odložili smo jo pod streho hotela, v katerem naj bi bivali pet dni. Pogledali smo, koliko je snega, in ugotovili, da ga je veliko. Hotel je bil velik in lesen. Začeli so deliti sobe. S Kristjanom sva dobila sobo 28 , samo midva sva bila sama v sobi, vsi drugi so bili skupaj po trije ali štirje. Imeli smo eno uro časa, da smo pospravili prtljago. Potem nam je učitelj povedal vse, kar smo morali vedeti. Tako smo prispeli v Kranjsko Goro. ŠOLA V NARAVI Neža Meglič, 4.a Preden smo se odpravili v Planico, smo se zbrali pred šolo. Odpeljali smo se ob 9. uri, prispeli smo ob 11. Razporedili smo se po sobah. Prvi dan se nisem mogla veliko bordati, ker bord ni bil namazan. Spat smo šli in žeje bil drugi dan. Drugi dan smo kar vstali, si umili zobe in šli v jedilnico. Šli smo smučat in se vrnili na kosilo. Vsak dan smo šli ob 9. uri na smučišče, ob 13. uri pa na kosilo. V skupini nas je bilo šest ali sedem. Učil nas je tovariš Peter. Tudi vsako popoldne smo nekam odšli. En dan v Tamar, imeli smo tek na smučeh, ogledali smo si reševanje psov, igrali smo se na snegu in naredili iglu. Zadnji večer pa so nas peljali v disko. Šola v naravi mi je prehitro minila, ker rada smučam in bordam in imam rada sneg. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI učenci 4.b Nestrpno sem čakala, da gremo v šolo v naravi. Vsak dan sem poslušala vremenska poročila, snega pa ni in ni bilo. Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da bomo vseeno šli, saj imajo v Kranjski Gori topove in delajo umeten sneg. Stanovali smo v Planici, v domu RTV, ki se nahaja pri največji skakalnici, letalnici. V domu so nas razvajali, saj smo imeli tople in čiste sobe in dobro hrano. Zasnežena narava je bila v čudovitem sončnem vremenu zelo lepa. Vsak dan smo se z avtobusom vozili v Kranjsko Goro. Tam smo smučali in bordali. Tudi začetniki so se kmalu vozili z vlečnicami. Popoldne smo se sankali in tekli na smučeh. Sprehodi v naravo so nam dobro deli. Šli smo tudi v Tamar. Obiskala sta nas gorska reševalca s psoma Mikijem in Pego in pokazali so nam, kako se rešuje izpod plazov. V snegu smo naredili velik iglu. Vsi smo zlezli vanj. Zunaj je bila temperatura -8°C, notri pa se je od bakle in našega dihanja kmalu segrela na +10°C. Seveda pa nismo čisto pozabili na pouk, saj smo imeli matematiko in slovenski jezik, pisali smo pismo, dnevnik in sestavljali pesmice. Zabavali smo se v disku in se prijetno naplesali. Učitelji so se zelo trudili, da smo se lepo imeli in nam sploh ni bilo dolgčas. Pet dni šole v naravi je prekmalu minilo in že smo morali domov. Starši so nas nestrpno pričakovali, mi pa smo jim navdušeno pripovedovali o prijetnih dogodivščinah. PESMICI V Planico smo prišli, ker bi radi smučali, nekateri bordali, drugi pa se sankali. Sonce je lepo sijalo, sneg se je topil, vsak od nas vesel je bil. Dosti snega je nasulo, tudi po radiu se je čulo. Pet dni smo se lepo imeli, prekratki so bili, domov smo se vrnili, vsi navdušeni. Rok telefonček v roki drži, Špela prva sporočilce dobi. Rok napiše ljubim te, Špela pa - jaz tebe ne. Stezice GORSKI REŠEVALCI DNEVNIK ŠOLE V NARAVI Tea KoŠnjek, 4.c TOREK:Danes zjutraj, 30.1.2001, smo se izpred šole odpravili v Kranjsko Goro. Vozili smo se eno uro. V Planici smo imeli majhne težave. Ko smo se razvrstili po sobah, smo najprej odložili prtljago. Ob enih smo odšli na bordanje. Po končanem triurnem učenju bordanja smo se vrnili v dom RTV v Planici, kjer smo prenočevali. SREDA: Zjutraj smo se zbudili ob 7.30 in odšli na samopostrežni zajtrk. Potem smo se z avtobusom odpeljali v Kranjsko Goro. Še vedno smo se učili zavoj. Ob 11. uri smo spili čaj in bordali dalje do 13. ure, potem smo se vrnili v Planico. K nam so prišli gorski reševalci. Pokazali so nam, kako se rešuje izpod plazov. Pomagal jim je tudi pes Miki. Po prikazu reševanja smo se vzpeli na skakalnico velikanko. Pri pouku smo pisali pismo. Po pouku smo odšli spat. ČETRTEK: Z Evo in Majo smo se danes zbudile že ob 6.42 in se potiho pogovarjale. Po zajtrku smo takoj odšli na bordanje. Tam je bilo tako kot prejšnje dni. Po bordanju smo odšli na kosilo, nato v Tamar. V Tamarju smo popili čaj in odšli proti Planici. Ko smo prišli nazaj, smo pri večerji jedli mlečni zdrob. PETEK: Ob osmih smo vsi skupaj odšli na zajtrk. Po zajtrku smo odšli na bordanje. Enako kot druge dni smo bordali do enih. Ko smo prišli iz Podkorena, smo izdelali velik iglu. Potem smo tekli na smučeh. Pri večerji smo jedli joto in za sladico palačinke. Takoj po večerji smo šli v disko. Tam smo ostali do 10. ure. Ko smo se vrnili, smo se na hitro stuširali in odšli spat. SOBOTA: Ko smo vstali, smo tako kot vedno odšli najprej na zajtrk, potem pa na bordanje. Po končanem bordanju smo šli na kosilo, potem pa smo začeli pakirati za odhod domov. Ob treh smo šli v avtobus in proti domu. Okoli štirih so nas starši pričakali pri vrtcu v Bistrici. Iz avtobusa smo vzeli prtljago in odšli domov. Alan Markelj, 4a Letošnje leto se je pričelo zanimivo. Bili smo v Planici, kjer smo imeli šolo v naravi. Doživeli smo veliko zanimivih stvari, še posebej mi je bil všeč obisk gorskih reševalcev. Na obisku smo imeli dva mlada gorska reševalca, s seboj sta prinesla veliko opreme in pripomočke za reševanje. Povedala sta nam veliko stvari ter prikazala reševanje. Zdaj vem, kako moram ravnati v primeru, če me zasuje plaz. Delo reševalcev je zanimivo in nevarno. DOGODEK IZ KRANJSKE GORE Matic Fortuna, 4.a Ura je bila pol devetih zvečer. Pripravljali smo se za spanje. Bil je četrtek. Petnajst čez osem se je začela tekma med Olimpijo in Paokom. Ker je sošolec Nejc imel s seboj radio, smo tovarišico Joži Ropoša vprašali, če lahko vsi skupaj poslušamo tekmo. Poslušali smo jo v naši sobi. Prišli so še štirje prijatelji iz 4.c. razreda. Med tekmo smo igrali game boy in jedli čokolado. Tekma je bila napeta. Na koncu je zmagal Paok. Potem smo se odpravili spat. KOVORJANI V KRANJSKI GORI učenci 4. Kovor Kljub zimi brez snega smo se Kovorjani vseeno odpravili v šolo v naravi in prav srečo smo imeli, da smo ujeli nekaj smučanja na belih poljanah. Od doma smo bili od 16. do 20. januarja. Kranjska Gora je bela, tako je naša učiteljica pela. Sedaj smučke brž na noge in smučat gremo v gore. Bivanje v šoli v naravi je prehitro minilo. Ob pripovedovanju pa je komu le ušel kakšen skrit nasmeh in pogled v daljavo. DOGODEK IZ ZIMSKE ŠOLE V PLANICI Ožbej Lukane, 4.a V sredo sta prišla gorska reševalca s psom. Povedala sta nam o reševanju ponesrečencev izpod plazu. Pokazala sta nam oddajnik žolno, ki ga imajo planinci na sebi, kadar prečkajo plazišče. Popoldne smo splezali na velikanko. Pri hoji v globokem snegu sem se pogovarjal s svojimi prijatelji Maticem, Tadejem in Bernardom. Prisopihali smo na vrh.Tam se nam je odprl lep razgled na dolino. Oblečeni smo bili v smučarska oblačila, zato smo namesto sank uporabili kar zadnje plati. Premočeni in veseli smo se vrnili domov. MUZEJ Stezice ŽELEZNICA V TRŽIČU Manja Sedej, Branka Avramovič, 4.a Katja Brglez, 4.a Valvasor je modroval, kako dobro bi bilo združiti Kranjsko s Koroško točno v podnožju Ljubelja in Tržiča. Časopisje je večkrat pošiljalo predloge, a so ostali le predlogi. Raznovrstni načrti za železniško progo Tržič - Ljubljana so bili dolgo neizpeljani. Merili so svet, že leta 1902 zabijali kole, kjer naj bi bila železniška proga, šele 1908. pa je Tržič le dobil železniško progo. Dne 22. julija 1908 je vlak prvikrat peljal iz Kranja v Tržič, oziroma v Bistrico pri Tržiču, ker je tržiški kolodvor stal na bistriškem svetu - današnji Peko, ambulanta. Tovarna Peko ga je uporabljala za prevažanje usnja in čevljev. Za BPT je bil pomemben, ker so dovažali bombaž. Od leta 1933 dalje tržiška železnica ni imela več stalnih strojevodij. Vlake so sprejemali in odpravljali postajni načelniki. HIŠA Primož Kesnik, 4.c Lani sem na morju spoznal fanta z imenom Miha.Vprašal meje, kje prespimo čez noč. Dejal sem, da v hotelu. On pa me je odpeljal na prostor, kjer je živel on. Zagledal sem veliko hišo z desetimi okni in železnimi vrati. Hiša je bila pokrita z rdečo kritino. Bila je nenavadna, saj je bila na štirih kolesih. Vprašal sem ga še, zakaj ima hiša kolesa. Odgovoril mi je, da zato, ker se radi vozijo iz kraja v kraj. Dejal mi je še, da mogoče obišče tudi moj kraj, kjer živim. Vsako sredo med glavnim odmorom (od 1030 do 1045) bo v računalniški učilnici potekalo tekmovanje v smučarskih skokih "Ski Jump 2001". Najboljše skakalce in rekorderje posameznih skakalnic bomo nagradili s praktičnimi nagradami. Z razredom in učiteljico Maksimo Štumfel smo odšli v muzej. Najprej smo si ogledali maketo Tržiča in okolice. Odšli smo v prvo nadstropje. Tam so nam pokazali, kako so izdelovali usnje. Videli smo orodja, s katerimi so usnjarji obdelovali živalsko kožo. Kasneje smo videli, s čim so si pomagali pri izdelavi čevljev. Potem smo šli v oglarsko delavnico. Na koncu smo si ogledali, kako delajo čevlje. Videli smo veliko orodja. Čevljarske delavnice so imele znak čeveljček. Namesto radia so imeli čevljarskega ptiča. Ta dan smo se veliko naučili o zgodovini Tržiča. Z ŽELEZNIMI ŠKORNJI V BELI SVET Martina Lah, 4.c Nekega dne sem šla zvečer spat in tisto noč sem sanjala, da sem prišla v deželo, kjer gre vse po svoji volji. Otroci gredo v šolo, kadar se jim zdi! Učijo se od 8. ure do 9.15 in od 11. Kdo lahko tekmuje? Katerakoli učenka oz. učenec naše šole, ki izpolni priloženi kupon v Stezicah in ga odda v skrinjico pri dežurnem učencu do 26. aprila 2001, počaka na žreb in se tekmovanja udeleži po razporedu, ki ga bomo določili na podlagi žreba. Razporedi tekmovanj bodo objavljeni na vratih računalniške učilnice in na steklenih vratih pred zbornico. Tekmuje lahko največ 12 tekmovalcev, po sistemu izpadanja. PRIJAVNICA "SKI JUMP ZOOI" Tekmuje: 1.____________________ Razred: ____________________ Izpolnjeno prijavnico oddaj v skrinjico pri dežurnem učencu do 26.4.2001. ure do 13.05, vmes pa gredo ven ter jedo sladkarije z dreves, igrajo nogomet, košarko... Če pa je vreme grdo, gredo v telovadnico, ali pa se v razredu igrajo kakšne dobre igrice. V glavnem se imajo super. Tudi jaz sem se jim pridružila, tedaj so že rasla drevesa s sladoledom. Vsak dan smo pojedli vsak po sto kepic sladoleda, zato sem se šole vsak dan bolj veselila. Ko sem prilezla do 20. razreda, me je učila gospa Marjanca Jemec - Božič. Bila je najbolj stroga učiteljica na mladinski šoli. Potem so iz te šole kmalu izstopili vsi učenci in vanjo se ni vpisal noben učenec več, zato je šola propadla. PUSTOVANJE Mateja Trnovec, 3.c Sttzkt Sara Truden, 2.a Pustovanje se je začelo na pustni torek. Dobili smo se v razredu. Prvo uro je vsak povedal nekaj o svoji maski. Drugo uro smo šli v telovadnico. Igrali smo se zabavne igre. Nastopajoči so dobili bonbone. Nastopila sem tudi jaz. Imeli smo tudi izbor najlepših mask, ki jih je izbirala komisija. V našem razredu je zmagal Gregor, ki je bil napravljen v pujsa. Za nagrado so najlepše maske dobile dve čokoladi. Četrto uro smo šli v sprevodu do Doma Petra Uzarja. Meni je bilo pustovanje všeč. Tudi sama sem se napravila, v telebajska (Thinky Winky). BIL SEM MAŠKARA Žan Kersnik, 3.c Našemljen sem bil v gusarja. Imel sem črno ruto in nekaj čez oko. Gusarjev je bilo veliko. Dva sta bila moja sošolca. To sta bila Tilen Radosavac in Tilen Maršič. Za pusta sem hodil po hišah. Vem pa, da to ni lepo. Maškare preganjajo zimo, ne pa jo prinesejo. Sli smo v Dom Petra Uzarja. Tako seje končal pustni torek. Potem smo šli domov. Nejc Miljak, 3.c Prišel je pustni čas. Otroci se ga zelo veselimo, saj se lahko našemimo. Tudi jaz sem bil maškara. Oblekel sem se v starčka. V soboto popoldan me je mami našemila. Oblekel sem hlače, naramnice, srajco, kravato in vestijo. Za hlače sva stlačila blazino, tako da sem imel velik trebuh. Na glavo sem dal lasuljo in klobuk. Mami mi je narisala brke in nataknila očala. Ko sem bil gotov, me je oči slikal. Šel sem po ir Emila in skupaj sva hodila po hišah. Ko sva pozvonila, so bili zelo prijazni, dali so nama krofe in denar. Zvečer sem se utrujen vrnil domov. V torek smo morali priti našemljeni tudi v šolo, bil sem mafijec. V šoli smo imeli razne igrice, šli smo tudi v dom ostarelih. Lepo smo jih pozdravili. Po končanem pouku smo odšli domov. Tako se je končalo moje pustovanje. Imam lepe spomine in komaj čakam pustni čas drugega leta. Nejka Pagon, 3.c Bila sem pajkovka. Mami mi je naredila vijoličast plašč s pajki in kupila klobuk s pajkom. V šoli smo imeli pustno zabavo. Nato smo šli v Dom Petra Uzarja. Popoldne sva šli s Špelo kot maškari okrog Ročevnice. Špela Majeršič, 3.c Za pusta sem bila dobra vila. V šoli smo imeli razne igre. Ko smo imeli izbor najlepše maske, so iz našega razreda izbrali Uršo. Prvi dan sem šla s Tanjo po hišah, kjer sva dobili veliko daril. Zvečer, ko sem se vrnila domov, nas je oče peljal v Ljubljano na ogled cirkuške predstave. Tudi med gledalci je bilo veliko pustnih mask. Predstava je bila zelo lepa in dolga. Preživela sem lep dan. Petra Praprotnik, 3.c Pusta sem bila zelo vesela. Na maškarado smo šli tudi v Cerkno. Ko sem bila v Cerknem, sem bila princesa. Nato sem se odločila, da bom v šoli pikapolonica. Nato sem odšla v šolo. V razredu smo se lahko tudi presedli. Najprej smo imeli eno uro pouka, nato pa smo šli v telovadnico. Tam smo se igrali različne igre. Nato pa smo imeli še tekmovanje za najlepšo masko. Bilo je dobro. Med počitnicami sem pripravila kostum za dobro vilo. Iz risalnega lista sem izdelala klobuk. Pobarvala sem ga z modro barvo in nanj prilepila zlate zvezdice. Doma imam tudi lasuljo, narejeno iz volne. V trgovini pa smo kupili očala. Oblekla sem mamino obleko, ki mi je segala do tal. S seboj sem vzela čarobno paličico. Tako oblečena sem s sestro Heleno in prijateljico Tanjo odšla po vasi. Ker mi je klobuk padel in ga je pogrizel sosedov pes, sem v šolo odšla kot Pika Nogavička. Oblekla sem lasuljo iz volne, staro dolgo majico, dve različni nogavici in pajkice. Na obraz sem si narisala pege in rdeča lička. V šoli smo imeli pustno zabavo, potem pa smo v sprevodu odšli v Dom Petra Uzarja. Vrnili smo se v šolo in zame je bilo pustovanja konec. Eva Hervol, 3.c Letos sem bila pikapolonica. Na glavi sem imela rdečo kapo s črnimi pikami. Nosila sem črne hlače, ogrnjena pa sem bila v rdeče ogrinjalo s črnimi pikami. Na obrazu sem imela narisani dve piki in s črno barvo pobarvan nos. Nos me je zaradi črne barve zelo srbel. Zelo mi je bilo vroče, ker sem tudi v razredu nosila kapo. V šoli so me takoj spoznali. Tudi drugi so bili oblečeni kot maškare in tudi jaz sem jih takoj spoznala. Vsi skupaj smo se igrali in se zelo zabavali. Bilo mi je zelo lepo, ker je bilo veliko plesa in norčij. Rada bi, da se ta dan ne bi nikoli končal. Stezice m.. i SESTAVIL ANDRAŽ KIKEL NAŠA GLASBENA SKUPINA PREDSTOJNIK SAMOSTANA STEBLO PRI GOBI UNIV^R. KLINIČNI CENTER PRED. NA KATEREGA DIHAMO ANICA ČERNE INICIATIVA TOASTER SLAK LOJZE • ♦♦ M VRH V HIMALAJI OSNOVNA ŠOLA BISTRICA MARKO PETERNELJ JAJČECE (BIOL.) OGRINJALO MLADINSKA KNJIGA LANTAN TRST LITER KRATKO IZRAŽENA PROGRAM. MISEL POLMER MLINARJEVA DOMAČIJA OČE VESOLJČEK IZ FILMA JED, KI SE PONUDI PO GLAVNI JEDI NATRIJ IGRALEC ROKOMETA VZHOD LETNI GOZD. POSEK GLAS. ZVRST IGRAČA IZ BEZGOVE VEJE ZA POKANJE SLOV. NOV. (MAJDA) DEL HARMONIKE OKRASNI ZIMZELEN GRM MOLIBDEN URAN RIMSKA 5 Ž. IME KRAJ V DALMACIJI ENKAR METER KALIJ RAMENA ZNAMENITI HOLAND. SIR DANSKI FIZIK AMPER BAKER ROBIDIJ IGRALKA FARROW SESTAVINA SVETILNEGA PLINA RIMSKA 50 SHAEKS- PEAR0V KRALJ VRSTA KREME OZNAKA ZA ITALIJANSKO DENARNO ENOTO GAUSS IGOR TOMINEC KRAJ PRI LJUBLJANI VODIK OZNAKA ZA AVTO Z DIESEL. MOTORJEM OS. ZAIMEK CELJE SLOV. UM. ZGOD. (EMILIJAN) KROM STAR SLOVAN DUŠIK REKA V ITALIJI VELIKO USPEHA . PRI ŽREBU! OVRATNA RUTA Ime in priimek:_______________ razred:_______________________ naslov:_______________________ GESLO NAGRADNE KRIŽANKE: 1. nagrada: URA SWATCH 2. nagrada: očala SWATCH 3. nagrada: podloga za miško SWATCH swcitclin Pravilno izpolnjen kupon izrežite in oddajte do 25. aprila 2001 v skrinjico za pritožbe in pohvale. (Pod stopniščem na predmetni stopnji). Žrebanje bo 26. aprila 2001. RIŽEVI ZREZKI Z ZELIŠČNO OMAKO za vas izbrala Jasna Jerman Za 4 osebe potrebujemo: - 78 dag okroglozrnatega riža - 1 I mleka - 7 0 dag masla - 2 jajci, 2 rumenjaka - 12 dag belih drobtin - 7 steblo pora - 2 mala korenčka - 7 velika žlica nasekljanega peteršilja - 2 paradižnika - 15 dag ementalca Začimbe in dadatki: - sol, poper, moka, olje Za vložek očistimo por, mu odrežemo korenine in zelene liste, ga operemo in narežemo na tanke kolobarje. Očistimo korenček in ga narežemo na rezance. Korenček in por blanširamo, odcedimo, polijemo s hladno vodo in pustimo, da se odcedi. Riž blanširamo v rahlo slani vodi, ga odcedimo, polijemo s hladno vodo ter pustimo, da se odcedi. Zavremo mleko, dodamo riž in ga skuhamo. Maslo penasto stepemo, dodamo jajca in rumenjak. Rahlo umešamo —Stezice riž, peteršilj, drobtine in zelenjavo. Maso pustimo nekaj minut počivati. Za garniranje očistimo in operemo paradižnike ter jih narežemo na kolobarje. Drobno naribamo sir. Iz riževe mase oblikujemo enako velike zrezke, jih v malo olja zlatoru-meno zapečemo na obeh straneh pri srednji temperaturi in pustimo na toplem. Pečico segrejemo na najvišjo temperaturo. V olju od zrezkov zapečemo paradižnike na obeh straneh, solimo in popopramo. Riževe zrezke obložimo s paradižnikovimi kolobarji, potresemo s sirom in zapečemo v pečici. Pred serviranjem potresemo z nasekljanim peteršiljem. ŠOLSKO TEKMOVANJE ZGODOVINA 7. in 8. RAZREDI Urban Zaletel, 8.a Teja Kikl, 7.c Žiga Lausegger, 8.a Maša Švab, 7.c Jure Japelj, 8.a Nataša Naneva, 7.a Eva Hlebš, 8.d Tanja Meglič, 8.d Eva Mežnar, 8.c Zahvaljujemo se PIZZERIJI DOLHAR, ker je prispevala nagrade za najlepše GREGORČKE. ŠOLSKO TEKMOVANJE SLOVENŠČINA 8. RAZREDI Urban Zaletel, 8.a Ana Bitežnik, 8.c Nejc Ančimer, 8.a Jure Japelj, 8.a Urša Starc, 8.a Aljaž Cotelj, 8.a ŠOLSKO TEKMOVANJE FIZIKA 8. RAZREDI Urban Zaletel, 8.a Urban Žitnik, 8.b KAM PO OBLAČILO ZA VALETO? I^fl m Lisa. h šXr m http://www.gap.com/ http://www.benetton.com/ http://www.chanel.com/ http://www.rasica.si http://www.labod.si/ http://www.lisca.si/ OBIŠČITE NAS: www2.arnes.si/~obistricakr V svetu mode... lljü ■ jft http://www.dior.com/ m * * http://www.mode.de i: -4»k:y n suuatcli + Ivan Bertalanič, s.p. Ste Marie aux Mineš 17 4290 Tržič Tel.: 04 59 22 150 - ugoden nakup pisarniškega materiala -- šolskih potrebščin -- igrač - TIBO d.o.o. računalniški servis Predilniška c. 16, Tržič tel. 04 59 63 777, fax. 04 20 47 461, GSM 040 810 910 c-mail tibo«siol.nct —— ^ SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME