NO. 137 Ameriška t Vir /l/l1 BE RI € 1%1— H O /W1E AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVGNIAN Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denv^Indianfpo^f^oNd^PhoenLc, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1976 LETO LXXVIH. Vol. LXXVI11 Škof Jakob A. Hickey na obisku pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — Zadnjo Maša je bila koncelebrirana. nedeljo, 12. septembra 1976, je Glavni celebrant je bil škof obiskal slovensko župnijo sv. Hickey. Z njim so somaševali Vida na Glass aveniji škof Ja- vsi domači duhovniki: župnik kob A. Hickey. Ko je bil 16. ju- |dr. Edvard Pevec, Jože Božnar, lija 1974 instaliran za cleve- Jože Simčič, Julij Slapšak in lanskega škofa, je obljubil da bo | škofov osebni tajnik Franc Ko-prej ko mu bo mogoče, obiskal jSem. Ceremonijar je bil naš do-vse župnije v škofiji, katera za- mači bogoslovec John Kumše, jema osem okrajev. Do danes ,ki je poln volje postati nekoč jih je obiskal že okrog 75% ter Idober slovenski duhovnik. Si-ob tem prevozil nad 30,000 milj. J cer pa je škofu stregel tudi naš Nedelja, 12. t.m., je bila lepa, j trenutni diakon, gost župnije sončna nedelja s svojim prvim [sv. Vida. jesenskim obrazom. Bila je kot nalašč prijetna in pripravna za slovesen sprejem tako visokega gosta-cerkvenega kneza, kot je škof clevelandski. Sicer so se pa tudi Vidovci lepo pripravili na prvi uradnic škofov obisk v svoji župniji. Cerkev je bila kar prijetno, sicer preprosto, opremljena za sprejem svojega izrednega, visokega gosta. Nad glavnim cerkvenim vhodom se je vila belo-rumnae zastava papeške vatikanske države, medtem ko je med škofovo mašo na desni strani oltarja stala slovenska zastava, na levi pa papeška; v cerkvi pa pred vrsto klopi na desni strani ameriška, na levi pa zastava vidovske enote katoliških voj. veteranov. Oba velika stebra pri glavnem vhodu sta bila ovita s slovensko tro-barvnico. Škofova maša je bila določe- * „ , 0„, _____ ^ na za pol enajsto uro dopoldne, [pisal rojak prof. dr. Jože Felici-tj. ob uri, ko je sicer slovenska j.j an “The Installation of the Du-maša. Za slovesen vhod v cer- |kes of Carinthia” o Slovencih, kev še je zbrala duhovščina v j Tomažu Jeffersonu in o Dekla- Maša je bila angleška. Le kratek začetni del pristopnih molitev je škof opravil v slovenskem jeziku. Obe berili sta bili slovenski, medtem ko je bil evangelij angleški. Berili sta brala: prvega France Sever, drugega pa gdč. Angela Bolha, upraviteljica Slovenske sobotne šole pri Sv. Vidu. Psalm je bil peti. Odpel ga je s svojim čudovito sonornim glasom mladi akademik Milan Gorenšek. Tudi kor mu je dobro odpeval. Komentator je bil inž. Miro O-dar. V naslednjem naj bodo navedeni še mašni darovi, katere so škofu prinesli pred darovanjem predstavniki raznih župnijskih organizacij in ustanov: slovenski “pušeljc”, votivna sveča z Brezij, knjiga, katera je izšla leta 1968 ob 75-letniici vidovske župnije, knjiga, katero je na- Sen, Teda Kennedyja nameravali umorili! Sirija pritiska k pomiritvi Libanona WASHINGTON, D.C. — Tu so prepričani, da hoče Sirija doseči v Libanonu premirje pred 23. septembroin, ko bo prevzel vodstvo republike novi predsednik Elias Sarkis. V Damasku so povedali sprtim strankam v Libanonu, da bodo uporabili silo, če ne sprejmejo pogojev za premirje, ki jih jim nudijo. Kina napada politiko ZSSR do Tretjega sveta V državi Massachusetts so prijeli tri osebe in jih obtožili p r i p r a vi jan ja zarote za umor sen. Teda Kennedyja. SPRINGFIELD, Mass. —Eden od treh, ki so jih obtožili kovanja zarote za umor sen. E. M. Kennedyja, je dejal,'da mu je bilo ponudenih za umor senatorja $30,000. Neki policist, ki sodeluje pri preiskavi, je med tem dejal, da utegne biti to prazno govorjenje in bahanje med preobilnim pitjem. Robert E. White, 42 let. star, ki živi v Salvation Army’s Rehabilitation Centru, je bil zadržan v zaporu, ker ni imel možnosti položiti jamščine $25,000 za izpust na svobodo. Sandra R. Rondeau, 37 let iz Westfielda, in David J. King, 31 let iz Springfielda, sta bila izpuščena na temelju osebnega bonda. King je trdil, da mu je White rekel, da “lahko zasluži $30,000”, “Vse, kar je treba storiti je umoriti sen. Kennedyja . .. $5,000 dobiš vnaprej, po izvršitvi pa preostalih $25,000”. Mrs. Rondeau, ki dela kot strežnica v hotelu, kamor Kennedy zahaja, naj bi mu prinesla f r aa se M0 zajtrk, White pa naj bi šel za kaf PrlPravl.iena pomagati •roctom v NOV PROTESTNI STRAJK ČRNCEV V JUŽNI AFRIKI Ko je ameriški državni tajnik Henry Kissinger na poti v Tanzanijo v južni Afriki, kjer bi rad preprečil obsežnejše bojevanje med črnci in belci v Rodeziji in Namibiji, so črnci v Južno-afriški uniji začeli nov tridnevni štrajk v protest tamkajšnji rasni politiki. -- JOHANNESBURG, J. Af. — Nad 150,000 črnih delavcev je začelo tu tridnevni štrajk v protest rasni politiki južno-afriške vlade, ki daje belim vse politič- V prvem napadu po smrti Mao Ce-tunga dolži Peking Moskvo “strupene” gospodarske politike do Tretjega sveta. HONG KOnJg. — LR Kitajska je prvič po smrti svojega vodnika Mao Ce-Tunga neposredno napadla politiko Sovjetske zveze do Tretjega sveta, ki jo označujejo za ‘zelo strupeno’, [kraje republike. “Cilj je spraviti države Tretjega sveta pod popolni vpliv so-cial-imperializma na gospodarskem polju,” je rečeno v komentarju uradne kitajske poročevalske službe. Komentar pod naslovom “Sov-jeetsko mazaško zdravilo poj H vragu!” pravi, da se Moskva omagati na-razvoju in jim pripo- sojajo manj ugodno in ne verjamejo dosti, da bo Kissinger res kaj opravil. Položaj v Rodeziji kočljiv Rodezija je stvarno* že sredi ne pravice in vrsto drugih u- gverilske vojne, s katero skušajo godnosti, črnim pa nobenih. To črnci prisiliti belo manjšino k je tekom meseca dni že drugi predaji. V Rodeziji živi okoli 6 tak štrajk. Prvi. ki je bil do milijonov črncev in le okoli 278y 80%* uspešen, je bil končan, ko 000 belcev, vendar imajo zadnji je prišlo do spopadov med žago- jv rokah vso oblast in vse gos-vorniki štrajka in med pripad- [podarstvo. Velika Britanija, ka-niki plemena Zulu, ki so hoteli jtere samoupravna kolonija je v miru in nemoteno delati. Prvi j bila Rodezija do leta 1965, ko se štrajk je bil omejen na okolico j je proglasila za neodvisno, ker Johannesburga, drugi naj bi bil ni marala sprejeti britanske zah-segal v vse i /z Clevelanda i j I in okolice 1 splošen ter bi naj • • kraie ri župnišču, ministranti, cerkveni možje, narodne noše, vojni veterani, predstavniki in predstavnice župnijskih cerkvenih m verskih ustanov, društev, klubov, šol, učiteljstva, skavtov itd. pa na prostoru pred župniščem. Ko so se četrt ure pred enajsto uro iz obeh zvonikov oglasili še zvonovi, se je razvil izpred župnišča na Glass avenijo veličasten sprevod s križem na čelu. Medtem ko so zvonovi peli kakor le redko kdaj tako, saj so pa pritrkavali sami znani Vidovski umetniki-pritrkovalci, kot France Tominc, Edi Bradač, Edi Voider, Florijan Sekne, raciji o ameriški neodvisnosti, in seveda ciborij s hostijami, vino in voda. S tem v zvezi še beseda o prošnjah. Te so bile o-pravljene v slovenskem jeziku. Prirejene so bile nalašč za to priložnost. Med sv. mašo so prejeli skoraj vsi navzoči sv. obhajilo. Obhajalo je več duhovnikov, toda le škof je obhajal pod obema podobama. S kora se je vso mašo glasila pesem, mogočna slovenska in angleška, delno spremljana z raznimi godbenimi instrumenti. Po obhajilu je bilo kratko po-obhajilno premišljevanje. Misel za to sta zbranim podali; v Lojze Petelin st. in Lojze Pete- 'slovenščini gdč. Mojca Slakova, Hn ml. jv angleščini pa s. M. Donnalle, V sprevodu in seveda potem sedanja upraviteljica vidovske tudi pri sv. maši je ibilo; okrog,;župnijske.šole. Te vrste premiš-sto slovenskih narodnih noš, Ijevanje smo opravili pri Sv. njo ter senatorja ustrelil, ko bi) v ■ - - ta jedel zajtrk, je razlagal King rof,cl z ravl 0 za vse k0!62™ načrt zarote. Trdil je, da ni imel on namena ali naloge umoriti senatorja, to nalogo naj bi bil imel White. King naj bi bil le skrbel, da bi bilo tovorno dvigalo odprto za pobeg, vsa ostala pa zaprta. Sen. E. M. Kennedy [je bil na zajtrku v Oaks Inn, kjer ije bila Mrs. Rondeau zaposlena, kjer pa jo pretekli teden ni bilo v službo. King je vso reč izdal policiji, ko White ni prišel v petek na dogovorjeni sestanek. Ko so sen. Kennedyja obve-,stili o odkriti zaroti proti njegovemu življenju, je zmignil z rameni in mirno nadaljeval svojo volivno kampanjo z obiskom skupine v Boston hotelu, ki jo je povabila njegova mati Mrs. Rose Kennedy. Obtoženi so včeraj pred okrožnim sodnikom izjavili, da niso krivi v smislu obtožbe. teve po spremembi ustave, ki bi naj postopno privedla črno ve- Policiia Driiela aeitatorie jčino na oblast, se že vsa leta „,... . , . . . .'trudi za rešitev nevarnega po- Pohciia le uporabila solzivm , ~ . & v plin proti demonstrantom v čr- T, .' , ,. r, , , , i Vs1 poskusi pripraviti rodezii- nem nasehu Soweto ter prnela , ... : , . %.v v , J sko vladajočo belo manjšino k tam in v sličnem črnskem me-r ... 1 , , „ . . , A1 , . „ , v ., prepustitvi vlade crm večini so stu Alexandria vec sto črnih „ u . ,, j piopadii, četudi so se za to izja- agitatorjev . Oblasti trdijo, da „, _ . . J , , , v ’ vili tudi Združeni narodi m proso nastopile šele, ko so crm de- , „ j , , %. . glasih proti Rodeziji gospodar- monstranti napadli, prevrnili in ■' & L zažgali več avtobusov. druga lepša od druge. Bilo pa je med njimi tokrat toliko mladine kakor še nikoli doslej. V narodno nošo so se opravili tudi naši dobri Belokranjci in Belokranjke in njihov mladi rod. Kako prav je, da niso pozabili nanj! t V sprevodu je bila poleg papeške in veteranske zastave tudi slovenska narodna zastava, katero je nosil Tomaž Slak, postaven fant v našem narodnem kroju. Sprevod je zaključila domača vidovska duhovščina s škofom in njegovim osebnim tajnikom rojakom rev. Francem Eosmom. v Preden se je začela maša, sta škofa v prezbiteriju pozdravila zastopnika vidovskih župljanov, za slovensko govoreče pisatelj Karel Mauser, za angleško govoreče in hkrati v imenu cer-venih mož pa njihov predsed-*dk Jožef Baškovič. Vremenski prerok Večinoma sončno z naj višjo temperaturo okoli 84 F (29 C), ntri postopna pooblačitev z erjetnostjo neviht popoldne inino. Ponoči. 1 Vidu tokrat prvič. Konec sv. maše je stopil pred zvočnik še sam vidovski župnik dr. Pevec. Sicer v kratkem,Hoda vsebinsko globokem govoru, se je zahvalil škofu za njegov o-bisk pri župniji sv. Vida. Svojo zahvalo je navezal na škofove besede. V istem redu kakor ob slovesnem vhodu pred mašo v cerkev, se je po sv. maši škof z duhovščino in z drugim spremstom med slovesnim petjem papeške himne in med mogočnim pritr-ko van jem vidovskih zvonov vrnil v župnišče. Med potjo je zbranim delil svoj blagoslov, zunaj cerkve se je pa kar ves vesel in srečen spustil v pogovor z verniki. * Prvi obisk škofa Hickey ja pri Sv. Vidu bo brezdvomno ostal vsem župljanom kakor tudi drugim slovenskim rojakom, ki so za to priložnost prihiteli tja, v spominu. Prepričani smo, da bo ostal drag spomin tudi škofu Hickey ju na Slovence, o katerih je vedel povedati samo lepo in zanje še posebej vzpodbud- V letošnjem avgustu prodanih 11% več avtov kot v lanskem DETROIT, Mich. — V letošnjem avgustu je bilo prodanih okoli 760,000 novih avtomobilov, povprečno 11% več kot la- še manjša. ski bojkot. Vodniki sosednjh črnih držav so skušali doseči spremembo potom razgovorov z lan Smith v Pretoriji . . _________0_________ njihovem gospodarskem napre- j Včeraj je prišel v glavno me- vlado Južne Afrike, ki bi naj pri-dovanju. sto Južno-afriške unije predsed- tisnila na Rodezijo, ki od njej “Pazite!” pceiva komentar, -mk rodezijske vlade lan Smith popolnoma zavisi. Južna Afrika j ker “v tem zdravilu ni nič dni- [na razgovore s predsednikom nrvsrerfnvaia n,- no k.-i« gega kot strup. Kdor ga bo vlade Johnom Vorsterjem. Zad vzel, bo omamljen.” Kitajci opozarjajo in svajrijo pred tremi sestavinami tega zdravila. Prva je trdifev, da mora biti z gospodarskim razvojem združena razorožitev. Kitajci pravijo, da so to smeti! Druga je sovjetsko priporočanje tuje pomoči. Kitajci trdijo, da je ta škodljiva in vodi do gospodarske odvisnosti. Skiieujejo se na svoj lastni zgled in go-sodarske odvisnosti. Sklicujejo Tretji strup so skupna podjetja, ki jih Sovjetska' zveza in Svet za vzajemno gospodarsko pomoč, ki je pod svojetskim nji bo Smithu obrazložil, kaj sta se razgovarjala s Kissingerjern v Zuerichu pretekli teden in kaj se dogovorila. John Vorster je pokazal precej očitno v svojem nagovoru, da ne misli pritiskati na Smitha, da bi sprejel načrt o naglem prehodu vlade v Rodeziji iz rok bele manjšine v roke črne večine. Vorster je izjavil: Rodezijci so ponosni ljudje. Oni določajo sami svojo politiko in se sami odločajo. Kissinger leti v Tanzanijo Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je včeraj odletel iz v . J C V d J L Cl 1. nadzorom, skušata ustanavljati ZDA jn prenočil s svojimi sprem z državami v razvoju. To je past lieva]ci y švicij od koder da_ v katero hočejo ujeti te države 1 in jih vključiti v sovjetsko gospodarsko področje. ni. Domačih avtomobilov je bilo prodanih več 15%, tujih pa 2.7% manj. Računali so, da bo nes odletel proti Tanzaniji v južni Afriki. Njen predsednik Julius Nyerereje med najvažnejšimi vodniki črne Afrike. Kis- je posredovala, ni pa bila voljna resno pritisniti na belo vlado v Rodeziji. Razgovovori so propadli in gverilska vojna, ki je bila že v teku, se je začela širiti. Nevarnost sovjetsko-kubanskega vmešavanja Sovjetsko-kubanski poseg v Angolo lani in v začetku letošnjega leta, ki je privedel tam na oblast levičarsko marksistično vlado predsednika Neta, je vzbudil strah, da bi Sovjeti in Kubanci posegli tudi v Rodezijo in Južno Afriko, ki upravlja nekdanjo nemško posest Jugo-zahc-dno Afriko ali Namibijo, kot jo imenujejo zagovorniki njene neodvisnosti. Tak poseg bi razširil vojskovanje med belimi in črnimi ter lahko spremenil južno Afriko v krvavo bojišče. To bi vodilo do uničenja zahodnega vpliva v tem delu Afrike in verjetno spra- singer bo v razgovorih z njim vilo v nevarnost morski promet videl, kakšne so možnosti za okoli južne Afrike med Atlant-uspeh. Sam je pred par dnevi skim in Indijskim oceanonu, to- prodaja tujih avtomobilov izjavil, da so izgledi 50:50, v rej pot, po kateri prihaja dober Evropi pa med tem položaj pre- SEDAJ PA ZARES — Volivna kampanja je v polnem teku, boj za naklonjenost volivcev je trd, ko bi republikanci radi ostali v Beli hiši, demokrati pa so jih odločeni od tam pregnati in se vanjo sami vseliti. Republi kanska kandidata Gerald R. Ford in R. Dole imata težko nalogo in bosta morala napeti vse sile, če hočeta uspeti. 'del olja iz Perzijskega zaliva v ZDA in delno v svobodni del Evrope. Kissinger išče rešitev Kissinger se bo danes in jutri razgovarjal s predsednikom Tanzanije, nato s predsednikom Zambije, pa odletel v Južno- Af-riki na razgovore s predsednikom tamkajšnje vlade Johnom Vorstersterjem. S predsednikom rodezijske vlade lanom Smithom se bo sestal le, kot so objavili, če bo ta preje pristal na načrt o prepustitvi vlade v Rodeziji črni večini v teku prihodnjih dveh let. Ta načrt je bil izdelan v razgovorih med ZDA in Veliko Britanijo, podpirata pa ga tudi Francija in Zvezna republika Nemčija. -----o------ Jordanija bo kupila rakete v Ameriki AM AN, Jord. — Jordanija bo kupila 14 baterij Hawk protiletalskih raket v ZDA in jih namestila na določenih položajih za svojo obrambo. I l Battistiju se mudi— Zvezni sodnik F. Battisti, ki je spoznal clevelandski mestni in ohijski državni šolski odbor za kriva šolske segregacije v Clevelandu, zahteva do prihodnjega tedna predloge za sestavo odbora, ki naj bi sodeloval pri sestavljanju načrta za desegrega-cijo šol. Rojstni dan— G. Matt Tekavec z Goller Avenue, ki velikokrat objavlja svoje dopise v našem listu, je obhajal včeraj 74. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let! Uprava AD išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca za ceste E. 154, E. 156 E. 157 St., Whitcomb in School Avenue. Kličite tel. 431-0628. Poseben gost— V četrtek bo imel na svojem radijskem programu Marijan Kavčič kot gosta Josephine Turkman, ki bo govorila o obisku Zarja v Sloveniji. Oddaja je na WZAK 93.1 EM. Šolski štrajk v Parmi se nadaljuje— Ko se šolski štrajk v Parmi nadaljuje, je okrajni sodnik Frank J. Gorman odklonil pribš-njo šolskega odbora, naj štrajk prepove. -----o------ Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik se je včeraj razgovarjal s poslanikom ZDA pri ZN W. Scrantonom, nakar je Bela hiša izjavila, da bodo ZDA vetirale prošnjo Vietnama za sprejem v ZN, ker ta ne da pojasnil o 795 Amerikancih, pogrešanih tekom vojskovanja v Indokini. Predsednik Ford je to odklanjanje Vietnama označil za “neobčutljivo in kruto” do družin pogrešanih. WASHINGTON, D.C. — Narodna akademija znanosti je včeraj objavila svojo študijo o škodljivosti razpršil fluoro-karbona, ker uničujejo ozonski pas, ki varuje zemljo pred močnimi uitravioletnimi žarki. Oslabitev ozonskega pasu bi povečala nevarnost kožnega raka. Akademija znanosti pravi, da bo omejitev rabe teh razpršil nujna, pa je vendar predložila novo študijo, ki bi naj tekom prihodnjih dveh let privedla do vseh potrebnih podatkov za končno odločitev. KARAČI, Pak. — V predmestju se je podrla včeraj šestnadst-ropna stanovanjska stavba, pri čemer naj bi bilo do 100 ljudi mrtvih. EL CENTRO, Calif. — Oklopni avto, ki je vozil denar, se je na spolzki cesti prevrnil, pri čemer se je 8 milijonov v bankovcih in kovancih rastreslo po cesti in poleg nje. Policija je vse zastražila, dokler niso denarja pobrali. Lahko je bilo z bankovci, ki so bili v vrečah, težje s kovanci, ki so se iz vreč razleteli na vse strani, tudi do 50 metrov daleč. NEW YORK, N.Y. — Sodnik jo včeraj določil za vsakega izmed petih članov hrvaške skupine, ki je ugrabila pretekli petek letalo TWA, letela z njim do Pariza, kjer se je predala in bila vrnjena v New York, milijon dolarjev varščine. Ni še odločeno, ali bodo najprej obtoženi ugrabitve letala ali umora policaja v New Yorku. - AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 14, 1976 j« « i za dosego integracije postal oster, utegne potisniti del nasprotnikov prevažanja med republikanske volivce, ----------------------------------VWBIwa jjgj, se predsednik Ford in republikanski volivni program odločnejše izražata proti prisilnemu prevažanju. Vsa ta vprašanja in še druga, ki mučijo današnje-8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 §'a ameriškega volivca bodo igrala vlogo pri njegovem odločanju 2. novembra. Dotlej imata oba kandidata, dotlej imata obe stranki še dosti priložnosti svoja stališča razčistiti, da bodo volivci vedeli, kje kdo stoji, za kaj se zavzema in kaj je mogoče od koga pričakovati. National and International Circulation Pabinuied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA • Združen« države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece e Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 8 months ganada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 137 Tuesday, Sept. 14, 1976 Carter-Ford BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, lil. — Baragov strskega. V krasnih besedah je dan, ki je bil letos 29. avgusta v slavil našega slovenskega roja-Marquette, Mich., je za nami. ka škofa Friderika Barago in Žal, nisem bil tam osebno, to, njegovo veliko požrtvovalnost kar bom napisal, so mi pripove- .pri reševanju neumrjočih duš, do vali drugi, ki so bili tam. Go- j po geslu: Le eno je potrebno, voril sem z mnogimi. Vsi so bi- Med mašo je odlično prepeval n. Demokratski predsedniški kandidat je tekom konvencije v New Yorku odklonil povabilo zastopnikov italijanske narodnostne skupine in se s tem tej močno zameril pa vzbudil nezaupanje tudi pri ostalih narodnostnih skupinah v vsej deželi. To so v prvi vrsti skupine iz Srednje, južne in vzhodne Evrope, katerih pripadniki so v glavnem katoličani. Narodnostne skupine in katoličani predstavljajo od dobe predsednika Franklina D. Roosevelta steber demokratske stranke. Zdi se, da so v Carterjevi okolici smatrali to za samo po sebi umevno in tako ustaljeno, da se za to ni treba posebej brigati. Zamera narodnostnim skupinam in katoličanom tekom demokratske narodne konvencije je postala o-pazna in za demokrate zaskrbljujoča šele, ko je postala očita in ko so bile očite tudi njene posledice. Jimmy Carter je skušal popraviti svoj odnos do katoličanov in se zato v Washingtonu sestal s šestimi vodilnimi pred-stavniM Katoliške cerkve v ZDA. Ta razgovor položaja ni razčistil, škofi so izjavili, da so še vedno “razočarani” nad Carterjem, oziroma nad njegovim stališčem do splava na zahtevo. Jimmy Carter, goreč, “prerojen” južni baptist, je izjavil, da je osebno proti splavu na zahtevo, odklonil pa je podporo ustavnemu dopolnilu, ki bi to prepovedalo, za kar se poteguje Katoliška cerkev. Pristanek na to stališče — republikanci so ga sprejeli v svoj volivni program — bi utegnilo škodovati Carterju pri li-bralnih krogih in skupinah volivcev, zato ga je ta odklonil. Liberalni krogi demokratske stranke so začeli trditi, da velika večina katoličanov ne posluša svojega cerkvenega vodstva in da se za to ni treba Carterju zanj preveč brigati. Katoličani, ki na svojo vero količkaj dajo, take razlage in takega postopka ne bodo lahko sprejeli. Jimmy Carter sam je pretekli teden izjavil, da ima med katoličani večjo podporo kot med protestanti, toda to, kar so pokazala njegova povpraševanja v zadnjih dneh, ni nujno, da bo držalo tudi 2. novembra. Kot že povedano, so katoličani v veliki večini priseljenci iz Srednje in južne Evrope ter Irske, v dobri meri so to pripadniki narodnostnih skupin, za katere Carter v prvi dobi ni kazal posebnega zanimanja, več mu je bilo tedaj do podpore črnih volivčev. To je res tudi dobil in upa, da jo bo ohranil za volitve 2. novembra. Odnos do narodnostnih skupin je začel Carterja in njegove svetovalce skrbeti, zato je odšel Carter pretekli teden v Pittsburgh in tam skušal pridobiti podporo Poljakov. Ko je oblekel srajco z napisom “Polish Power” v poljskih narodnih barvah, je bil pozdravljen z burnim ploskanjem, četudi so ga pred zborovanjem pozdravljali piketi z napisi “proti splavu na zahtevo” in ga naravnost označevali za “morilca otrok”. Carter, ki je bil še pred obiskom Poljakov v Pitts-burgu pri Italijanih v New Yorku, je prišel tudi v Cleveland, kjer je naglo obiskal Slovenski društveni dom v Euclidu, kjer se je njegovim varuhom zdelo najvarnejše, četudi je bil SND na St. Clair Avenue veliko bližje. V Euclidu je izjavil, da je proti prisilnemu prevažanju šolarjev za dosego integracije in tudi za ohranitev narodnostnih naselij po ameriških velemestih kot zdravih za ohranitev teh velemest. Tak obisk v sen-klerski naselbini bi bil veliko učinkovitejši, ker ta del Clevelanda, kjer utegne priti do do prevažanja šolarjev, med tem ko te nevarnosti v Euclidu vsaj za sedaj še ni. Senklerska slovenska naselbina je v težavah in bolj uotrebna javne podpore, stvarne in moralne, kot Euclid. Narodnostne skupine so v preteklih desetletjih pretežno glasovale za demokratske kandidate, tudi slovenska. V zadnjem desetletju se je ta trdna strankarska pripadnčst precej zrahljala, če ne naravnost omajala. Slovenski volivci so ponovno v vel iki večini glasovali za republikanskega županskega kandidata R. J. Perka — verietno v dobri meri bolj zaradi njegove rasne kot strankarske pripadnosti. Republikanska stranka se prizadeva pridobiti podporo med volivci narodnostnih skupin in je zato ustanovila poseben odbor za nje. ki živahno pošilja g voj e okrožnice na vse strani iz svojega glavnega stana Washingtonu. D.C. Kako usoešen bo ta napor, ie težko reči. ker smatra pretežni del volivcev narodnostnih skupin, da so tem demokrati nsklonjeneiši od republikancev. Kjer je spor zaradi prisilnega prevažanja šolarjev li istega mnenja: Lepo je bilo. Bili smo na grobu našega svet- pevski zbor fare sv. Štefana v Chicagu, pod vodstvom p. dr. c, - ----o- ~ ~ -----F-------- ir' nijškega kandidata Slove nca, Vendelina Spendova. Pri orglah škofa Friderika Barage, Iz Chicaga nas je bilo največ, tako so rekli. Kar trije busi so V soboto, 28. avg., zjutraj odbrzeli izpred cerkve sv. Štefana. Menda jih je bilo vsaj 150 ljudi iz Chicaga in okolice. Mnogi so se pripeljali s svojimi družinami v avtbmobilih. Vožnja je bila lepa, razpoloženje med romarji odlično. Romanje je organizirala krajevna organizacija Baragove zveze (častni predsednik Jože Gregorič, aktivni predsednik, Fred Orehek, urednik čikaške Tribune, in ga. Corinne Leskovar, tajnica). Zjutraj v soboto je lilo, pa se je hitrcf zvedrilo tako, da je bilo potovanje prav lepo. Zanimivo: v petek so imeli v Marquettu nad 90 F, v soboto in nedeljo pa o-krog 49 Pl Videli smo avtobuse iz Clevelanda, Jolieta; Toronta in mnogo Mibvaučanov je prišlo s privatnimi vozili. Niso mogli dobiti dovolj potnikov za en avtobus. To se pravi, da je bila či-kaška organizacija na višku. Med potjo so se romarji ustavili v Green Bayju, kjer so imeli kosilo. Zvečer so dospeli v Marquette, Mich. Prenočili so v Ra-mada Inn. Povsod so videli narise “Welcome at Baraga Day”. Dr. Tone Arko je zvečer kazal lepe barvne slike, katere je posnel, ko je potoval po Baragovi deželi. Upam, da jih bomo videli tudi v Chicagu. V nedeljo, 29. avgusta, po maši so se romarji odpeljali na o-gled Baragove dežele. Bili so pri Baragovem spomehiku blizu. L’Anse, zelo se jim je dopa-del, srečali so se z duhovnikom, ki je pol Indijanec, pol Irec. Gradi blizu stare cerkve, katero je zgradil Friderik Baraga, novo leseno cerkev prav v istem Togu. Navdušeno jih je pozdra- j e bil dr. Fischinger. Peli so kar v treh jezikih: slovenskem, latinskem in angleškem. Ne samo Slovenci, tudi Angleži so bili presenečeni nad krasnim, dovršenim petjem. Pevci so dali iz sebe vse, kar so mogli. Poleg Marijinih .pesmi pevskega zbora je moški zbor občuteno zapel “Ko zarja že gore zlati”. Neka gospa mi je rekla: Pohvali naš pevski zbor, p. dr. Vendelina in dr. Fischinger j a, kar le moreš. Lepo so predstavili našo faro in slovensko pesem. Za konec je zadonela “Marija, skoz življenje”. Vsi Slovenci so poprijeli, da je donelo po velikanskih prostorih katedrale. Mnogi slovenski udeleženci so ta dan klečali pred Baragovim grobom in prosili Očeta luči, od katerega pride vsak dober dar, za poveličanje našega svetniškega škofa Barage. Mnogi so imeli solzne oči. Bili so pa tudi zelo presenečeni nad prijaznostjo in preprostostjo Baragovega naslednika škofa Salatke. Povedal je, da nosi tokrat prstan, katerega je nosil škof Friderik' Baraga. Dal ga je tudi poljubiti nekaterim našim obiskovalcem? Ob tej priliki je bil tudi sestanek Baragove zveze. Za predsednika je bil izvoljen varuh Lemontskega samostana in svetišča p. Atanazij Lovrenčič, OFM. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji Baragov dan v letu 1977 na Ameriških Brezjah .v Lemontu. Msgr. Matija Butala iz Jolieta je dobil Baragovo odlikovanje za svoje delo v prid Baragove beatifikacije. Plaketo je izdelala ga. Modic. Splošna sodba vseh, ki so bili v Marquettu, je: Bilo je nekaj lepega, doživetega in je ponovno vzbudilo med slovenskimi rojaki zanimanje za apostolsko delo slo- sv. Štefana pod vodstvom p. dr. Vendelina Spendova je zapel sledeče pesmi: Psalm 150 od dr. Kimovca pri vhodu škofov v katedralo. Gloria ,v latinskem jeziku iz maše Missa Surrexit Dominus (Tomc), I will praise & Psalm 145 od p. Vendelina Spendova; Alleluia in odpev Open Our Hearts od p. Vendelina Spendova; pri , darovanju Marijina pesem Samo Nji od p. Sattnerja, Svet, svet si Ti, slovensko od p. Vendelina Spendova; Jagnje božje, angleško po slovenski melodiji;' pri obhajilu pa so zapeli Kot po mrzli vodi od Sattnerja, Ave Jezus od Mava ter Ko zarja že gore zlati (moški zbor). Na banketu je bilo tudi več odličnih zastopnikov j a v n ega življenja. Naj omenimo samo kongresnika, Slovenca po rodu. Ruppeja. Na banketu v Rama-da Inn je svetoštefanski zbor zapel: Slovenska zemlja (A- Ijaž), Po jezeru (Volarič), Vsi so prihajali (narodna), V hribih se dela dan (Foerster). * Sestra Vendelina, ki že nekaj iet poučuje na naši farni šoli, je šla v pokoj. Bila je učiteljica na tej šoli takrat, ko je šola pričela delovati. Potem je poučevala na raznih drugih postojankah. Farno poročilo pove, da v vseh teh 53 letih ni niti enkrat zamudila šole. Kljub pokoju bo še nadalje skrbela za lepoto oltarjev v naši slovenski cerkvici. Bog daj, da še mnogo let! Šolska vrata naši mladini so se spet odprla 8. septembra. Kmalu bo tudi slovenska Slomškova sobotna šola spet zbrala nadebudno slovensko mladino pod svoje okrilje. Imam še nekaj, kar bi vas u-tegnilo zanimati. Pa naj ostane to za prihodnjič. Lepo vas pozdravlja “Toti štajerc” ------o------ iree se veseli svojega rojsSsiiga im m ra 1912. Zatem so se vse do današnjega dne vrstili veseli dogodki dolgih, razgibanih let. Manj veselih, žalostnih, Frank ne šteje. Sicer ponovno vdovstvo nekako težko • prenaša in se počuti nekam zapuščenega. Frank je vse življenje rad pel in kot prvi tenor vneto sodeloval pri'pevskem zboru Slovan vse od leta 1936. Povrhu je še njegov ustanovitelj. Rad je vrtnaril, v svojem ljubkem vrtičku negoval rožice in zeleno travico. Še vedno ima rad veselo družbo. Če se tudi še vedno rad zavrti, nam pa žal ni znano! Je član številnega Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in tudi zvesti, dolgoletni naročnik našega lista Ameriške Domovine. Pionirju Franku Rupertu, našemu dobremu znancu iz hišne številke 18801' Kildeer Avenue, prisrčne čestitke z iskreno željo, da bi se še dolgo dobro počutil in na stara leta še vedno kako veselo zapel! A. D. Križen! kražem skozi sreujske pasje M,*, New York, N.Y. — Včeraj je bil ameriški narodni praznik Delavski dan. Z njim pravijo, da se počitnice končajo za vse: | za delovne ljudi kakor tudi za ljubo - reči, da so v teh pasjih mesecih vsaj malce zmanjševali pasjost svetocirilske fare pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi. In pogrešali smo ministranta Andrejčka. Upajmo, da bo pasjost v tem zdaj popustila. Tu bo zmeraj Andrej ček, če je ne bo ubiral kam drugam, ko je šolar-ček postal? Upajmo, ker te dni se vrne iz zgornjenjujorskega gričevja Klezinov Joško, ki kar rad opravlja sveta opravila ob oltarju. V preteklih letih, takrat, ko se je še nekam kujal po slovensko odgovarjati na slovenska vprašanja - kot na primer tole: “Joško, kaj boš pa ti, ko boš velik? Zmeraj mi je odločno odgovoril: priest!” Zadnje čase, ko kar rad po slovensko odgovarja, pa mi na to vprašanje nič ne odgovori. Malce navihano me navzgor pogleda in z rameni skomigne ... in.. . that is all! Ak! Priest ne bo, upam pa, da bo še dolgo naš oltarni strežnik. “Kajne, Joško?!” In v takih farnih pasjih dnevih sem nekajkrat premišljeval besede svetokrižkega župnika Hribška, ki jih je izrekel na lepem dnevu farne 60-te obletnice Sv. Cirila na Osmi, ko je dejal: J “Dokler župnija raste iz lastne notranje sile, ne le z dodajanjem ‘od zunaj, tako dolgo vemo, da ima življenje v sebi...” j Pa sem pomislil. Po 50-letnici, ker je bil v poljski dvorani, kjer se je proslava vršila, med nami [idealist, narodnjak starega kova !- dr. Franjo Delak, in ker še učečo se mladino. Ameriške ceste so v teh začeti’ ar‘ /Tan^ UeiaK’ vm Ker ^ nih septembrskih dnevih poine!bila slovenska njujorska srenja življenja, pa tudi smrti. Poročila ) še živejša, nam je s svojo spo- vedo povedati, da je v tem cest-in Požrtvovalnostjo nem življenskem direndaju na. Pnkbcal v nvljenje nov pevski vil in povedal, da izhaja iz dru- jvenskega rojaka škofa Frideri-Une, katere, praoče je večkrat ka Barage ih za njegovo beatifikacijo. Sedaj pa čaka oo. frančiškane v (Lemontu in vse slovenske rojake v Chicagu, Joli-etu in okolici veliko delo, da bo prihodnji Baragov dan v Lemontu prav tako lep in veličasten, kot sta bila lansko leto v Clevelandu in letos v Marquettu. Naj priprošnja služabnika božjega Friderika Barage pripo- •tregei škofu Baragi. Videli so ga isto popoldne, ko je stopal ra čelu Indijancev v narodnih nošah kot poglavar, s krasnim oernatim pokrivalom v sprevo-iu v cerkev k škofovi maši. Pravočasno so se pripeljali nazaj, da so prisostvovali sveti daritvi v katedrali sv. Petra. Bilo1 je prekrasno doživetje. Stolnica, katera ima prostora za Imore k temu. tisoč sedežev, je bila prenapol- • Omeniti je treba, da je bila njena. Vsaj 1200 ljudi je bilo na tem romanju tudi Slovenska tam. V sprevodu so bili: na čelu folklorna skupina ŠARC, ki je častna četa marinov, ki so nosili tudi lepo predstavila slovenske zastave, nato Kolumbovi vitezi narodne plese, in žela navduše-v pestrih uniformah, Indijan- no priznanje, ska skupina, nato naša mladina | Da bo slika popolna, naj na-in slovenske narodne noše, ka- j vedem še nekaj podatkov. Sakih 25 po številu, duhovščina in ragovega dneva so se udeležili nato škofje. Cerkev je bila nad- |sledeči škofje: Charles Salatka, vse lepo okrašena, videli pa osmi naslednik škofa Barage, smo poleg ameriške zastave tu- 'James S. Raush, generalni taj-di slovensko zastavo. Sv. mašo nik Narodne konference ameri-je ob1 asistenci šestih drugih .škili škofov, Joseph M. Breiten-škofov daroval marquettski škof j beck iz Grand Rapids, Paul V. Salatka. (Donogan iz Kalamazoo, James Pridigo je imel generalni taj- j A. Hickey iz Clevelanda, Ken-nik ameriških škofovskih kon- neth J. Povish iz Lansinga, Ed- šlo nad petsto ljudi smrt na ame- !moški zbor “Fantje z Osme”. Res riških cestah. |da f\° ^ Potem, ko so fantje ^ ze dobro peli, s težavo držali Dan poprej je bila prva sep-'skupaj_ Deiak je odšel v večnost, tembrska nedelja. In na nasiUFantje z 0sme„ y farno _ preljubi Osmi pri Sv. Cirilu, kjer , • , . . L .. . . . . v, ’ J ,dovmo, ki je ohranjena se nai- stoii cerkvica niuiorske sloven-1 „ . .. , , , J „ . , . J iverneje v moji desetletni kro- ske fare m kjer naj bila bilo ' objavljeni y celoti v Ame_ zmeraj živahno sredisce sloven- riški Domovini; dobršen del a ske njujorsKe srenje - saj dru- tudi y Ameriškem glovencu. gega prostora njujorski Sloven-j po naši 60_letnici smo stopili ci nimamo, razen se Ligme hiše kar y praye pasjg dni farnega v Ridgewoodu - pa je bil se zme- življenja; v kolikor ni bilo le. raj pravi pasji, dan! j tega nekaj več opaziti tam nekje Nikakor m bil vročinski. Niti!i2yen farnega središča na 0smi m bil sopare:?. Ko stopim v cer-1 in to so bm le utripi . kot na jkev, me ob vratih pozdravi žup- primer; obiski syetokrižke fare jmk oče Richard z vprašanjem: y Fairfieldu na nedeljo po Telo. Ah bosta danes res samo dva?! yemj trije pikniki mlad(i,h) ki pa | V cerliveni praznini je nam- niso ysi naši farani! y Mohansic ;rec že sedela Cilka Remeceva, ki State Parku ter udeležba sveto-ije prišla na kratek obisk iz sta- cirilske fare y malem na 41. ,rega kraja in po svoji stari na- Mednarodnem . ameriškem ev- 'u lP?hala..k1 0S“^i°Ven: barističnem kongresu v Philadel- phii i. Fara naša je ostala pri šiiBiiii Frank Rupert CLEVELAND, O, — Jutri, 15. septembra, bo poznani rojak in bivši društevni delavec, navdušen pevec in narodnjak g. Frank Rupert, dopolnil 94 let. Če bi bil naš slavljenec pripadnik nežnega spola, bi verjetno v zadregi izjecljal to, res visoko številko rojstnih dni. Morda bi celo “po pomoti” izpustil kako desetletje ...? Toda Frank je mož, ki 's ponosom razglaša, da jutri, 15. ski maši k Sv. Cirilu. Dokler je imel Sv. Ciril okoli sebe še dosti takšnih dobrih bogaboječih Slovenk, mu je bilo kar dobro, prijetno in! lepo... Kar v lastno škodo jih je vse preveč zvabil v starem, ko jo bodo življenjsko vzburkavale le nedelje prosvetnih ur - in nekam hladne bodo, če se ne vrne organist Franjo - misijonska nedelja, vinska trga-svojo nebesno stran tako, da jeitev in morda Ie se .kakšna zdajie na zemeljski bolj osamljen m nepredvidena živijenska izred-zapuscen. nošt. Cilki in meni sta se pridružila | Kazalo bi začeti spet z malo šolo, da bi 20 mladik, ki [j(ih trenutno imamo v fari, utrdili za rast narodnega življenja Tejo Krotil in Jože Simič, seda-!.'arno nji predsednik farnega Društva j Najsvetejšega Imena. Na1 zadnjo avgustovsko nedelo je župnik oče Richard Rogan zapisal in prebral oznanilo: “Prihodnja nedelja bo prva v mesecu in je obhajilna za člane Društva septembra, praznuje 94. obletni- ! Naj svetejšega Imena.” co svojega prihoda na ta prečudni svet, čeprav se mu. je te- na tujem, kar pa je za njih rojstna dežela. Iz te srkajo mimogrede, brez vsake muje. Težje Pa je zanje, če jim starejši ne omo-gočujemo in dajemo, pridobiti tudi dovoljno tega, da bodo do- za dolgih let krepko zvalila na pleča, mu pretaknila vse kosti , In nič ni pomagalo; kajti ozna- bro poznali syoj narodni izvor njeno je to bilo v ozračje farnih j ter da bodo yoljni tudi nekaj ohranjati in dajati, da se sled ttemu narodnem izvoru ne za- pasjih dni in ta pasjost je s svo-j jami zobmi še trdo držala na va-1 in koščice, ga krojila in stroji- jetih svetocirilske farane. Samo [bjd§e> la. štrije smo Osmo. ferenc, škof Raush. Povedal je, v pridigi, da je bila njegova mati Slovenka in da je ponosen na to. Vsi so bili edini, da je bila njegova pridiga nekaj moj- mund C. Czoka iz Gaylordg, Mich. Napovedan Je bil tudi 'škof Aloysius WyLslo iz Green Bayja, pa se ni mogel udeležiti. Pevski zbor slovenske fare ji ušli in prišli na Ta krepka slovenska korenina je prjvekala na beli svet v VeV-•čah pri Ljubljani. Tam je dovršil Frank osnovno šolo in preživel srečna otroška leta. Nato j koru pa organistka Josephine mu je oče svetoval, naj si izbe- maša dekla za vse - 4 pevke in re kako obrt za lažje življenje, j pevec. Odšel je v Št. Vid nad Ljubljano učit se mizarstva. Po treh letih učenja je postal pomočnik in se osaiposvojil. To so bili lepi časi, pravi Frank, in mladost je vzkipela do viška. Nato je Frank služil, tri leta vojake pod cesarjem Francem 'dan na Osmi v tem Gospodovem gko, sem spoznai'’ da Belokranjci Jožefom v stari Avstriji. V ti- letu, katerega za zdajšnost in pri- in primorci se ’niso povezali s stih 'časih so bile prenekatere hodnost, za zgodovino obeležu- slovenskimi srenjčani ki so se oči obrnjene na bogato Ameri- jemo s številko 1976. zbirali na Osmi. In še predno je ko, kjer se “ceditamed in mle-I Tega nedeljskega dne so prišlo do ustanovitve fare sV-ko”. Tudi Frank Rupert se je manjšali kar vsi člani Ravni- Cirilai so se drgab stran od odločil za pot v neznano deželo kar j e ve in Zupančičeve družine, Kranjcev in Štajercev. Tako s® in prišel v Cleveland 27. oktob- za katei’e moram - resnici na: J (Dalje na 3. strani; Le tako bomo ohranili faro Sv. Cirila na Osmi pri slovenskem No ja, ob desetih je bilo mal- | življenjU; ki bo Viplivala na širšo ce, malce boljše. V cerkvi nas je isloyensko njujorško srenj0j kabalo 11 odraslih in 4 otroca, na tera se nam krči j Za srenjsko kroniko naj P°' j vem in zapišem, da so v obdobju [teh famili pasjih dni umrli sle-I ^ Takšna je farna slika sloven-.deči njeni člani . ysaj kolik0r jSkega Sv. Cirila na Osmi, v^eta sem jaz zasiecd _ jobn Balantič, po stvarnem, življenju na prvo nedkaj močno poznana slovenska septembersko nedeljo, katero -'družina. Frances Križman, Belo-zal - ne morem drugače poame- kranjica; članica slovenske do-novati kot farni pasji dan. Vesel brodelne zveze. Kmalu> ko sem bi bil, če bi bil to zadnji pasji se vrnd jz očetnjave na Njuj°r' AMERIŠKA JDOMQVJLMA, SEPTEMBER 14, 1976 ko je eden od nji-potegnil revolver. , Oblast; ^ * 1 beb k 1 v Ontariu so v skr- Oclpjr er rudnike zapirajo, ne ■iaVno t Pa novll1- Rudarska de-k° Pada, z njo pa dohodki, aria vedno povsod manj-ANekat< Pada, z n] o edi gaj o ;;;?!eri Odgovorni predla- ^Oike^91^6 davL°v za nove Ječi Majhni e’ katerih delno tudi za obsto-dohodki so pre-2a rentabilno delo. p » ^arttes britanske vlade teku t ,aBaShan je moral pre-Po pote en 0(Hožiti svoje urad-VoUjio°7.anie v Kanado, ki bi ga Lret0na ^ancouverja do Cape kora v ? dvoclnevnim postan-varadi ^ avnem mestu Ottawi ^e8a dei°Ze'''e stav^e pristani- S, lavstva in mornarjev. avta, stara le 3 leta. Morate videti za pravo oceno! Novi zidani ranči V Euclidu, priključene dvojne garaža, 3 spalnice, IVz kopalnice, velike kuhinje, kleti, kakovostna gradnja, gozdnate parcele. UPSON REALTY UMIjA 499 E. 260 St. 731-1070 odprto od 9. do 9. (139) FOR RENT Five rooms up and down, adults. No pets. On E. 74 St. Call 361-8271 ______________________-(138) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088. Help wanted Male sr Female Delo dobi Iščemo delavca, delno izkušenega ali začetnika, za delo na stružnicah in drugih strojih. Dobra plača, veliko nadur, ugodni delovni pogoji. Za podrobnosti kličite tel. 731-8131. Janes Jalen: »oeoeootaacooi stom ne. Nad njegovo glavo, tam, kjer je nekdaj z razglednega bresta odganjala močna veja, je ibil čas izdolbel v obsežno deblo i črno duplo. Izredno velika'uha-, Jlrica je pomolila iz temne odpr-[Itine strahljivo glavo. Skrnobno j je pogledala navzdol na Lisjaka ;in:se privoščljivo zasmejala: “Ho . . v ho ho ho!” Lisjak,” so si hiteli šepetati bo- in gledal na jezero. Nikjer se ni j presukanega je Spreietela gro-jevniki. Z veliko losovo ponjavo mč oglasilo razen navadnega pre-jza_ Gospoc}ai. noči pa je že pr. so pritekli mladci in prenesli! letavan j a in čofotanja ponočnih | hutnil tik pred njegovini obra„ nezavestnega Orla v Ostrorogo- ptičev. Še žabe so danes mol-:^ mu sedel na poraščene ^ VRH Tretja knjiga 7 ZOREČE PŠENICE iptKioooQOOgqpoc»oooggoopoo« vo kočo. Bela Ovca se je koj lo- |čale in napovedovale stanovitno tila vračenja. Previdno je izdrla vreme. ranjencu puščico iz prsi. Curk; Vzšla je luna, se skrivala za krvi se je vlil za njo. Komaj oblake in se spet prikazovala, slišno je še zašepetal ime svo- Lisjaka se je prijemal spanec, jega očeta in svoje matere Zor- Začel si je dopovedovati, da Osne Kaline. Potem mu je glava trorogi prav gotovo to noč ne na-omahnila in njegove jasne oči,pade. Saj morebiti njegova pu- so za vedno ugasnile. ščica ni nič hudega naredila. Velika glavarjeva koča na ko- Prava reč, če je malo oprasnila lišču pod Rožnim hribom je za Jasnookega. Pa naj nikar ne bi hip onemela. Tišino je najprej hil čeljustih Sicer pa — saj be-presekal krčevit jok Zorne Ka-jdijo psi. Ga že opozore. line. Za njo so zavekale še druge ženske. Ostrorogi Jelen je pa stopil ven na mostišče. V svoji in zasadil v živo meso svoje strašne kremplje. Dlesknil je s kratkim, močno navzdol ukrivljenim kljunom in mu začel! kljuvati oči. “Ho ho ho ho ho,” se je spet zahohotala uharica in spregovorila kakor človek: “Veš, zato, Presukani Lisjak, ker si ubil brata Jasnookega Orla, mladca vseh mladcev.” (Dalje prihodnjič) Lepa poletna noč se je nagnila že na jutro. E, če do sedaj ni bilo nič, zanaprej tudi ne bo. polni moški moči bi bil molče j Pa vseeno! Presukani je odšel udušil bolečino. Sedaj so ga pa siva leta zmogla. Ko si je vse prizadejal, da bi ne zajokal, se po poševnini navzdol in sedel za pristajno bruno, če bi se mu zadremalo in če le kdo pride, ga je iz njegovih prsi odtrgal glas, že zbudi, ko pristane, ki je bil še najbolj podoben ru- j Lisjaku so se kar same zaprle kanju ranjenega jelena. 0£i_ Skoraj ta hip so ga sanje že O-o-o-oa-o-o L odnesle pod razgledni brest na Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem, povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! Vztrajni Volk kasneje ni vedel povedati, ali je očeta Ostroro-gega Jelena le napak razumel, ali je v njem samem prekipela divja jeza. Togotno je zarukal na boj. Odzval se mu je najprej vrhu Rožnega hriba. Prav tam spodaj, na isti strani, kjer je bil pred leti kot mladec svojemu očetu Ostrorogemu Jelenu zaža-gal spodnjo vejo, .da se je bila odlomila pod njegovo težo in je Rjavi Medved, potem bolj vjnajmočnejši glavar v Velikem zboru kakor 2!:apovrstjo vsi nje-!jezeru grdo padel in si izpahnil govi odrasli bratje, Jezerne Ro-jnogo, je bil sedaj on sam trdo že in Zorne Kaline sinovi. Vmes [privezan na deblo njegovemu so posegli še d^ugi bojevniki. Na očetnemu rodu svetega drevesa. kolišču Ostroragega Jelena je nastalo tekanje sem in tja, kakršnega doslej še ni doživelo. Zarožljale so puščice v tulih, brenk- Kdo ga je bil pridrgnil, tega ni vedel. O, pač! Sam se je bil tako nerodno zamedel. Na kakšen način, pa spet ni mogel za- nile so tetive, zasvetile so se se-j popasti. Jasno se je pa zavedal, kire in se zabliskale visoko dvig- [da mu udje otrdevajo in da kma-1 njene konice sulic. Po pristaj- lu ne bo mogel ganiti niti s pr-nem mostu navzdol pa je drl plaz bojevnikov, skakal v drevake, ki so drug , za drugim pdrinjali na odprto jezero. Vztrajni je imel dovolj opraviti, da je do preliva med prvima dvema otokoma vse prehitel, jih zaustavil in jih razporedil, kakor se mu je zdelo najbolj prav. In še to in ono je moral dopovedati bojevnikom, če ni hotel imeti nepotrebnih izgub. Predvsem ijim je zabičal, naj molče in naj pazijo, da nobeno veslo ne bo čofotnilo ob vodo. Ko je še preskusil veter, da bi ga psi prezgodaj ne zavohali, ni maral napasti skozi preliv. Rajši se je obrnil, ob veslal prvi v otok, da neutegoma plane na Turovce izza ovinka Plesivce. Nobena kita nočnih ptičev ne drsi |>o vodni gladini bolj oprezno, kakor se je bližal s svojimi številnimi drevaki naj starejšemu kolišču v Velikem jezeru Vztrajni Volk, prvorojenec slovitega Ostrorogega Jelena. Presukani Lisjak je po sporu z Grabljivim Rakom trmoglavo ostal na mostišču. Niti ni maral več pogledati, kaj je s privezano Črnoglavko. Do jutri že zdrži. Naj nikar ne misli Rak, da je on RADOVEDNOST — Joe Hohn-slabič in da ne prenese naporov, son je dvignil mlajšega bratca. Je mar pozabil, da je Presukani j da lahko gleda v cev topa tan-Lisjak Ostrorogega Jelena'sin. \ka iz druge svetovne vojne, ki Presukani je hodil po mosti- stoji kot spomenik v BangeH šču naokrog, postal tu in tam parku v Florissantu, Mo. ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, f\) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland, Ohio 44103 VSE V ZRAKU — Maconio Alsston vozi svoje blago na trg v Baltimorju. Vse njegovo blago visi samo v zraku — prodaja namreč balone. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Naznanilo in zahvala Z žalujočimi srci naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni mož, oče, stari in prastari oče, tast - -siJci- g - — jr) MIHAEL STRADIOT Rojen je bil 20. septembra 1894 v Košani pri Postojni v Sloveniji in je v Ameriko prišel leta 1920. Bil je član Društva Danica št. 34 ADZ in Društva Jutro SNPJ. Umrl je 22. avgusta 1976. Pogreb je bil iz Ferfolije-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tu na pokopališče Kalvarija 25. avgusta 1976. Iz vsega hvaležnega srca se zahvaljujemo č. g. duhovniku Jožefu Simčiču za opravilo vseh pogrebnih obredov s pogrebno mašo. Asistiral je diakom g. O’Donnell, ki je imel tudi zelo prisrčno pridigo, za kar se mu lepo zahvaljujemo, kakor organistu Martinu Košniku za spremljavo pogrebne maše z orglanjem in petjem. Zahvaljujemo se prav iskreno vsem, ki so rajnkega prišli kropit in molit za pokoj njegove duše, prav posebna naša zahvala naj bo izrečena č. gg. duhovnikoma A. Tese-ku od cerkve sv. Monike in Jožetu Božnarju od sv. Vida. Še posebej iskreno se zahvaljujemo članom Knight of Columbus z Garfield Hts. in Order of the Alhambra. Hvaležno se zahvaljujemo za vse darove za maše in vse druge dobre namene, še posebej se zahvaljujemo za lepe šopke in vence, s katerimi je bii okrašen mrtvaški oder. Prav lepo se zahvaljujemo vsem udeležencem pogrebne maše in vsem za udeležbo pri pogrebnem sprevodu. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Ferfolia z Lee Road za vso postrežbo in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda. Predragi mož, oče, stari in prastari oče, tast, po božjem sklepu si dokončal zemsko življenje, da boš mogel uživati trajno srečo v nebesih, kamor za Teboj želimo prit* tudi mi, ko bomo izpolnili leta naših življenj. Naj ti sveti večna luč! Žalujoči: DANICA — žena; MIKE in JOSEPH sinova; JOSEPHINE, poročena McCRACKER — hči; MARY in JANNIE — snahi, HARY McCRACKER — zet; Vnuki, vnukinje, pravnuk ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 14. septembra 1976. GRDMGVA POGREBA ZmM 1053 East 62 St 17010 Lake, Shore Bl^d. 431-2088 031-6300 GRDINGVA immm S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ***** o####*#*#*##########*###***#**######*##*#*#**###*** č-a AMERIŠKA SLOVEHSKA KATOLIŠKA JSJSIOT* CIM BOLJ PRI TLEH — Tale tovornjak na sliki je posebej zgrajen za prevažanje hlodov. Cim bolj je pri tleh, tem več jih lahko naloži. Na enkrat lahko pelje do 250 ton teže. Slika ga kaže pri preskusni voztiji V Britski Kolumbiji. mm NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI < i ; > I! 11 ; i j! j: e i; • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustano' (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojs* do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. gl- | * Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaro* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aM* ^ nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udele? božiči plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in prireditev za otroke. ® SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ® ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti m pojasnila stopite takoj v stik s sledeč^ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, III. 60431). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland I. J > ; * j! ; > LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Aye., Cleveland FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio HM MAM ********