številka 8, oktober 2020 www.vodice.si 18. seja Občine Vodice 3 _______________ Vodiški podjetniki 8 _______________ Intervju: Borut Florjančič 11 _______________ Matici in slikarji 15 _______________ Osnovnošolci in Covid-19 21 _______________ 9. Velika nagrada občine Vodice 26 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 8, oktober 2020 Razdeljena država V času, ko se število okuženih s koronavirusom tako strmo dviga, se je Slovenija razdelila na rdeče in oranžne regije, kar pomeni, da so ponekod strožje omejitve, ponekod milejše, a še vedno jih imajo. Slovenija se je od spomladi razdelila tudi na tiste, ki radi kolesarijo v mestu, in na tiste, ki imajo raje kolesarjenje na svežem zraku. Razdelili smo se na tiste za in tiste proti. Nihče se ne slepi, da nismo že od vselej razdeljeni, a vendar smo v tem času postali še nekoliko bolj. Kot da je virus sad političnih bojev. Pa ni. Kot da so si ga izmislili, da bi nas nadzorovali. Pa tudi to ne drži. Virusi so bili in bodo, tokratni pa od nas terja še nekoliko več truda in pozornosti. V času, ko pišem te vrstice, ima občina Vodice med svojimi občani 18 aktivno okuženih. V Mestni občini Ljubljana jih je že blizu 1000. Najvišje deleže aktivnih okužb imata občini Sodražica (1,415 % prebivalcev) in Odranci, le dve občini sta brez primera okužbe: Osilnica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah. V čem sta ti dve tako posebni, da okuženih nimata, lahko le ugibamo. Morda tiči razlog v odmaknjenosti od mestnih središč, nakupovalnih centrov, turističnih točk, morda imajo ljudje tam več dela s preživetjem in se zato manj družijo. Morda, ugibam, zdi pa se mi, da bomo počasi tudi mi imeli vse več dela z lastnim preživetjem, saj gospodarstvo vnovičnega zaprtja ne bo zmoglo. Proračuni podjetij niso vreče brez dna, državni proračun prav tako ne, tudi družinski proračuni marsikje težko shajajo stroške. Ne nazadnje tudi maske, razkužila in čistila stanejo, da o računalniški opremi, ki jo potrebuje za šolanje na daljavo vsaka družina, ne govorim. Ravno te dni učenci znova prehajajo na model, ki predvideva šolanje na daljavo. Odločevalci upajo, da bo to pripomoglo k stabilnejši novembrski sliki, a nič ni samoumevnega, tudi otroci se morajo zavedati, da druženje v teh časih ni priporočljivo. Za marsikaj smo prikrajšani, ne predstavljam si žalosti vseh tistih, ki so se pripravljali na poroko, pa so jo morali odpovedati. Morda že drugič letos. Ne predstavljam si žalujočih, ki izgubijo svojca v teh dneh. A nikomur med nami, ki v teh dneh razmišlja o lastnih stiskah in omejeni svobodi gibanja, morda zaradi karantene ali pa zaradi odpovedi družinskega praznovanja, ne bo škodilo, če prisluhne pričevanju katerega od zdravnikov, ki zdravi bolne na Covid oddelkih. Za zdaj razmere še lahko obvladujejo, je dejal pred dnevi mladi zdravnik z intenzivne nege na ljubljanski infekcijski kliniki Tomaž Vovko, čez dva tedna bo ob tako hitro naraščajočih številkah to že nemogoče izvesti. V Kopitarjevem glasu boste med drugim lahko prebrali, kako so se z epidemijo soočili nekateri domači podjetniki, kako je doslej vplivala na delo Osnovne šole Vodice, s čim so se ukvarjali občinski svetniki na septembrski seji in kako svoje poslanstvo vidi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki prebiva v naši občini. Nekaj besed je namenil tudi novemu kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku, ki je bil na položaj izvoljen na izredni oktobrski seji državnega zbora. Tudi mi mu želimo vse dobro na tej poti, vsem vam pa: ostanite zdravi! In odgovorni! TANJA DOMINKO, Odgovorna urednica Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 6 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 11 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: oktober 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občinski svet številka 8, oktober 2020 18. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice TANJA DOMINKO Občinski svet se je na svoji 18. redni seji sestal 29. septembra, tokrat v dvorani Kulturnega doma v Vodicah, saj razmere niso dovoljevale seje v sejni sobi, kjer medsebojna varnostna razdalja ni mogoča. Ob prisotnosti večine svetnikov, manjkala sta le Žiga Janežič in Anton Kokalj, so v razpravi največ časa namenili odloku o zbiranju komunalnih odpadkov, ki je še v prvem branju, nič manj polemična pa ni bila niti razprava o prostorskem načrtu, ki se nanaša na Repnje. Miran Sirc iz občinske uprave je pojasnil, da je treba trenutno veljavni Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov uskladiti z uredbo, ki določa dejavnosti in naloge obvezne občinske gospodarske javne službe. Prizadevali pa so si, da bo cena storitve v naši občini še vedno ostala enaka cenam v občinah lastnicah VO-KA Snaga d.o.o., kljub dejstvu, da je odvoz smeti v naši občini zaradi razpršenosti dražji kot v strnjenem mestnem okolj. Predstavnik podjetja VO-KA Snaga, d. o. o., , Jože Gregorič je potrdil, da se standard storitve ne spreminja, pač pa se poenoti način zbiranja v vseh občinah, kjer VO-KA Snaga skrbi za to javno storitev. Odlok tako natančneje ureja način obračunavanja cen storitev javne službe za uporabnike iz dejavnosti, višino glob, določijo se mesta praznjenja in prevzem komunalnih odpadkov iz javnih prireditev, uvajajo se določbe glede tipiziranih vreč, kjer ni mogoče z vozilom dostopati do zabojnika. »Spremembo odloka uvajamo v vseh občinah, cena se bo v prihodnje prever- jala enkrat na leto, ne več na tri leta,« je pojasnil Gregorič. Še vedno tudi velja, da lahko naši občani brezplačno uporabljajo zbirni center na Barju. Bosta pa občina in podjetje sklenila najemno pogodbo za rabo javnih in občinskih površin, ki so namenjene izvajanju dejavnosti (eko otoki, zbirni center Vodice), da slednje ne bo več izrecno bremenilo občinskega proračuna, temveč se bo na nivoju celotne »smetarske regije« vštevalo v enotne cene storitev. Anton Kosec je v imenu delovnega telesa, ki je odlok obravnaval v prvem branju, dejal, da so svetniki soglasno ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ocenili so tudi, da je glede na nivo storitve cena primerna. Milana Čebulja je v nadaljevanju zanimalo več vprašanj, med drugim je omenil kot problematično enako obravnavo tako dojenčka kot odraslega člana gospodinjstva, češ da so večje družine varčnejše, a je Gregorič pojasnil, da dojenčki s plenicami povzročajo večje količine komunalnih odpadkov, strošek obdelave je višji. Čebulja je nato zanimalo tudi, zakaj je prepovedano stiskanje odpadkov. Predstavnik komunalnega podjetja je pojasnil, da je prepoved posledica ravnanja določenih pravnih oseb, ki so komunalne odpadke obdelovale v mehanskih stiskalnicah in jih nato odlagale v črne zabojnike. Masa je bila večja in s tem večji stroški obdelave, kar ni bilo korektno. Običajno ročno stiskanje plastenk in pločevink, ki se odlagajo v rumene zabojnike seveda v to prepoved ni vključeno. Gregorič je zavrnil tudi pomislek glede smiselnosti odlaganja zabojnikov šele po 20. uri, poudaril je, da tako zabojniki čim manj časa ostanejo na javnih površinah – pretežno je to ob javnih cestah, s čimer se zmanjšuje preglednost in varnost v cestnem prometu. Na Čebuljevo vprašanje, zakaj se je frekvenca odvoza odpadkov s 14 dni spremenila na tri tedne, s čimer se je storitev podražila za 32 odstotkov, pa je Gregorič odgovoril, da se storitev obračuna na skupno količino odpadkov celotne smetarske regije, cena pa se v enakomernih mesečnih položnicah uporabnikom zaračunava glede na velikost črnega zabojnika in letno število praznjenj le-tega. Frekvenca je sicer odvisna od odločitve na občinski ravni, je dodal. Če bi se občina odločila za pogostejšo frekvenco, bi se le-to seveda odrazilo v višji ceni položnice. Čebulja je zanimalo tudi, kako je s čiščenjem zabojnikov, ki bi moralo biti trikrat letno. Gregorič je pojasnil, da bi se to odrazilo v višjih cenah ter da je tudi v tujini praksa takšna, da občani raje zabojnike čistijo sami, kot pa da bi plačali podjetju za njihovo čiščenje. Zanimivo je tudi to, da je odnašanje kosovnih odpadkov s prevzemnih mest prepovedano. Gregorič pojasni: »Ko je odpadek odvržen, je last podjetja. Zato, ker ljudje odpadke pogosto razmontirajo, uporabno odnesejo, drugo razmečejo in pustijo tam. Mi elektronike, ki je razmontirana, ne moremo predati naprej. Občane zato nagovarjamo, da take odpadke raje odpeljejo na Center ponovne uporabe, ki bo dal predmetu neko podaljšano življenjsko dobo.« Miran Sirc je ob tem dejal, da so prišle številne prijave na medobčinski inšpektorat, da prihaja do neustreznega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih, a poudaril, da mora inšpektor storilca ujeti pri delu. »Težave bodo, dokler ne bomo dozoreli.« Braneta Bogoviča Braneta je zani- 3 Občinski svet 4 številka 8, oktober 2020 malo, ali je zakonsko določeno, do kdaj lahko posameznik odnese smeti na ekološki otok in omenil steklo. Gregorič je odgovoril, da je po njegovem mnenju to stvar odloka, povezanega s kaljenjem nočnega reda in miru, metanje namreč povzroča hrup. »To je treba rešiti na človeški način,« je prepričan. Ddr. Tomaža Gyergyeka pa je zanimalo, kako je z globami v tem odloku, tudi Margareta Barle je podala opazko, da so pri nekaterih izvajalcih v drugih občinah globe nižje. Odgovor se je glasil, da so predlagane enotne globe na nivoju celotne smetarske regije; oblikovale so se na predlog mestnega redarstva. Tilen Jeraj je nato opozoril, da smetarski tovornjaki ponekod poškodujejo cestno infrastrukturo. Predstavnik VO-KA Snage je pozval, naj se v takih primerih opozori in podjetju sporoči, da bodo lahko ukrepali. Sicer pa občani Vodic po oceni predstavnika komunalnega podjetja za odvoz odpadkov nismo večji kršitelji na področju ločenega zbiranja. »Ste odlična občina, vztrajajte na tej poti!« je bil jasen Jože Gregorič. Odlok je potrdilo 12 svetnikov. Nato so občinski svetniki prešli na občinski prostorski načrt za Repnje, ki ga je pristojni odbor prav tako potrdil. Tatjana Resman iz občinske uprave je uvodoma pojasnila, da se ta načrt nanaša na območje obstoječih parkirnih površin za tovorna vozila v Repnjah, in sicer na pobudo tamkajšnjega prevoznika in investitorja AB Berganta. Gre za območje, za katerega veljavni občinski prostorski načrti predvideva izdelavo podrobnega prostorskega načrta. V okviru postopka so bila pridobljena zakonsko določena mnenja, na podlagi odločbe o izdelavi celovite presoje vplivov na okolje pa je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo. Tomaž Kmet, predstavnik izdelovalca občinskega podrobnega prostorskega načrta, Locus, d. o. o., je v nadaljevanju predstavil potek postopka. Območje se ureja na dveh platojih, na zgornjem je predvidena gradnja poslovno-skladiščno-garažne stavbe, ureditev parkirnih površin za osebna in manjša tovorna vozila ter ureditev hodnika za pešce ob lokalni cesti. Na spodnjem platoju pa bo urejeno parkirišče za večja tovorna vozila ter nadstrešnica, ki bo nadomestila obstoječo. Župana Aca Franca Šuštarja je ob tem zanimalo, kakšen vpliv bo imel ta projekt na promet v Repnjah. Kako bo s priključki, preglednostjo, varnostjo. Tomaž Kmet je pojasnil, da je na zahodni strani območja, kjer je predviden prostor za osebna vozila in manjša tovorna vozila, predviden širši priključek, na drugi strani so zagotovljeni označeni prehodi za pešce, znaki in dvignjeni robniki od cestišča. Na severni strani območja je za tovornjake predviden dovoz na obstoječi lokaciji, pri čimer bodo popravljeni radiji in prometna signalizacija. V razpravi je Anton Kosec v imenu odbora dejal, da je ta dal zeleno luč, da je predpis primeren za nadaljnjo obravnavo in ocenil, da je prav, da se osnutek sprejme. Tilen Jeraj je izrazil ogorčenje, saj da projekt ogroža življenja vaščanov naselja Repnje, otežuje postavitev komunalne infrastrukture v naselju Repnje in Dornice, meni tudi, da bo s tem občinski svet dal zeleno luč legalizacijam drugih črnih con, prav tako je prepričan, da problematika težkih tovornjakov skozi naselje Repnje še zdaleč ne bo rešena. Jeraj je poudaril, da mora Občina Vodice zagotoviti varno in zdravo okolje za prebivalstvo, sočasno pa podjetnikom zagotoviti ugodno podjetniško okolje, zato zagovarja izgradnjo industrijske cone v bližini avtoceste, kamor bi lahko tudi omenjeni investitor preselil svojo dejavnost. Tudi Margareto Barle skrbi, da bo dejavnost vplivala na zdravje ljudi. Dr. Jože Podgoršek je nato poudaril, da je bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, verjame, da so naredili vse, kar je bilo potrebno, in da se lahko projektu zaupa. Milan Čebulj se s tem ni strinjal. Sam osebno proti investitorju nima nič, kot neprimerne pa je ocenil projekte gradnje tovrstih parkirišč ob domovih podjetnikov. Brane Bogovič je nato dejal, da gospodarsko dejavnost podpira, enake težave s prevozniki pa da imajo tudi druge občine, meni, da ni druge možnosti, kot da projekt podprejo. Podobno je ocenil tudi Anton Kosec. Župan Aco Franc Šuštar je nato dejal, da doslej v Vodicah ni bilo moč najti primernega zemljišča za cono. Zdaj je predlagana širitev obrtne in poslovne cone Komenda, uspeh pa je odvisen od pogojev, ki jih določi Ministrstvo za kmetijstvo. Želijo namreč nadomestna kmetijska zemljišča. Glasovanje je nato pokazalo, da večina svetnikov vendarle podpira prostorski načrt, povezan s projektom v Repnjah, podprlo ga je osem svetnikov. Pri točki pobude in predlogi pa smo slišali vprašanje, povezano z obvoznico. Milana Čebulja je med drugim zanimalo, kakšen je napredek. Župan je pojasnil, da DARS pridobiva gradbeno dovoljenje in da verjame, da bo razpis za izvajalca objavljen spomladi. Sestanki z DARS-om glede financiranja še potekajo. Jaka Šimnovec je imel prav tako pobudo v zvezi s cestno infrastrukturo, in sicer je predlagal umiritev prometa od Kosez proti Selu. Zanimalo ga je tudi, ali je cesta v gradnji, ki vodi do lovske in smučarske koče na Selu, povezana z zaključkom izgradnje telekomunikacijskega omrežja. Župan je pojasnil, da se na omenjenem območju zaključuje ureditev križišča in ceste do lovske koče. Pred tem je bila s strani Telekoma Slovenije, d. d., položena kanalizacija za optiko. Predvidoma v začetku prihodnjega leta bo Telekom Slovenije, d. d., začel Občinski svet številka 8, oktober 2020 intenzivno priključevati uporabnike z območja naše občine na optično omrežje. Luka Rozmana je zanimalo, ali je kaj novega s protihrupnimi ograjami in kakšna so pravila glede živih mej, ki zastirajo pogled in onemogočajo varno vožnjo. Župan je pojasnil, da glede ograj novosti ni, živa meja ob cesti pa ne sme biti višja od 80 cm, če je, bi jo moral porezati inšpektorat. Margareta Barle je opozorila na neustrezno visoke jaške, na katerih je v Utiku nekaj avtov že nasedlo. Zanimalo jo je, kdaj bo odsek asfaltiran. Župan je pojasnil, da so dela v zaključni fazi. Po dveh urah so se občinski svetniki razšli. Vabljeni k soustvarjanju razvoja Vodic BARBARA BOH V Občini Vodice pripravljamo enega izmed najpomembnejših dokumentov, ki bo služil kot temelj njenega razvoja v prihodnjih desetih letih. To je Razvojni program Občine Vodice 2021–2031. Da se bo dokument čim bolj približal dejanskim potrebam celotne skupnosti, je izredno pomembno sodelovanje čim širšega kroga posameznikov vseh generacij, društev, podjetij, kmetov in drugih, ki si prizadevate za celovit in trajnosten razvoj občine. Zakaj in kako nastaja Razvojni program Občine Vodice 2021– 2031? Razvojni program Občine Vodice bo celostno obravnaval razvojne priložnosti in potenciale občine ter odgovarjal potrebam posameznikov in različnih skupnosti. Skozi vključevanje ključnih akterjev in širše lokalne javnosti, ki bo potekalo v obliki anket, intervjujev in delavnic, bosta izvedena analiza stanja in nabor izzivov ter priložnosti. Ti bodo podlaga za pripravo dolgoročnih aktivnosti in ukrepov, ki bodo zagotovili vitalen in pameten razvoj občine in hkrati ohranili podobo pestrega podeželskega območja z visoko kakovostjo bivanja. Dokument bo torej temelj za odpravo konkretnih problemov, s katerimi se Vodice srečujejo danes, zahtevajo pa dolgoročen pristop k reševanju. Vaša vloga pri njegovi pripravi Razvojni program Občine Vodice mora izhajati iz dejanskih potreb občine kot celote in odgovarjati njenim konkretnim izzivom. Nabor teh pa bo moč doseči le z dovolj širokim odzivom prebivalcev in drugih interesnih skupnosti. Razvojni program bo namreč največ pozornosti namenil potrebam in potencialom znotraj lokalne skupnosti. Projekti in ukrepi, ki bodo vključeni v razvojni program, pa morajo predstavljati skupni interes različnih družbenih ciljnih skupin in organizacij. Le s tem lahko zagotovimo osnovo za aktivno in uspešno sodelovanje pri nadaljnjem izvajanju razvojnih načrtov. Podajte svoje predloge Za uspešno pripravo razvojnega programa ter oblikovanje dolgoročnih, strateških in trajnostnih rešitev so nujno potrebna tudi vaša mnenja, izkušnje in predlogi, zato vas vljudno vabimo k izpolnitvi ankete, do katere lahko dostopate na spletni strani Občine Vodice oziroma preko QR kode. V mesecu novembru bo organizirana tudi delavnica, na kateri boste lahko še osebno predstavili svoje ideje in pobude za razvoj občine ali opozorili na izzive, s katerimi se srečujete. Datum, program in način izvedbe bodo v prihodnjih dneh objavljeni na spletni strani občine. 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 8, oktober 2020 Ureditev otroških igrišč ali Vesela igrala 2 RADO ČUK V letu 2019 so bila v Občini Vodice zgrajena ali na novo opremljena štiri otroška igrišča (v Zapogah, Repnjah, Utiku in Selu). V letu 2020 je bila Občina znova uspešna na razpisu in s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 8. septembra 2020 izdana odločba o sofinanciranju še štirih igrišč na Skaručni, Polju, Utiku in v Vodicah. Projekt prinaša nove urejene in prosto dostopne površine ter otrokom omogoča živahno preživljanje prostega časa, staršem in starim staršem pa priložnost za medsebojno druženje in pogovor v trenutkih, ko najmlajši najdejo 'zaposlitev' na atraktivnih igralih. Igrišče Skaručna (pri vrtcu) se opremlja s štirimi igrali: piramida, vrtiljak, gugalnica košara, vse s podlago rubbagrass ter previsna gugalnica s travnato podlago. Igrišče v Polju se opremlja z igralom na vzmet ter manjšim plezalom v obliki črke A. Igrišče Vodice (pri naselju Ob grabnu) se opremlja z 22 ravnotežnimi elementi. Igrišče Utik (pri vrtcu) bo bogatejše za štiri igrala: piramida, vrtiljak, gugalnica košara, vse s podlago rubbagrass ter mizica s travnato podlago. Nabava novih igral in urejanje okolice je plod medobčinskega projekta Vesela igrala, ki ga Občina Vodice in Občina Komenda izvajata v okviru projekta LAS Za mesto in vas. Skupna vrednost projekta znaša 73.251,75 EUR. Od tega prejme Občina Vodice 26.319,75 EUR in iz lastnega proračuna prispeva 8.773,25 EUR. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Kot najugodnejši ponudnik je bil na javnem razpisu izbran izvajalec Euromix, d. o. o., ki se je zavezal dela zaključiti pred koncem leta 2020. Cilj projekta je razvoj in nadgradnja manjše osnovne lokalne infrastrukture, spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga, zagotavljanje kakovostnega življenja, osebne in socialne varnosti, rasti in zdravega razvoja otrok in mladostnikov, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in kakovostnega aktivnega staranja. Oddaja odpadne kmetijske folije in odsluženih pnevmatik na Začasnem zbirnem centru Vodice JAVNO PODJETJE KOMUNALA VODICE, D. O. O., IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE TINA KOSEC V skrbi za okolje bo na Začasnem zbirnem centru Vodice znova omogočena oddaja odpadne kmetijske folije in izrabljenih pnevmatik. Odpadna kmetijska folija, s katero kmetje pri siliranju ovijajo bale travne silaže, sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti, ki jih komunalna podjetja ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe. V želji, da našim občanom olajšamo pravilno deponiranje teh odpadkov ter preprečimo njihovo škodljivo sežiganje v naravi, smo na našem zača- snem zbirnem centru v Vodicah začeli zagotavljati prevzem odpadne kmetijske folije dvakrat letno (spomladi in jeseni). Odpadno kmetijsko folijo smo na začasnem zbirnem centru prvič sprejemali 11. julija 2020. Odziv kmetov je bil dober, zbranih je bilo 28,3 m3 odpadkov. Prihodnjič bo odpadno Občinska uprava sporoča številka 8, oktober 2020 kmetijsko folijo na Začasnem zbirnem centru Vodice mogoče oddati v soboto, 7. novembra 2020, med 9. in 12. uro. Na podlagi pozitivnega odziva v lanskem letu bomo med 14. novembrom 2020 in 21. novembrom 2020 na Začasnem zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov v Vodicah omogočili oddajo odsluženih pnevmatik. Oddaja je za občane občine Vodice brezplačna in je mogoča v poslovnem času zbirnega centra v sredo, od 13. do 16. ure, ter v soboto, od 9. do 12. ure. Obe navedeni novi storitvi sta plod konstruktivnega sodelovanja med Občino Vodice, Javnim podjetjem Komunala Vodice, d. o. o., in Javnim podjetjem VOKA Snaga, d. o. o. Na Začasnem zbirnem centru Vodice lahko občani celo leto oddajate tudi kosovne odpadke, pohištveni les, plastično embalažo, ravno okensko steklo, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo ter manjše količine nevarnih odpadkov. Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2 Uradni list RS, št. 61/17) in 29. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/14, 3/18), Občina Vodice objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Re_11 Repnje (OPPN_Repnje-3) I. Občina Vodice obvešča javnost, da bo javno razgrnjen dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Re_11 Repnje (OPPN_Repnje-3), ki ga je izdelala družba Locus prostorske informacijske rešitve, d. o. o., Ljubljanska 76, Domžale. II. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN_Repnje-3 bo potekala od 14. 10. 2020 do vključno 16. 11. 2020 v prostorih Občine Vodice, Škofjeloška 7, 1217 Vodice. Ogled dopolnjenega osnutka bo možen v času uradnih ur v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure ter v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V času trajanja javne razgrnitve bo dopolnjen osnutek dostopen tudi v digitalni obliki na občinski spletni strani na naslovu https://www. vodice.si/. V času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN_Repnje-3 bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v torek, 10. 11. 2020, z začetkom ob 16.00 uri v dvorani Kulturnega doma Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. III. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko podajo: • pisno na javni obravnavi; • kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ki se nahaja • v prostorih Občine Vodice, Škofjeloška 7, 1217 Vodice (zraven razgrnjenega dopolnjenega osnutka OPPN_ Repnje-3); po pošti na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali po elektronski pošti na naslov: obcina@vodice.si s pripisom: »pripomba na javno razgrnitev OPPN_Repnje-3«. Rok za oddajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan javne razgrnitve. Občina Vodice bo podane pripombe in predloge proučila in v skladu s tretjim odstavkom 112. člena ZUreP-2 do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na oglasni deski Občine Vodice ter na občinski spletni strani http://www. vodice.si. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. IV. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Vodice http://www.vodice.si in na oglasni deski v prostorih Občine Vodice. Št.: 35050-04/2018-036 Vodice: 6. 10. 2020 Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, l. r. 7 Osrednji članek 8 številka 8, oktober 2020 Vodiški podjetniki o plusih in minusih epidemije MONIKA KUBELJ TINA KOSEC V Banki Slovenije ugotavljajo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. Pri nekaterih podjetjih v Vodicah smo preverili, ali so sprejeli ukrepe v povezavi s koronavirusom in kako se soočajo s posledicami, ki so jih prinesli ukrepi in novi trendi. In ne nazadnje, kaj nas še čaka. Nekateri v odgovorih niso želeli sodelovati, drugi so brez težav razkrili svoja razmišljanja. Ali že lahko govorijo o škodi, nastali zaradi pojava virusa? Letalske družbe so odpovedovale lete na Kitajsko in od tam v Evropo, koncerni so začasno zapirali poslovalnice, zaradi omejitev potovanj in druženj so vrata zapirali hoteli, gostilne, centri dobrega počutja. Napad koronavirusa je vplival na dobavne verige, zapirala so se podjetja, ljudje so ostali brez dela. Spet drugi so na račun epidemije obogateli. Kaj pravijo občani naše občine, ki vodijo podjetja? Tomaž Mušič, direktor Avtoprevozništva Mušič iz Kosez je na naše vprašanje odgovoril takole: »Storitev naše branže niti ni bila tako na udaru v tem obdobju med korono in po njej, če sem povsem odkrit. Med največjo epidemijo smo normalno vozili, tudi čez mejo v Italijo in Avstrijo, le kakšne tri dni je bilo nekoliko zmede. Ideja o konvoju kamionov čez Slovenijo je bila res dobra in je učinkovala. Konec maja se nam je morda število Prevozništvo Mušič večjih izpadov ni doživelo. Tudi zahvaljujoč urejenim konvojem skozi Slovenijo in čez meje. prevozov nekoliko ustavilo, potem pa čez poletje spet na polno. Če bi takrat vlada ne odreagirala in prometnega režima ne speljala, kot ga je, bi bila pa res kriza, saj smo izrazito tranzitna država. Sta pa na udaru že od epidemije dalje turizem in kultura, in kot kaže, se bo tole še nadaljevalo. Kar se prevozov tiče, verjetno sem sodijo tudi avtobusni prevozi, ki segajo na področje izletov in turizma.« Maska? »Smo se hitro navadili nanjo. Treba jo je imeti, imajo jo naši šoferji, ki jih je za zdaj osem in to bo nekaj časa naše dejstvo. Kljub temu pa upam, da ne bomo obležali. Čeprav se govori marsikaj, poznam medicinsko sestro, ki lahko potrdi, da korona vendarle ni tako nedolžna, če te najde,« s previdnostjo na virus gleda sogovornik. Spremenjen način življenja so zelo občutili v gostinstvu in turizmu. A kot je povedal Miha Špenko, lastnik Gostilne pri Anzelnu iz Bukovice, so ostali nad vodo. »Spomladi, ko je Slovenijo in ves svet presenetila korona, smo čutili seveda spremembo, ni pa bilo katastrofe kot morda pri nekaterih. Nekatere gostilne in hoteli še danes niso odprli svojij vrat. Nas je reševalo najprej tisto, za kar smo se odločili že pred časom, in sicer, da delamo samo v enem turnusu. Takrat so bili številni verjetno presenečeni nad našo odločitvijo, danes se je ravno to pokazalo za naš plus. Poleg tega „Pravi čas smo se odločili, kot smo se,“ je prepričan Miha Špenko. Osrednji članek številka 8, oktober 2020 E-branjevka blagovna znamka je čez poletje ponovno zaživela. Je bilo pa potrebnega nekaj prilagajanja. delamo z večjimi podjetji, ki so naši naročniki. Močno pa se pozna pri energiji gostov. Včasih so bili ljudje zelo sproščeni. Danes je ves čas čutiti neko prikrito napetost, ljudje so v skrbeh. Na drugi strani so seveda taki, ki jim nobena vladna navodila ali nalepke in opozorila pred vrati ne pomagajo. Oni ne bodo imeli ob vstopu v gostilno maske, kot je treba in pika. Jaz jo nosim po protokolu. Da zaščitim sebe, druge in ker so taka priporočila. Bil bi neodgovoren, če bi ravnal drugače. Pa še nekaj. Ker imamo veliko kvadraturo, nas tudi številčna omejitev gostov ne bo toliko udarila. A kaj bo v prihodnosti, lahko samo ugibamo. Je pa res, da nas je epidemija vse prisilila, da smo šli iz cone udobja in začeli razmišljati drugače.« Tadej Grm, direktor podjetja Rast tim oziroma blagovne znamke e-branjevka, ki ima sedež v Vesci, je moral čez noč spremeniti model poslovanja. »Dogodki povezani s covidom so bili za naše podjetje precej hudi. Sredi marca, ko so večino podjetij zaprli oz. so prešla na delo od doma, je za nas to pomenilo padec prodaje za 95 odstotkov. To je pomenilo, da je bil skoraj celotni vozni park parkiran. Kljub temu nismo uveljavljali vladne uredbe čakanja na delo, ker je jedro naše ekipe družina Grm. Takoj smo prešli na dostavo sadja in zelenjave na dom, kar je malo omililo celotne razmere. Čim se je gospodarstvo znova zagnalo v poletnih mesecih, smo tudi mi spet postali bolj aktivni. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih, mesecih« Je treba še kaj dodati? Zelenjavo in sadje potrebujemo za zdravo prehrano in razvoj. Zakaj ne bi poiskali domače, ki jo dostavijo še na dom. Posebne čase so doživljali frizerski in lepotni saloni. To so bili časi prilagajanj in še vedno so. Časi, ko te samo ena vladna uredba enostavno zapre. Jolanda Lavrih, lastnica salona Jo‘Las, se spominja: »Priznam, da me je bilo tiste prve tedne kar malo strah. Kaj bo, kako bomo funkcionirali, kaj bo prinesla prihodnost. Kar naenkrat smo se frizerski saloni znašli v situaciji, v kateri še nikoli prej nismo stali. Tisti mesec in pol je bil mesec slabega občutka in čeprav nam je vlada pomagala s finančnimi paketi, da vsaj nismo tonili v minus, je občutek nelagodja ostal. Šele zdaj sem spet na zeleni veji, a kaj ko se nam spet kažejo omejitve. A zagotovo bo lažje, ker smo nekaj podobnega že doživeli.« Pravi, da so bile stranke zelo potrpežljive, nenadoma se nobeni več ni mudilo z danes na jutri. Se pa žal že dražijo nekateri izdelki, ki jih uporabljajo pri delu, zato Jolanda meni, da bodo storitve začeli dražiti tudi saloni. »Razkuževanja in vseh varnostnih ukrepov pa se lepo držimo, čeprav so maske za stranke res zoprne. Težko si je predstavljati pričesko z masko na obrazu. A to je realnost. Zato se bomo morali tega očitno držati še nekaj časa. Če bomo le ostali zdravi.« Še večja organiziranost Korona je odnesla osem tisoč delovnih mest. Država je marsikje lahko pomagala, spet drugje pomoči niso potrebovali. Janez Jerinc, ki ima v Vodicah podjetje za zidarske sto- Ob prvem valu epidemije ni bilo lahko, kaj bo prinesla jesen, se sprašuje frizerka Jolanda Lavrih. 9 Osrednji članek 10 številka 8, oktober 2020 Gradbeništvo je ves ta čas teklo nemoteno. Še boljša organizacija je, menijo v firmi Jerinc. ritve in gradbeništvo, je pojasnil, da je njihov posel v teh mesecih le minimalno čutil posledice korone. »Če takole primerjam delo pred epidemijo in po ukrepih, bi rekel, da je razlika predvsem v še večji varnosti in drugačni logistiki. Pri svojem delu, ki se povečini izvaja zunaj, poleti nismo uporab­ljali mask, poskrbimo pa za zaščito pri malici ali stiku s strankami. In logistiki, kot sem omenil. Nekoliko zamude je bilo le pri dobavi materiala, a ni šlo za nobeno krizo. Za dan ali dva. V bistvu je vse skupaj vplivalo na to, da smo začeli vsi skupaj bolj načrtovati posel in gledati dolgoročno. V prihodnost. Kar je tudi prav. Če se je včasih vse mudilo in so vsi mislili, da je že včeraj prepozno, so se vsi malo umirili. Nobena katastrofa ni, če je treba na kakšno reč malo počakati. Vsi smo malo bolj organizirani,« je razmišljanje razkrival Jerinc in dodal, da so koronavirus in njegove posledice prinesli tudi kakšno pozitivno plat. Trgovine so delale na polno, trgovci zalagali police, kupci na trenutke skoraj panično zapravljali. »Obdobje prvih dveh mesecev se mi je zdelo kar stresno, priznam. Držali smo se vseh priporočil, prav tako naši kupci, slabih izkušenj zaradi tega nisem imela. Zdaj to drugo rundo naraščajočih števil okuženih smo že kar malo navajeni, takrat je bilo pa res malo zmede. Založeni smo bili v trgovini ves čas, ker delamo tudi sami z nekaterimi neposredno. Razen kvasa je zmanjkalo. Tu so pa ljudje čisto ponoreli in nabavili povsem preveč kvasa,« se spominja lastnica trgovine na Skaručni Štacunca Pr‘Mimi, Mirjana Grgić. »Pri poslu se nam v trgovinah ni nič spremenilo. Razen da je šlo za stresno obdobje. Takrat sem dobila tudi idejo, da so ljudje naročili po telefonu, mi smo pripravili robo in jim postavili pred trgovino, tako da nepotrebnih stikov ali vstopanja v trgovino ni bilo. Oziroma jih je bilo manj. Če pa pogledamo druge dejavnosti, je bilo in je še res hudo za turizem in kulturo, pa večje prireditve, tudi športne. In kot kaže, do konca leta ne bo bolje.« Vodiški obrtniki, večji in manjši podjetniki se podobno kot drugi Slovenci in Evropejci trudijo po svojih najboljših močeh. Verjetno ne bo odveč, da vas povabim k uporabi domačih storitev in izdelkov ali pridelkov; lokalno označenih. Presenečeni boste, kaj vse imamo v naših občinskih mejah. V analizi Vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo so ekonomisti sicer predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih so izračunali potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo. Izpostavili so tudi velik vpliv na trg dela, inflacijo, zadolženost države in bančni sistem. Ocenjujejo, da bo vpliv koronavirusa na slovensko gos­ podarstvo precejšen, odvisen pa bo predvsem od časa trajanja ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi. INFO Izbruh koronavirusa po svetu za seboj pušča posledice tudi na gos­ podarstvu in mednarodnih trgih. Po ocenah Azijske razvojne banke (ABD) bi lahko ta povzročil do 374 milijard dolarjev globalne škode. Lastnica trgovine Štacuna pri Mimi pravi, da so bili njeni kupci lepo disciplinirani in umirjeni med korono. Intervju številka 8, oktober 2020 Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič TANJA DOMINKO UROŠ ŠUŠTARŠIČ IN OSEBNI ARHIV Borut Florjančič je mož in oče, ki se je junija letos na presenečenje marsikoga povzpel na čelo Zadružne zveze Slovenije, ki jo je do tedaj vodil Peter Vrisk. Florjančič sicer prihaja iz Posavja, vodil je tudi sevniško kmečko zadrugo, a že nekaj let je občan vodiške občine. Kako vidi prihodnost kmetijstva, kaj pomeni zadružno povezovanje, kakšno preizkušnjo je prinesla kmetom epidemija in zakaj se je odločil priseliti se prav v našo občino, to je le nekaj vprašanj, ki sem mu jih zastavila, v pogovoru pa boste izvedeli tudi kaj o njem samem. Štiri mesece zdaj že vodite Zadru­ žno zvezo Slovenije. Gre za precej velik sistem, saj je vanjo vključenih 59 zadrug, kaj bi rekli, ste pred­ vsem gospodarstvenik ali kmet? Ali oboje? Izhajam iz kmečkega okolja, ne pa s kmetije, delo na kmetijah pri sorodnikih in prijateljih me je vedno veselilo. Zase verjamem, da imam nekaj od obeh, kot kmet občutek za zemljo, skupnost, naravo in kot gospodarstvenik znanje in tudi instinkt, kako preživeti na konkurenčnih trgih. Moja poslovna pot me je vodila preko zahtevnega dinamičnega okolja multinacionalke, kjer sem delal kot vodja trženja sredstev za varstvo rastlin na območju držav zahodnega Balkana, do direktorja Kmečke zadruge Sevnica, pa sedaj do predsednika ZZS. Vaš predhodnik Peter Vrisk je zve­ zo vodil več kot dve desetletji, ka­ kšna je njegova zapuščina, kako bi ocenili njegovih pet mandatov? Na kratko povedano, imamo skupaj s celo ekipo na ZZS veliko izzivov in dovolj prostora za napredek. Najprej se moramo navznoter organizirati ter postaviti temelje delovanja in procese, da lahko začnemo delovati učinkovito tudi na zunaj. In časa res ni veliko. V preteklosti so se pojavili sumi o izkoriščanju zadružnega premože­ nja v zasebne namene in o nepra­ vilnostih pri prodaji Deželne banke Slovenije, ste zadevi prišli do dna? Člani sistema so tako tudi DBS, Se­ menarna Ljubljana, Kmečki glas in Kapitalska zadruga. Kakšna je kon­ kretno vaša vloga v vseh teh druž­ bah, koliko imate besede? in gradijo sodobne digitalne poti do svojih bralcev. Družbo Semenarna je DBS prodala novemu lastniku, ki je že bil prisoten na slovenskem tržišču in želi podjetje razvijati naprej. Ravno Semenarna je bila resnično velika zgrešena naložba prejšnjega vodstva. Kar se tiče DBS, pa je ZZS preko neposrednega in posrednega deleža v Kapitalski zadrugi in Kmečkem glasu delničar banke DBS, kjer imamo kot vsi lastniki preko skupščine možnost vplivati na poslovanje. Kapitalska zadruga pa je samostojna zadruga, ki je po odhodu g. Vriska dobila novega predsednika, saj sam ne nameravam kopičiti funkcij. Kmečki glas je podjetje v stoodstotni lasti ZZS in vodstvo časopisa ima avtonomijo, da v skladu z zastavljeno strategijo in letnimi plani operativno vodi poslovanje. Delajo zelo uspešno, saj se direktor in njegova ekipa zavedajo, kam bo treba iti v prihodnosti Vaše osnovne dejavnosti so sicer zastopanje interesov zadrug doma in v tujini, svetovanje, informiranje, izobraževanje, sofinanciranje šti­ pendij, skratka, dela vam ne manj­ ka. Pri čem najbolj uživate, kateri del vaše službe vam je najljubši? Ob prevzemu smo naredili skrben pravni in finančni pregled, ki bo predstavljen organom nadzora na ZZS. Zame, ki prihajam iz urejenega poslovnega okolja, je bilo že prej, ko sem postal član upravnega odbora pred štirimi leti in še posebej zdaj, ko sem prevzel vodenje ZZS, kar nekaj stvari blago rečeno nenavadnih. Kar lahko rečem, gre za odsotnost korporativnega upravljanja. 11 Intervju 12 številka 8, oktober 2020 Meni je v največje zadovoljstvo, ko z ekipo naredimo nekaj, kar koristi našim kmetom, zadrugam, pa naj bo to pravno svetovanje ali uspešno sodelovanje ali sugeriranje pri pripravi zakonov, razpisov. Rad sem v osebnih kontaktih na obiskih zadrug in njihovih članov ter spoznavam njihove uspešne zgodbe in seveda tudi težave, ki jih je treba rešiti. Ne nazadnje sem na začetku svoje službene poti delal na terenu kot pospeševalec prodaje škropiv in delo z ljudmi mi je ostalo v krvi. Eden od ciljev je razvoj skupnih blagovnih znamk, so zadruge pripravljene na ta korak? Imamo kar nekaj prepoznavnih in uspešnih blagovnih znamk naših zadrug. Vino, mlečni, mesni izdelki imajo izvor na številnih kmetijah na območjih, kjer te zadruge delujejo. Tudi blagovne znamke sadja in zelenjave ter tudi drugih prehranski izdelkov so prepoznani med slovenskimi kupci. Vendar bo v prihodnje treba narediti korak naprej, saj kupec želi dobiti več kakovostne slovenske hrane na enem mestu, hoče poznati izvor, slediti izdelku do izvora in želi kupovati na sodoben način. Tu moramo zadružniki prepoznati nujo slediti potrebam sodobnega kupca, in ker so to res zahtevne poslovne odločitve, moramo stopiti še bolj skupaj. Skratka zadruge morajo prepoznati potrebo po tesnejšem poslovnem sodelovanju med zadrugami in tudi narediti korak naprej in preko zadrug drugega reda stopiti do dobavitelja in kupca. Kako bi ocenili prednosti članstva v neki zadrugi za po­ sameznega kmeta, kaj ima od tega? Članstvo je prosto­ voljno, zato verjamem, da se morajo zadruge potruditi, da ga osmislijo. Zadruge so ustanovili kmetje ravno za to, da bi preko njih skupaj uspešneje, stabilnejše poslovali. Upravljajo in nadzorujejo jih člani sami, zato je odgovornost na njih, da zadruge poslujejo v njihovem interesu, zakonito in poslovno uspešno. Zadruge so največji odkupovalec kmetijskih pridelkov od mleka, živine, zelenjave, sadja, grozdja, hlodovine. Zagotavljamo stalne in zanesljive prilive denarja na številne kmetije v Sloveniji. V zadruge je včlanjenih nekaj manj kot 13 tisoč članov. Skratka smo glavni partner kmetijam v Sloveniji. Z mrežo trgovin na podeželju skrbimo za preskrbo tam, kjer se veliki trgovci umikajo, saj za njihove visoko postavljene cilje ni dovolj dobička. Zadruge smo pred leti, ko se je Pošta začela umikati iz krajev in vasi, prevzele tudi poštno dejavnost. Ravno zaradi razdrobljenosti slovenskega kmetijstva je še toliko pomembneje, da zadruge poslujejo dobro, da so usmerjene v razvoj in da delujejo tudi na področjih predelave živil in jim večajo dodano vrednost. Kdo je Borut Florjančič v prostem času, kaj najraje poč­ nete s svojo družino? V prostem času sem partner, oče. Zelo uživamo doma v tem res lepem mirnem koncu Slovenije s pogledom na hribe. Kolikor mi čas dopušča, rad delam okoli hiše in vsako leto zasadimo zelenjavni vrt in prav ponosen sem, ko nam vrtine lepo obrodijo. Pred tremi leti sem znova začel planinariti, tako pozimi kot poleti, se pa rad ognem množično obiskanim vrhovom, zato raje uberem kakšno manj poznano pot ali pa grem na pohod v res zgodnjih jutranji urah. Prijatelji vedo, da tudi rad kuham, seveda bolj tipično moške mesne jedi in tudi kakšen hlebec kruha spečem pozimi, ko zakurimo peč. Vemo, da živite na Selu, kako ste iz Sevnice prišli do Sela, kaj vas je pripeljalo do odločitve za selitev? Intervju številka 8, oktober 2020 V Sevnici sem živel do leta 1989, ko sem odšel še na služenje vojske, potem me je pot vodila na študij agronomije v Ljubljani, kjer sem živel do leta 2009. Sam se imam za prilagodljivega, vendar si nisem predstavljal, da bi z družino dolgo živel v mestu. S partnerko naju je vleklo živet v takšnem okolju, kot sva ga izkusila v mladosti. Skratka na vasi, kjer spomladi zavonjaš zem­ljo, kjer je narava blizu in neokrnjena. No, ob iskanju parcele sva se oba takoj zaljubila v čudovito okolico Sela. Želela sva biti blizu narave, kjer lahko po službi narediš še kaj zase, skočiš na Rašico, in ko so bile še prave zime, sankaš po progi nad skakalnico. Sosedje so prijazni in so nas od že od prvega dne lepo sprejeli. Kaj menite o kmetijski panogi v tej občini, kmetje so pridni … Kmetijstvo v naši občini je pisano, saj naši kmetje redijo govedo, ovce, pridelujejo zelenjavo, sadje, imamo mlečne kmetije, dopolnilne dejavnosti, mlin … tudi kakšna brajda se najde. Imamo tudi ekološke kmetije, skratka polja, hlevi, domačije odražajo resnično pridnost in gos­ podarnost naših kmetov. Ker je Ljubljana blizu, bi mogoče lahko več pridelovali za tržnice, bi bilo pa prej treba tam narediti red in razmejiti na teh tržnicah, kaj je pridelano doma in kaj je nekdo pripeljal iz Italije. Se da s kmetijo lepo preživeti ce­ lotno družino ali je to ne glede na sodobno tehnologijo težak kruh? Če vas vprašajo za kakšen nasvet tukajšnji kmetje, v kateri segment kmetijstva se splača usmeriti, kaj bi jim dejali? Seveda se da preživeti in tudi napredovati, vendar je treba tu veliko trdega dela, veliko strokovnosti in vključenost cele družine. Delo na kmetiji ne pozna urnika. Kmetijstvo je v kar nekaj socialnih pogledih zapostavljeno, minimalno plačilo ni določeno, delovnik časovno ni določen, kot je v podjetjih in ne nazadnje le malokateri kmet si obračunava strošek dela. Nasvet bi bil oblikovan na naravne danosti kmetije, na izkušnje in tradicijo ter na povpraševanje na trgu. Manjše kmetije vidim v večjem številu produktov z višjo dodano vrednostjo – na primer dopolnilne dejavnosti peke, sirarstva, zelenjadarstva, mesnih izdelkov, kjer lahko prodajo svoj izdelek končnemu kupcu in dobijo celotno maržo. Večje pa seveda v intenzivnejši in tehnološki napredni pridelavi. 13 Intervju 14 številka 8, oktober 2020 Leto 2020 predstavlja marsika­ teremu podjetniku preskusni ka­ men, ali se bo obdržal ali bo pro­ padel. Dobavne poti iz tujine so zastale, a prav zato se je ponudila priložnost za lokalno pridelano ponudbo …, so zadruge to dobro izkoristile? Zadruge so v letu 2020 na trgov­ skem delu poslovale dobro, saj smo imeli priložnost in seveda tudi odgovorno dolžnost, da smo v prvem valu korone delovali nemoteno. Ponudba živil iz držav EU se ni ustavila za dolgo, nasprotno, k nam so udarili presežki hrane po izredno nizkih cenah. Spopadamo se s katastrofalnimi cenami goveje živine in k sreči je država tu pomagala z doplačilom kmetom za izhlevljeno živino. Vendar je to le trenutna rešitev, saj to branžo čakajo veliki izzivi, ki se jih moramo lotiti resno, da ne bomo iz več kot 105-odstotne samooskrbe začeli drseti navzdol in pristali tam, kjer smo s prašičerejo. Zelenjadarji, vinarji se srečujejo z neprodanimi presežki. Te vrste težave kar kličejo po skupnem nastopu zadrug do kupca in ne da nam našo usodo krojijo veliki trgovci. Slovenci ne glede na vse uživamo kakovostno hrano, če se seveda tako odločimo… Ni nepomem­ bno, da imamo marsikaj pri roki, trgovske police nam ponujajo slovensko sadje, slovensko meso, slovenske mlečne izdelke, kako bi ocenili zavedanje Slovencev, da je pomembna kratka dobavna pot, ne le cena? Današnji slovenski kupec se razlikuje od kupca izpred 10 ali 20 let, vendar je treba tu še veliko narediti. Zavedanje o pomenu zdrave domače hrane z malo ali manj kilometri je večje. Resnici na ljubo smo Slovenci prvaki v Evropi po številu obiskovanja različnih trgovcev – saj smo postali pravi lovci na popuste in kupone. Prav je, da se zavedamo, da s tem velikokrat siromašimo ravno domačega dobavitelja. Poštni nabiralniki so preveč polni katalogov trgovcev, ki kar tekmujejo, kdo bo ceneje prodajal velikokrat naše slovenske produkte. Trgovci polni zgodb, kako radi imajo domače, inovativno snemajo lepe reklame itd. – moje mnenje je, da je to velikokrat kulisa. Naj razkrijejo, koliko prodajo uvožene zelenjave, mesa ... Deležniki iz celotne prehranske verige – od države, gospodarskih in podjetniških zbornic do potro­ šniške organizacije – ste septem­ bra podpisali izjavo o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane. S tem je narejen korak »v smer, ki bo pripeljala do spošto­ vanja hrane in tistih, ki to hrano pridelujejo,« je poudarila tedanja ministrica Aleksandra Pivec. Vi ste ob tej priložnosti med drugim poudarili pomen vzgoje v družini, da se torej hrane čim manj zavrže. Kako vam to uspe, imate kakšen recept? Ste dosegli, da otroci uži­ vajo v slovenski hrani ali tarnate kot številni drugi, da so izbirčni? Recept je, da delaš, kot govoriš. Malo sem tudi potoval po tretjem svetu in tam videl, kaj je skromnost in tudi pomanjkanje, zato me vedno zaboli, ko v hladilniku najdem hrano s pretečenim rokom uporabe. Sami se moramo potruditi in pokazati večje spoštovanje do hrane in kar kupimo ali pridelano, tudi porabimo. Pri nas doma smo vsi ljubitelji zdrave hrane. Veliko kuhamo, vse od domače klasike pa do mednarodnih jedi. Hčerka je precej zanimiva, saj za razliko od večine mladih rada jé širok nabor jedi, od solate z bučnim oljem in domačim kisom, kislega zelja, sarme, pečene zelenjave, rib, in tudi pohančki morajo biti na krožniku. Ob koncu ne moreva mimo vpra­ šanja, povezanega z dogajanjem na kmetijskem ministrstvu. Ale­ ksandra Pivec je položaj zapustila zaradi nezaupanja znotraj svoje stranke, dobili smo novega mini­ stra, ki prav tako prihaja iz naše občine. Kakšna pričakovanja goji­ te do dr. Jožeta Podgorška vi? Jožeta poznam že dolgo časa, še s časa fakultete in prav je, da povem, da sva tudi prijatelja. Kar pa seveda ne pomeni, da si ne znava drug drugemu zastaviti težavnih vprašanj. V kmetijstvu so se, tako kot tudi v drugih gospodarskih panogah nakopičili številni izzivi. Res sem vesel, da je za krmilo našega ministrstva končno po dolgem času stopila oseba, ki je po eni strani izobražena v kmetijski stroki, ima izkušnje in je ne nazadnje živel in delal na kmetiji. Vem, da ni pozabil, koliko dela moraš vložiti, da prideš do plačila za pridelek. Želim si, da bi vodil ministrstvo s cilji, ki bodo temeljno in dolgoročno zastavili pot v boljšo kmetijsko prihodnost. Tudi ministrstvo potrebuje nekaj svežega vetra in predpogoj za uspeh je močna ekipa, ki si jo mora postaviti. Pred nami so res zahtevna zakonodajna področja, v gozdarstvu je vse preveč z listjem zastrtih aktivnosti, pred nami je novo finančno obdobje skupne kmetijske politike 2021–2027, kjer si moramo sami napisati cilje. Želim mu veliko modrih odločitev, volje, energije, pa seveda močne živce ter seveda veliko uspehov. Društveni utrip številka 8, oktober 2020 Covid društveni utrip – Matici in slikarji RADO ČUK ARHIV DRUŠTVA Potem ko so s Kitajskega začele prihajati novice o neznani bolezni, si preostali svet ni predstavljal, da bo v le nekaj mesecih deležen tako velikega brodoloma. Že začetek meseca marca je prebudil zle slutnje, ki pa so se potrjevale iz tedna v teden. Čeprav se je življenje proti koncu šolskega leta malo normaliziralo, je kulturni utrip skoraj zamrl. Odpadle so prireditve, nihče si ni upal organizirati nastopov in niti vaj. Postni čas in veliko noč smo preživeli pred TV ekrani, odpovedani pa so bili tudi skoraj vsi drugi kulturni dogodki. V Kulturnem društvu Matije Koželja je domala ves načrtovan program splaval po vodi: večer ljudskih pesmi v Vodicah, druženje z vrtčevskimi otroki, majske prireditve kot TLK, zapojmo skupaj v Utiku, večer malih pevskih skupin v Črnučah, srečanje pevcev v Šentjanžu, dobrodelna razstava in koncert v Vodicah, Naj se sliši v Dolskem itd. Nekaj pa se je vendarle dogajalo. Ker so bila bogoslužja pod posebnimi pogoji omogočena, so Matici zapeli pri Tilnu na praznik sv. Trojice 7. junija ter 6. septembra na god zavetnika cerkve sv. Tilna. 7. septembra se je pesem oglasila na Selu pri zvestem članu društva Tonetu Čuku ob 70. življenjskem jubileju, kjer je v družbi s člani PGD Šinkov Turn potekal prav prijeten družabni večer ter se iz vokalnega petja prevesil v ansambelski program. Prav slovesno pa je bilo v petek, 11. septembra, v dvorani Matici pred nastopom kulturnega doma v Vodicah, kjer so Matici (v novih kostumih) s pesmijo obogatili 19. Kopitarjeve dneve, ki so bili letos namenjeni predstavitvi Zbornika občine Vodice Dediščina ljudi in krajev. se je pri gasilskem domu 12. septembra okrog 9. ure zjutraj zbralo nepričakovano veliko mladih in odraslih slikarjev, tako iz vodiške občine kot tudi od drugod. Po prijavi so prevzeli slikarska platna, se zaradi predpi- Za dodatno veselje sta letošnjo pomlad poskrbela druga basista Metod in Mitja. Prvemu sta se rodili dvojčici, drugemu sin. Ni kazalo drugega kot dogodke proslaviti. Ob zvokih harmonike in kitare se je dan prevesil v noč in če že ni bilo uradnega koncerta, je program samodejno tekel za dušo in prijatelje. V upanju na boljše čase Matici nadaljujejo s tedenskimi vajami (do kdaj še?) in se pripravljajo na snemanje. Kdaj bodo lahko znova nastopili, ne ve nihče. Še en dogodek se Covidu-19 ni dal motiti. 6. Ex-tempore Vodice. Bila je čudovita sončna sobota. V Zapogah Moj hobi so lutke 15 Društveni utrip 16 številka 8, oktober 2020 kritik g. Roman Veras in da jih razstavimo vsaj na spletni strani društva http://kulturnodrustvoutik.si/. Ker pa upanje umira zadnje, se bomo potrudili, da bo več kot 60 slikarjev, ki je tokrat sodelovalo (nekateri so prevzeli le platna in so ustvarjali doma), vendarle razstavilo svoja dela v dvorani kulturnega doma, podobno kot so bila dela lanskega ex-tempora Flora in favna razstavljena na dogodkih letošnjega občinskega praznika in Kopitarjevih dni. Prizadevanja za ljubiteljsko ustvarjanje že vsa leta podpirata Osnovna šola (del razstave bo tudi v OŠ), pa tudi župan, ki je likovnike obiskal in jih spodbudil k predanemu razvijanju talentov. Za zaključek ‚barvite‘ sobote so vsi prisotni napolnili lačne želodčke, organizatorji pa smo z veliko hvaležnostjo do Prostovoljnega gasilskega društva Zapoge, ki je poleg prostora dalo na razpolago vodo, toalete, mize, klopi in veliko spodbudnih besed, zapustili prijazno vasico z novimi idejami za prihodnji ex-tempore. Ustvarjali so tako otroci in mladi kot veterani. sanih ukrepov namestili v varni medsebojni razdalji po igrišču, v sence dreves in druge primerne kotičke ter začeli ustvarjati. Mentorici ga. Darinka Klopčič in ga. Joži Nastran Brank, pa likovna sekcija Kulturnega društva Matije Koželja Utik, ki je dogodek organizirala, so vsak po najboljših močeh pripomogli, da so začele nastajati prave slikarske mojstrovine. Naslov letošnjega srečanja je bil Naši konjički. Kaj vse so se posamezniki spomnili in na kakšne izvirne načine so naslikali svoje ali pa splošno znane hobije! Od drsanja, igranja šaha, jahanja, do lutkarstva, telovadbe, in še in še. Ob sicer idealnih vremenskih razmerah in drugih delovnih pogojih, pa je sonce kar močno pripekalo in priznanje vsakemu posebej, da je vztrajal in svoj izdelek pripravil za razstavo. Kdaj razstava bo, kje bo in če sploh bo, danes še ni mogoče napovedati, saj so za prireditve v zaprtih prostorih kar zahtevne omejitve, vsekakor pa se bomo potrudili, da vsa nastala dela primerno oceni umetnostni Moj konjiček je slikanje Društveni utrip številka 8, oktober 2020 Kolesarjenje in pohodništvo DU Vodice JOŽE ROŽMANEC Muhasto jesensko vreme, spravilo ozimnice in aktivnosti, tako v društvu kot doma, nam je v septembru malce spremenilo programe kolesarjenja in pohodov. Kljub vsemu se je še vedno našlo nekaj dni, ko smo se, seveda dobro razpoloženi, lahko odpravili v naravo. Tako smo v septembru naredili samo dva lažja pohoda in tradicionalni daljši kolesarski izlet. Kolesarski izlet od Ankarana do mejnega prehoda na Dra­ gonji (Sečovlje) Tradicionalni kolesarski izlet, ki ga vsako leto organizira kolesarska sekcija DU Vodice, smo letos združili s preizkusom vožnje z električnimi kolesi, ki nam jih je posodila Občina Vodice ob zaključku projekta LAS Za mesto in vas pod naslovom »E–nostavno na kolo«. Šest izposojenih električnih koles smo namenili našim kolesarkam, ki so bile pripravljene preizkusiti vožnjo z njimi. Izhodišče za izlet smo izbrali Ankaran, od koder smo se, po seznanitvi z novimi kolesi, odpravili na pot preko Kopra, Izole, čez hrib skozi manjši tunel do Strunjana, znova v hrib in skozi daljši tunel do Portoroža. Ob obali smo si vzeli čas za krajši počitek ob jutranji kavici, slaščici ali sladoledu. Sledila je prijetna vožnja skozi Lucijo do Sečoveljskih solin in ob krajinskem parku do Sečovelj oziroma do mejnega prehoda na Dragonji. Lepo, toplo in jasno jesensko vreme, ki nas je spremljalo na poti, je bilo krivo, da smo se kar nekajkrat ustavili in uživali v naravi. Vračali smo se po isti poti, si Priprava pred kolesarjenjem v avtokampu Ankaran v Kopru privoščili zasluženo malico, v Ankaranu naložili kolesa in se zadovoljni proti večeru vrnili v Vodice. Vožnja z električnimi kolesi je bila zanimiva, saj je močno olajšala vožnjo, zlasti v klance, je pa potrebnega nekoliko več časa za prilagoditev na nova kolesa. Prijetna izkušnja in upamo, da ne zadnja. Menina planina, Vivodnik (1508 m) Za prvi jesenski pohod smo izbrali nekoliko krajšo in lažjo turo. Z Biba planine smo se povzpeli do Menine planine in najvišjega vrha Menine planine – Vivodnika. Pot nas je vodila po Tuhinjski dolini, skozi Češnjice v Tuhinjski dolini in Okroga pri Motniku, do koder je speljana asfaltirana cesta. Iz Okroga do Biba planine vodi strma, a dokaj lepa makadamska cesta. Pod zavetiščem na Biba planini smo pustili avtomobile in se preko pašnikov, kjer se je paslo veliko število govedi in konj, po označeni poti, ki se rahlo vzpenja in večkrat preči makadamsko cesto, odpravili do planinskega doma na Menini planini. Vivodnik, najvišji vrh Menine planine, ni daleč stran, zato smo vzeli pot pod noge in se odpravili pogledat še to razgledno točko. Na vrhu je postavljen razgledni stolp, ki pripomore, da se okolica še lepše vidi. Lepo vreme in razgledi daleč naokrog, seveda tudi dobra družba, bodo odgovorni za lepe spomine tudi v zimskih dneh. Razgledni stolp na Vivodniku – z višine se lepše vidi 17 Društveni utrip 18 številka 8, oktober 2020 kraje se vedno radi spominjamo. Takih krajev je v Sloveniji še veliko, samo zaviti moramo z glavnih cest in kmalu bomo spoznali, kako slabo poznamo našo majhno, a zanimivo in lepo domovino. Radovedneži in ljubitelji pohodov so vedno dobrodošli v naši družbi. Do prihodnjič nasvidenje. Obisk pohodnikov na Fridrihštajnu – grofa Friderika ni bilo doma Mestni vrh – Kočevje (1034 m), Fridrihštajn (970 m) Za naslednji pohod smo se odpravili na drugi konec Slovenije – na Kočevsko. Izhodišče poti je na koncu Podgorske ulice v Kočevju, kjer je tudi urejeno parkirišče. Pot nekaj časa vodi po cesti do razcepa na Grajsko in Kalanovo pot. Sledimo nekoliko bolj strmi, vendar nezahtevni Kalanovi poti, ki nas je po dobri uri hoda pripeljala na Mestni vrh nad Kočevjem, od koder se lepo vidi mesto in širšo okolico. Z vrha smo se spustili za približno 200 m do planinske koče pri Jelenovem studencu. Koča z lepo urejeno okolico je bila zaprta. Tam smo si nekoliko oddahnili in pomalicali. Lepo vreme in primerna pot sta bila vzrok, da smo se odločili še za obisk sosednjega vrha – Fridrihštajna. Na vrhu hriba so ostanki kar velikega gradu, ki je bil v srednjem veku v lasti celjskih grofov. Ta grad je dal v 15. stoletju postaviti Friderik II. Celjski za svojo ženo Veroniko Deseniško. Razgledi so podobni kot z Mestnega vrha, lokacija gradu, ki je že v ruševinah, pa precej osamljena. Po nekoliko bolj položni Grajski poti smo se s Fridrihštajna spustili do parkirišča v Kočevju in se pozno popoldne vrnili v Vodice. Prijetnih izletov v tudi manj poznane, vendar zanimive Skupinski posnetek na vrhu Vivodnika – ko je lepo, je res lepo Skupinska slika z medvedom pred kočo pri Jelenovemu studencu Projekt Muzej.1925: Kako so zvonovi osvojili Šmarno goro MARIJA KUNSTELJ IN BILTEN GZ VODICE FOTO več fotografij tudi tu, na katerih bo videti, kako se notranjost ga- Projekt MUZEJ.1925, ki ga izvaja silskega doma spreminja, da bodo PGD Šinkov Turn, je le dobil prvi prostori dobili muzejsko noto in otipljivi rezultat, zabeležen je na hkrati ohranili vso sedanjo funkci- spletu. V kratkem bomo objavili onalnost. Še vedno velja prisrčno povabilo, da pošljete svoje zgodbe ali izkušnje o katerikoli obliki prostovoljstva. Društvo jih sprejema na e-naslov: muzej.1925@gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. Društveni utrip številka 8, oktober 2020 Današnja zgodba sega v leto 1928. Gasilci iz Vodic, Polja in Šinkovega Turna so pomagali pri prevozu zvonov iz Šentvida na Šmarno goro. Izvrsten zapis je ohranjen pri kolegih v Vodicah, objavili pa so ga v biltenu ob jubileju, 110. obletnici društva. Popis prevažanja Šmarnogorskih zvonov iz Št. Vida na Šmarno goro dne 2. julija 1928 Odbor za nabavo šmarnogorski zvonov je naprosil Savsko gasilsko župo in gasilno društvo Vodice, Polje in Šinkov turn, da pomaga pri prevozu in na goro. Tov. načelnik Franc Erce iz Vodic št. 52 skliče skupno sejo dne 29. 6. ob 3. uri popoldan v gasilni dom v Vodicah, povabi zastopnike društev Polje in Šinkov turen. Ko jim načelnik pove in pojasni prošno in pomen, so bili vsi gasilci rade volje pripravljeni iti pomagat, nekateri so bili dnevno zaposleni v Ljubljani, pa so se izjavili, da puste šiht, da gredo na goro zvon vlečt ali pa potiskat. Sestavil se je takoj program, kako se bo delalo. Člani vsi v delavni beli obleki in čepice, vsak 4. član gasilec naj vzame s seboj močno vrv za slučaj, če bo potreba vleči za varv na ovinkih ali za slučaj, da bi konji ne mogli. Nastop se je določil ob 2. – ½ 3 ure zjutraj za društvo Vodice pred Florjanovo hišo. Trobentača Janez Jeraj in Janez Blažič naj zatrobita, nato se je 2-krat ustrelilo s topom, tekom pol ure je bilo že zbranih 30 gasilcev iz Vodic, Bukovice in Utika. Tovariš tajnik jih nagovori »Možje tovariši, čas je, da odrinemo doživeli smo dan pomemben in slovesen kakoršnega ne bomo več. Prosimo še za pomoč Božjo. Gasilec Martinc moli angelovo češenje, zbor mož glasno odgovarja, veliko veselje in navdu- šenje naenkrat vzkipi, zapojo še eno pesem in takoj zasedejo kolesa in odhite vriskajoč in pojoč v lepo poletno jutro proti Št. Vidu. Bilo je kakor velika bela vrsta metuljev. Istočasno so tudi odrinili vozniki, ker je Vodiško društvo, Polje in Šinkov turn prevzelo prevoz drugega ali Marijinega zvona s težo 1736 kg. Voz je dal novi tajsel Franc Jereb Rebolj iz Vodic št. 39 in tudi član društva konje pa gruntarji iz Vodic in Fare. Iz Vodic so vozili Franc Keržič št. 50 in Feliks Tavčarjev – Jerajov. S Polja Janežič in Resman vsak z enim parom, z Repen sta dala Koblanc in Bravhar vsak 1 konja, tako da je bilo skupaj 5 parov konj. V Šmartnu se nam je pridružilo gasilno društvo Šinkov Turn, v Tacnu pri Koširju pa Polsko društvo, potem smo korakali v štiri stopa 64 mož po številu v Št. Vid. Srečali smo že v Št. Vidu ta veliki zvon, ki so ga peljali Štvidčani takoj za njim pripeljeta Franc Keržič in Feliks Tavčar drugi zvon, ki je po splošnem mnenju najlepši okrašen voz z belim, bel šop pušeljc, bela zastava in venci vsi z belim okrašeni, pove- čalo je še občudovanje krasno lepi težki konji in bleščeča težka starinska vprega. Pred sprevodom je igrala tudi slavna Bokuška godba na pihala 15 mož po številu. V Tacnu pri Koširju so upregli še 3 pare konj, tako da so ga potem peljali s 5 pari. Na Vikerčah so premenjali, tako da so peljali mali zvon parvi, potem drugi zvon, potem tretji zvon in nazadne veliki zvon in tako so peljali skoz na goro. Pri parvem ovinku nad Matijovcam za Vrham, tam so pa 4. pare odpregli, samo par Matevžovih konj je ostal trajno uprežen, ker se je izjavil, da hoče priti prav do cerkve. Z vsemi pari pa ni bilo mogoče zavijati na ovinkih. Takoj na prvem ovinku je moštvo navezalo vrvi in prijelo vse kar je moglo in vleklo tako, da ene krat konji niso nič peljali in to se je ponavljalo skozi na ovinkih. Kar je bilo pa naravnost so pa zopet vpregli konje. Najhujši je bilo od Gorjanca do vrh ovinka nad štalam. Na tem ovinku je vleklo vse konji in moštvo tako, da je imel vsak las in vsaka dlaka svojo kapljo. Po odmoru 10 minut smo šli dalje, upregli 4 pare konj in 19 Društveni utrip 20 številka 8, oktober 2020 vse moštvo gotovo 100 po številu, ker med tem časom so se nam pridružili še gasilci iz Zapog in smo vlekli do zgor kapelice sv. Antona do ovinka od tod dalje za Vodiškem farovžem skozi vrata proti cerkvi. Od tod dalje je zapeljal Matevžovc sam s svojimi konji ob ½ 10 ure 23 dopoldne, ko je pozdravila Slavna Bokuška godba po srečnem prevozu in na srečo so ga takoj potegnili v zvonik. Kdor je takrat videl zmučene možakarje od potu vse premočene in vendar žarečih nepopisno veselih obrazov, ta bo razumel, kar je izrazil eden »trpel sem kot še nikoli, a je fletno kot še nikoli«, več mož je bilo še tešč vendar jih ni zadrževala ne lakota, ne žeja, ne vročina, ne pot, ne napor. Zvon mora biti na gori, vsak je delal za vse in tudi dosegel. Po kratkem oddihu, med katerim so postregle utrujenemu moštvu Vodiška dekleta s kruhom in vinom, so se vrnili gasilci na pomoč zadnemu velikemu zvonu, godba je pa igrala koračnico in šla tudi na pomoč. Pri temu vozu so pa Štviški konji vsi odpovedali, niso jih mogli spraviti več naprej, potem ni ostalo drugega kakor vpreči ljudi. Tu je pa vleklo vse nad 100 mož vspredaj, še več od zadej, kdor ni mogel doseči vrvi je vlekel soseda za roko. Naprej potiskali so se v hrbte prednih in zadnih tako, da so enkrat res zanesli voz malo na stran. Ob 11. uri je bil že veliki zvon pri cerkvi kakor kaže slika št. 1 naša slika je št. 2 in tako prav kmalu v zvoniku. Prevoz malih dveh zvonov se je izvršil brez vsakih težav. Navdušenje ljudstva je bilo veliko. Takoj nato smo šli v cerkev, ker so bile pete litanije in zahvalna pesem v zahvalo za srečni prevoz. Niti najmanjše nesreče ni bilo ne pri ljudeh in ne pri živini in to pri taki veliki skupni teži 6958 kg. Vodiški topič je z veselim pokanjem oznanjal gorenski, da so zvonovi srečno prispeli na Šmarno goro. Neki nevošlivi Štviščan je vprašal Franc Pirca, zakaj strelja vedno na Vodiško stran, pa se mu je krepko odrezal, ali ste kaj dali za smodnik, mi smo ga sami kupili. Takoj nato pa je spustil par strelov proti ŠtVidu in Ljubljani. Hrastar iz Vodic član Janez Pirc je izjavil »danes ne bom nič molil sem bil za vola voli pa ne molijo«. Ta članek sem spisal zato, da naj ostane društvu v spomin. Vodice 10. 7. 1928 Ivan Jeraj Vodice 107 (t.č. tajnik) Nova predsednica Dragica Sodnik T. D. ARHIV DRUŠTVA Ker se je v DU Bukovica – Šinkov Turn iztekel mandat predsednici Bredi Špenko, so člani v oktobru na daljavo izvolili novo predsednico. Položaj je prevzela Dragica Sodnik, ki pravi, da jo je predhodnica že nekaj časa nagovarjala, da bi prevzela njeno mesto, zdaj pa je očitno nastopil ta trenutek. Sodnikova je bila pred tem desetletje že bila predsednica komisije za delo s članicami v društvu PGD Bukovica - Utik in na Gasilski zvezi Vodice. Ob tokratni izvolitvi je zapisala: »Zavedam se dela, rada pomagam vsem ljudem in vsakemu posebej, kdor potrebuje pomoč. Res je, da sama kot predsednica ne morem biti uspešna, imam pa odlično ekipo sodelavcev, ki ravno tako kot jaz prisluhnejo ljudem. Skupaj bomo zmogli. Načrt za leto je narejen, realiziran bo pa prihodnje leto.« Pri delovanju društva usodo kroji tudi epidemija, zato so volitve potekale na daljavo, a podpora, ki jo je dobila, je bila prepričljiva. Od 179 glasovnic je bilo kar na 168 izpisano njeno ime. Enako podporo je dobila tudi podpredsednica Inge Sitar. Na vprašanje, kakšen izziv vidi v koronavirusu, pa je Sodnikova odgovorila: »Kar se tiče epidemije, vsak in vsi skupaj bomo zmogli, če bomo zares z zavedanjem in upoštevanjem vseh navodil pripomogli k zmanjševanju novih okužb. Upajmo, da bo kmalu bolje. Ne vemo pa, kako nas bodo virusi še presenetili. Upajmo, da pozitivno.« Na novi seji upravnega odbora se bodo, če bodo razmere dopuščale, sestali v začetku novembra. Dogodki številka 8, oktober 2020 Izobraževanje osnovnošolcev v šolskem letu 2020/21 bo krojil Covid-19 JURE GRILC Prispevek je nastal v soboto, 3. oktobra, ko je za učenci in zaposlenimi v OŠ Vodice že pet tednov pouka v šolskem letu 2020/21. Šolsko leto je polno negotovosti zaradi drugega vala koronavirusa. Pouk smo začeli po »modelu B«, ki je najboljši približek klasičnemu pouku, le da učenci predmetne stopnje vsako uro ne menjajo učilnic. Izvajamo vse obvezne in izbirne predmete, prav tako tudi razširjeni program. Posebna pozornost je namenjena higieni. Ob vstopu v šolo si je treba razkužiti roke in si nadeti obrazno masko. Maske burijo duhove, saj ima vsak posameznik svoje mnenje o njihovi smotrnosti. Ker je Vlada RS z odlokom predpisala, da morajo učenci zadnjega triletja maske nositi tudi v učilnicah, če ni moč med posamezniki zagotoviti razdalje več kot 1,5 metra, je predpis strasti še podžgal. Krmiljenje barke v teh razburkanih vodah res ni enostavno. Zelo moteče je neusklajeno delovanje NIJZ-ja in MIZŠ, saj smo bili velikokrat deležni kontradiktornih izjav. Ravnatelji pogrešamo jasna in enoznačna navodila. V trenutnih razmerah smo se velikokrat znašli v začaranem krogu birokratskih ukrepov na eni strani, na drugi strani pa nerazumljivih zahtev peščice staršev. Vsem vpletenim pa zagotovo ni moč ustreči. Sredi septembra smo se s prvimi okužbami soočili tudi na centralni šoli. Do tedaj smo o virusu Covid-19 le govorili, po 18. septembru pa smo bili soočeni s karanteno za dva oddelka prvošolcev in šestih zaposlenih. K sreči smo zaradi podobne izkušnje z uvedbo karantene v OŠ Preska imeli pripravljen protokol, usklajen z gospodom županom in poveljnikom štaba Civilne zaščite. Prostore, kjer so se zadrževali prvošolci, smo temeljito razkužili in jih pripravili za ponovni prihod učencev v šolo. Da bi širjenje koronavirusa zajezili, smo se odločili, da za 14 dni (do vključno 4. oktobra 2020) odpovemo vse interesne dejavnosti in zapremo šolske prostore za popoldanske obiskovalce. Tako smo bili primorani uvodni letošnji seji Sveta staršev in Sveta zavoda izpeljati na daljavo preko aplikacije Microsoft Teams, prav tako tudi uvodno predavanje za starše. Z ukrepi nam je uspelo zajeziti širjenje virusa. Ker pa smo ljudje družabna bitja, prihaja do številnih druženj v prostem času. Kar nekaj učencev je na ta račun odšlo v samoizolacijo, saj so bili v stiku z okuženimi osebami. Tako smo v začetku petega šolskega tedna morali v karanteno poslati enega od 6. razredov. Za učence smo organizirali pouk na daljavo preko aplikacije Teams. Učitelji so po urniku oddelka iz njihove matične učilnice izvajali pouk na daljavo in tako učenci niso bili v celoti prikrajšani za tisto, česar bi bili s strani učiteljev deležni v šoli. Zavedati pa se je treba, da je klasični pouk v učilnici težko nadomestiti z videokonferencami. Zagotovo so videokonference boljše od pouka v spletnih učilnicah, a precej slabše od pouka, pri katerem ima učitelj v učilnici popoln pregled nad učenci. Če sama izvedba pouka ne predstavlja težav, pa se problemi začnejo kopičiti, ko je treba znanje ovrednotiti. To je segment, na katerem izobraževanje na daljavo odpove. Pridobljene ocene so pri večini učencev občutno višje, kot bi bile, če bi ocenjevanje potekalo po ustaljenih metodah v šoli. Dogaja se, da 21 Dogodki 22 številka 8, oktober 2020 ocene ne odražajo dejanskega znanja. To se zlasti pozna pri tistih, ki so se sem in tja soočili tudi s kako nezadostno oceno. Teh ocen pa pri ocenjevanju na daljavo praktično ni, posledično je tudi učni uspeh izjemno visok. Ker so učni načrti zelo zgoščeni, učitelji nimamo dosti manevrskega prostora, da bi lahko temeljito zakrpali vrzeli v znanju, ki so nastale ob zaprtju šol v lanskem šolskem letu. Lukenj v znanju pa ni malo. Velika želja vseh, ki delamo v vzgoji in izobraževanju, je, da bi pouk karseda dolgo lahko izvajali v šolskih prostorih. Če bodo le za posamezne oddelke odrejene krajše karantene, bo to še sprejemljivo, če pa v veljavo stopi »model C« oziroma »model D«, bi izobraževanje spet izgubilo na kvaliteti, znanje pa bi bilo luknjičavo. Z zapiranjem šol bi veliko izgubili tudi najbolj ambiciozni učenci, saj bi kot po tekočem traku začela odpadati številna tekmovanja. Z dosežki na tekmovanjih učenci namreč zbirajo prepotrebna priznanja, da lahko kandidirajo za Zoisovo štipendijo. Zaradi odpovedi tekmovanj koronavirus prikrajša marsikaterega nadarjenega učenca za zajetno finančno nagrado, ki bi si jo s svojim znanjem priboril v obliki štipendije. Verjetno letošnje šolsko leto ne bo minilo brez zapletov. A po dežju vedno posije sonce. Znanstveniki so iz dneva v dan bližje učinkovitemu cepivu. Ko bo cepivo varno in bo zadostno število ljudi cepljenih, bodo tudi nadležnemu koronavirusu šteti dnevi. Zato se mi zdi prav, da ostanemo v teh težkih časih ljudje v pravem pomenu besede, si stojimo ob strani ter prisluhnemo drug drugemu in poskušamo najti kompromisno rešitev. V slogi je vedno moč. Spodbudne besede pa delujejo blagodejno in so v veliko uteho vsem tistim, ki so se znašli v težavah. Poezija AJDA BATISTIČ V lanskem šolskem letu sta dve učenki, E. Janhar in A. Svetičič, sodelovali na literarnem natečaju Varni v prometu, ki ga je razpisala Avtohiša Krka. Septembra so razglasili zmagovalce, med katerimi je sedaj že naša bivša učenka A. Svetičič s pesmijo Zdravo na cesti usvojila tretje mesto. Iskrene čestitke! ZDRAVO NA CESTI V Avto Krki mene vsi poznajo, in prav tako vsi radi me imajo. Moje področje varnost v prometu je, zato kar Krki kliči me! Ker koronavirus zdaj je aktualen, je javni promet posledično katastrofalen. Ker se v mestih pogosto vsem mudi, je tam še največ okuženih ljudi. Da za zdravje najprej poskrbimo, na zaščitno opremo nikar ne pozabimo. Maska in razkužilo zdaj sta že navada, četudi nadloga sta ta prava. Da na cesti bomo zagotovo varni, nikar na pravilno ravnanje v prometu ne pozabi. Četudi zdaj je glavni adut razkužilo, kasneje nikdar ne pozabi na desno pravilo! A. Svetičič Razstava Zgodbe naših mokrišč TATJANA RESMAN Občina Vodice in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v oktobru v Kulturnem domu Vodice pripravila razstavo izbranih del likovnega in fotografskega natečaja, razpisanega v okviru projekta Zgodbe naših mokrišč. V občinah Mengeš, Medvode, Trzin in Vodice, ki so del območja LAS Za mesto in vas, se nahaja kar nekaj mokrišč, ki skupaj ustvarjajo mrežo dragocenih vodnih teles in nas bogatijo s svojo biotsko pestrostjo. Namen likovnega in fotografskega natečaja je izraziti najlepše, najskriv- nostnejše in drugače posebne trenutke iz lokalnih mokrišč (živalstvo, rastlinstvo, pokrajino) in jih deliti z drugimi. Razstava bo do zaključka projekta gostovala tudi v drugih občinah partnericah. Dogodki številka 8, oktober 2020 Nekoč pred 122 leti … KARMEN JANČAR Tisti, ki obiskujete knjižnico ali urejate zadeve na Občini Vodice, verjetno veste, da se nahajata v prostorih nekdanje šolske stavbe, ki je nekaj časa gostila tudi vodiški vrtec. Večino časa, kar 65 let, je bila stavba namenjena šolski dejavnosti. Leta 1898 je ravno v mesecu oktobru potekala slavnostna otvoritev. Pri otvoritvi je sodelovala celotna skupnost, potekala pa je precej drugače, kot če bi potekala danes: postavili so mlaje, izobesili zastave ter vence, ki so jih spletla dekleta ter pokali z možnarji. Veselega dogodka se je udeležila množica domačinov, s svojim obiskom pa počastili številni pomembneži tistega časa. Vse to nam kaže, kako pomembna pridobitev za lokalno skupnost je bila nova šola. Če vas zanima še kakšna informacija okrog šole, zgodovine šolstva na območju občine Vodice ali dejstva povezana z zgodovino območja vodiške občine, jih lahko preberete v novem zborniku, ki ga je izdala Občina Vodice z naslovom Dediščina ljudi in krajev. Pri pisanju zbornika sva sodelovala tudi bivši vodja vodiške knjižnice Tomaž Miško in sedanja vodja Karmen Jančar. Zbornik si lahko izposodite tudi v knjižnici! Veseli me, da je knjižnica v Vodicah prav v stavbi nekdanje šole, saj s tem nadaljuje poslanstvo, za katero je bila zgrajena. To je učenje. Tudi branje za zabavo je pomembno, saj nas sprošča in nam pomaga prebroditi te čudne »koronske« čase. Prav tako se trudimo, da bi na nekdanji šolski vrt, ki se nahaja pred knjižnico, vrnili otroški smeh in radost. Zato smo že tretje leto zapored pred knjižnico pripravili Pravljično popoldne, ki je tudi tokrat uspelo. Želim vam, da ostanete zdravi in da se kmalu vidimo v knjižnici! 23 Dogodki 24 številka 8, oktober 2020 3 x 3 Vodice 2020: »In tazadnji bodo prvi.« MATIJA KOSMAČ ROK JERAJ Po dveh letih smole z vremenom smo organizatorji turnirja 3 x3 Vodice v letošnjem letu naleteli še na težave s pandemijo, a se tokrat vsem oviram uspešno izognili. Hkrati je bil to turnir, ki smo ga organizirali najkasneje do sedaj, 12. septembra. A kljub poznemu datumu nas je razveselilo sončno in vroče vreme, ki je dodobra razgrelo tudi člane desetih ekip, ki so nastopile na peti izvedbi turnirja pod taktirko organizatorjev Roka Jeraja in Matije Kosmača, s pomočjo Victorie Cluba. Tako kot vsa leta do sedaj, se je vse skupaj začelo v skupinskem delu. Ekipe smo razdelili v dve skupini po pet, v skupinskem delu pa sta izpadli le dve ekipi. Sledili so boji v četrtfinalu, kjer sta se poslovili še dve domači ekipi, eni pa se je uspelo uvrstiti v polfinale. Kasneje so s tretjim mestom člani ekipe Dededej Nanana dosegli najboljšo uvrstitev domačih ekip, odkar spremljamo turnirje z močno konkurenco iz različnih slovenskih krajev. Odlično sta svoje delo skozi cel dan opravili moštvi Vnanjih Goric in kasnejših zmagovalcev, Tazadnje Ekipe. Po končanem turnirju je sledilo še druženje z upoštevanji priporočil NIJZ. Tega so tudi letos začinili pozitivno razpoloženi košarkarji iz Idrije, ki so se znova pridružili konkurenci in ostali vse do konca ne glede na to, da so se od »aktivnega sodelovanja« poslovili že v skupinskem delu. Pripadla jim je tolažilna nagrada in postali so Kralji šanka. Organizatorji se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljejo vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja, še posebej pa Občini Vodice, ki ves čas tudi finančno močno podpira turnir, in drugim sponzorjem, ki prav tako pripomorejo k še višji ravni organiziranosti turnirja. Če nas do sedaj nista ustavila niti vreme niti pandemija, ne dvomimo, da se vidimo tudi prihodnje leto. Dogodki številka 8, oktober 2020 Šolska športna tekmovanja UČITELJI ŠPORTA PLAVANJE Na Mestnem kopališču Kamnik je v petek, 18. septembra, potekalo državno prvenstvo v plavanju za osnovne in srednje šole. V disciplini 50 metrov prosto sta našo šolo zastopala osmošolka Patricija Kadivec in sedmošolec Denis Aljaž. V enotni kategoriji ločeno po spolu je Patricija s časom 32,75 osvojila 16. mesto, Denis pa je s časom 32,87 osvojil 26. mesto. KOLESARJENJE Policijski poligon v Tacnu je v sredo, 30. septembra, gostil najboljše kolesarje osnovnošolce. Na državnem prvenstvu v vožnji na čas je z daleč najštevilnejšo ekipo nastopila tudi naša šola. V boj z uro se je v sončnem vremenu podalo 33 učencev. Naši športniki so osvojili tri posamezne naslove državnih prvakov ter s ponosom dvignili največji pokal v ekipni razvrstitvi. najmlajši dečki: 1. Nejc Čebulj 5.b najmlajše deklice: 1. Lara Šetina 5.a mlajše deklice: 1. Jerca Močnik 7.b, 2. Maruša Pezdirc 6.a, 3. Neža Gregorc starejši dečki: 3. Blaž Gregorc 9.a ORIENTACIJA Pod obronki Rašice je 23. septembra potekalo državno tekmovanje za osnovne in srednje šole v orientaciji. Naši učenci so dosegli naslednje rezultate: starejši dečki 18. mesto Matija Kavčič 9.a 19. mesto Dan Kavčič 8.a 21. mesto Matic Mlakar 8.a starejše deklice 11. mesto Lucija Kremžar 9.c Vsi rezultati na www.sportmladih. net Športni pozdrav in brez popuščanja novim športnim užitkom naproti … Plavalca Patricija in Denis 25 Dogodki 26 številka 8, oktober 2020 Kolesarska dirka 9. Velika nagrada občine Vodice MIHA KONCILIJA TINA KOSEC V soboto, 19. septembra, je v Kosezah pri Vodicah potekala že deveta izvedba Velike nagrade občine Vodice, kolesarji in kolesarke so se merili na krožnih dirkah v šestih različnih tekmah. Tokratna izvedba je potekala v lepem sončnem vremenu, zato se je na vseh startih zbralo več kot 300 kolesark in kolesarjev. Dirke so štele za Pokal Slovenije za amaterske kategorije, občinsko prvenstvo, dirko šolskih in predšolskih otrok ter dirko za Pokal Slovenije dečkov in deklic, mlajših mladincev ter mlajših in starejših mladink in članic. Na prvi dirki amaterskih kolesarjev je potekalo tudi občinsko prvenstvo, kjer je med moškimi občinski prvak postal Tomaž Brank, pred Sebastijanom Jerajem in Igorjem Bogatajem. Med ženskami pa je občinska prvakinja postala Joži Nastran Brank, pred Urško Merčon. V kategoriji Amaterji je prvo mesto osvojil Rok Pajek (JB TEAM Novo mesto), drugi je bil Jakob Šmid (KD LPP) in tretji Rok Berger Mlakar (JB TEAM Novo mesto). V kategoriji Master A je zmagal Mitja Mesarič (TUŠ T.E.A.M.), drugi je bil Miha Alič (KD LPP) in tretji Andrej Draksler (ŠD Koloka). V kategoriji Master B je bil najhitrejši Uroš Bogša (KD LPP), drugo mesto je osvojil Robert Kranjec (KD LPP) ter tretje Marko Polak (Arcont Selce). V kategoriji Master C je zmagal Uroš Smolej (ŠD BAM.BI), drugi je bil Grega Filipič (KD ALPE SiS) in tretji Tadej Hanžič (KD BRANIK Maribor). V kategoriji Master D je prvo mesto osvojil Aleš Hren (KD LPP), drugi je bil Gorazd Konc (KD Brda Dobrovo) in tretji Sebastijan Jeraj. V kategoriji Master E je bil najhitrejši Michele Pittacolo (ASD Pittabike), drugo mesto je osvojil Borut Vodopivec (KD Brda Dobrovo) ter tretje Tomi Iskra (KD BRDA Dobrovo). V kategoriji Master F je prvo mesto osvojil Milan Černigoj (KD LPP), drugi je bil Vlado Prpar (TUŠ T.E.A.M.) in tretji Robert Bauman (KD Brda Dobrovo). V kategoriji Master G je zmagal Andrej Žavbi (TUŠ T.E.A.M.), drugi je bil Tomislav Čuk (ŠD BAM.BI) in tretji Marjan Čuden (Team BTS Company). V kategoriji Master H je bil najhitrejši Ljubo Car (KD Branik Maribor), drugo mesto je osvojil Ivan Kastelic (B.V.G. Gulč) ter tretje Franci Brancelj (ŠD Turbo M). V kategoriji Master I je zmagal Zorko Cigoj (KD Brda Dobrovo), drugi je bil Bojan Lampe (ŠD Turbo M) in tretji Franc Hafner (ŠD BAM.BI). V kategoriji Master J je prvo mesto osvojil Rafael Končina (KD Hrastnik), drugi je bil Edvard Učanjšek (KD Hrastnik). V kategoriji Ženske A je prvo mesto osvojila Erika Jesenko (Team NMD Granfondo), druga je bila Katarina Novak (BikeRepublic) in tretja Maja Zajec (ŠD BAM.BI). V kategoriji Ženske B je bila najhitrejša Ajda Opeka (KD Branik Maribor), druga je bila Joži Nastran Brank (KD LPP). V kategoriji Ženske C je bila najhitrejša Suzana Šeme (KD LPP), druga je bila Urška Merčon. V kategoriji Ženske D je bila najhitrejša Ivica Rakoš (ŠD Turbo M), druga je bila Tina Ušeničnik (ŠD BAM.BI). V kategoriji Članice (WE) je prvo mesto osvojila Tajda Mohorič (BTC City Ljubljana Scott), druga je bila Lara Maretič (BTC City Ljubljana Scott) in tretja Lucija Arh (BTC City Ljubljana Scott). V kategoriji Starejše mladinke (WJ) je bila najhitrejša Ana Ahačič (BTC City Ljubljana Scott), druga je bila Ema Žibert (BTC City Ljubljana Scott) in tretja Tjaša Sušnik (BTC City Ljubljana Scott). V kategoriji Mlajši mladinci je zma- Dogodki številka 8, oktober 2020 gal Žak Eržen (KK ADRIA MOBIL), drugi je bil Mark Poberaj (KK TBP Lenart) in tretji Jan Lešnik (KK Kranj). V kategoriji Mlajše mladinke (WU17) je prvo mesto osvojila Johanna Martini (RC KAC Celovec), druga je bila Nuša Moroz (KD Sloga 1902 Idrija) in tretja Hana Kranjec Žagar (CALCIT BIKE TEAM). V kategoriji Dečki A (U15/2) je prvo mesto osvojil Nejc Peterlin (KK Adria Mobil), drugi je bil Sven Mernik (KD Knežjega mesta Celje) in tretji Jakob Omrzel (KK Adria Mobil). V kategoriji Deklice A (WU15/2) je bila najhitrejša Ema Podberšič (KK Kranj), druga je bila Tjaša Sušnik (BTC CITY Ljubljana Scott) in tretja Ajda Gortan (KK Kranj). V kategoriji Dečki B (U15/1) je bil najhitrejši Žan Lopatič (CALCIT BIKE TEAM), drugo mesto je osvojil Matthias Esterl (Junior Cycling Team Graz) ter tretje Žan Bevc (KK Adria Mobil). V kategoriji Deklice B (WU15/1) je prvo mesto osvojila Vesna Potočnik (KK Kranj), druga je bila Nika Mikuž (MBK Črni Vrh) in tretja Ivana Rosa Novak (KD SLOGA 1902 Idrija). V kategoriji Dečki C (U13) je prvo mesto osvojil Nik Muršec (Perutnina Ptuj), drugi je bil Mai Prevejšek (KK Adria Mobil) in tretji Maj Bohak (Perutnina Ptuj). V kategoriji Deklice C (WU13) je prvo mesto osvojila Iva Colnar (KK Adria Mobil), druga je bila Hana Jeromel (Perutnina Ptuj) in tretja Lina Mehle (BTC City Ljubljana Scott). ERASMUS+ 2020/2022 – uspešna prijava Vrtca Škratek Svit Vodice HEDVIKA ROSULNIK Vrtec Škratek Svit Vodice bo sodeloval v mednarodnem projektu Erasmus+. V okviru projekta se bomo povezovali z vrtci v različnih državah. Koordinatorka projekta je Estonija, poleg Slovenije sodelujejo še Poljska, Makedonija, Grčija in Turčija. Koordinatorka projekta v našem vrtcu je vzgojiteljica Marjetka Rogač Miholič. Mednarodno se bomo povezovali s partnerskimi vrtci v posameznih državah s temo, projektom: ACTIVE LEARNING OUTDOORS – implementing Forest school approach, AKTIVNO UČENJE NA PROSTEM, IZVAJANJE GOZDNE PEGAGOGIKE. Poudarek projekta je v aktivnem učenju na prostem, izvajanju gozdne pedagogike, ekologiji. V našem vrtcu že snujemo nove ideje in se veselimo mednarodnega sodelovanja, saj namenjamo veliko pozornosti izobraževanju zaposlenih, stalnemu izboljševanju kakovosti. Mednarodno sodelovanje nam tako predstavlja nov izziv, tako za otroke, ki se že v vrtcu spoznavajo z angleščino, in seveda za vse zaposlene. 27 Koristno 28 številka 8, oktober 2020 Na jesen nad pršice MONIKA KUBELJ Ko se ohlaja, včasih pozabimo na nekaj pomembnega. Spustiti zrak v domove. Na jesen se začnemo bolj zapirati v hiše, stanovanja. Manj zračimo, začnemo kuriti, ker pač prihajajo nižje temperature. Ena od nadlog, ki pride v tem času v ospredje, so hišne pršice. Ki niso tako nedolžne, zlasti če ste nagnjeni k alergijam. Kaj storiti, da vam bo lažje? In kaj pršice sploh so? Alergija na hišne pršice se kaže s kroničnim nahodom, kar pomeni zamašen nos, zlasti v hladnejšem delu leta. Pojavi se lahko tudi kašelj s kratko sapo, bolnikom z atopijskim dermatitisom pa se stanje kože zaradi stika z alergeni poslabša. Alergijo na pršice je možno obvladati, če okolje, v katerem bivamo, ustrezno čistimo. Za razvoj pršic je najbolj ugodna temperatura okoli 22 oziroma 23 stopinj Celzija in 70- do 90-odstotna vlaga. Pršice se hranijo z odpadki kože, živil in s plesnimi. V stanovanju se nahajajo v vseh materialih, največ pa jih je v vzmetnicah, blazinah, preprogah in oblazinjenjem pohištvu. Prva je spalnica Iz spalnice moramo odstraniti vse »lovilce prahu«, kot so preproge, zavese, ki jih ni mogoče prati, oblazinjeno pohištvo, odprte regale in plišaste igrače. Če vse to hočete imeti, morate vedeti, da je treba redno stresati, prati, brisati. Iz spalnih prostorov odstranimo tudi sobne rastline, teh naj bo čim manj tudi v dnevni sobi. Če ste nagnjeni k alergijam seveda. Pohištvo obrišemo z mokro krpo in tla posesamo s sesalnikom z visoko učinkovitim filtrom za majhne delce. Tla pomijemo z mokro krpo in ne uporabljamo parnih čistilcev, ki sicer v določeni meri odstranjujejo pršice, a hkrati dvigajo vlažnost zraka v prostoru. Posteljnino operemo na 60 stopinjah Celzija, če je mogoče, na tako visoki temperaturi operemo tudi zavese in plišaste igrače. Igrače lahko za nekaj časa damo v zamrzovalnik in nato operemo v hladni vodi. Spalnico enkrat na dan prezračimo, sicer pa naj bo suha (manj kot 50-odstotna vlažnost zraka) in hladna. Če opazimo zarošena okna, potem je to znak, da imamo v prostoru previsoko vlažnost. Vlažilci zraka v spalnici niso dobrodošli, prav tako se v tem prostoru ne češemo in ne preoblačimo. Oblačila naj bodo zaprta v omari. Tisti, ki imajo dovolj prostora, imajo obleke v posebni sobi samo za ta namen, kar je odlično. A kaj ko je stiska v stanovanju precejšnja. Sedežna garnitura v dnevni sobi (ali spalnici oziroma otroški sobi) naj bo usnjena ali pa iz umetnega usnja. Ja, saj vem, nekateri imate raje blago. A govorimo, kako se bolj učinkovito boriti proti nesrečnim pršicam. Odsvetovana je tudi uporaba nadstropnih postelj (pogradov), saj tisti, ki spi na spodnji postelji, vdihava prah z zgornje. Domače živali (pernate ali tiste s kožuhom) so odsvetovane v primeru alergije na pršice. Enako je s kajenjem, saj kadilska okvara sluznice odpira pot alergenom. Precej prepovedi, kajne? Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo več kot 50 tisoč danes živečih opisanih vrst. Znana je predvsem po zajedavskih predstavnikih, med katerimi so najbolj znani klopi, pa tudi hišni pršici in drugih vrstah, ki povzročajo nevšečnosti človeku oz. njegovim domačim živalim ter gojenim rastlinam. Velik del pršic pa živi v tleh, kjer kot razkrojevalci in plenilci predstavljajo pomemben del ekosistema. Domnevajo, da po številu vrst in osebkov ne zaostajajo dosti za žuželkami. S pršicami se znanstveno ukvarja akarologija, specializirana disciplina arahnologije, s posebnim poudarkom na zajedavskih vrstah. Koristno 29 številka 8, oktober 2020 Kje pa vas jezik žuli? ? Jezikovni kotiček AJDA BATISTIČ Velikokrat je v pogovoru zaznati napačno rabo predlogov, kot primer Pred in po službi pijem kavo. Zapomniti si je treba, da se vsak predlog veže z različnim sklonom (razen v imenovalniku) in tudi vpliva na sklon besed, ki mu sledijo. Kar pomeni, da bi morali reči Pred službo in po službi pijem kavo. Če se želimo izogniti ponavljanju besed, lahko rečemo tudi Pred službo in po njej pijem kavo. Vsak predlog se torej ne veže z vsemi skloni, temveč s točno določenim. Tabela prikazuje, s katerim sklonom se veže posamezni predlog. Ko uporabljamo predloge, je torej pomembno premisliti, v katerem sklonu bomo uporabili samostalnik. Če navedemo še en primer, bi torej zapisali Pred in med prireditvijo se je na trgu zbralo veliko ljudi, po prireditvi oz. po njej pa jih je zabavala še znana glasbena skupina. Opozorila bi na še eno zelo pogosto napako, ki jo slišimo tudi v medijih, in sicer gre za rabo predloga brez, kot v primeru Brez da bi poklical, je prišel k zdravniku. V tem primeru raba predloga brez ni na mestu, saj bi morali glagol zanikati. Reči moramo torej Ne da bi poklical, je prišel k zdravniku. BESEDA V … PREDLOG RODILNIKU (koga ali česa) brez (podpisa), do (stola), iz (predala), s (table), z (omare), zaradi (bolezni), izza (omare), iznad (gozda), nasproti (šole), blizu (trgovine) DAJALNIKU (komu ali čemu) kljub (bolezni), k (učencu), h (gospe), proti (domu), nasproti (peči) TOŽILNIKU (koga ali kaj) čez (most), skozi (okno), zoper (pritožbo), na (omaro), ob (mizo), v (predal), po (kruh), pod (mizo) MESTNIKU (o kom ali o čem) pri (mami), na (mizi), ob (stolpu), o (prijatelju), v (šoli), po (službi) ORODNIKU (s kom ali s čim) s (stricem), z (babico), med (zidovoma), nad (hišo), pod (klopjo), pred (šolo), za (lestvijo) ČASOVNICA KOPITARJEVEGA GLASA 2020 IZID GLASILA ODDAJA GRADIVA NOVEMBER 25. 11. 2020 10. 11. 2020 DECEMBER 23. 12. 2020 5. 12. 2020 Obvestila 30 številka 8, oktober 2020 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Spark, Muriel: Zlata leta gospodične Jean Brodie (družbeni roman) Marquardt, Hanne: Refleksoterapija stopal: temeljni učbenik (alternativna medicina) Aciman, Andre: Najdi me (družbeni roman) Klinc, Lora: Kilometer nič (kolesarjenje) Holmes, Linda: Nov začetek Evvie Drake (družbeni roman) Dediščina ljudi in krajev: zbornik Občine Vodice (zgodovina) Leposlovje za otroke in mladino Beckett, Simon: Vonj smrti (kriminalni roman) Heger, Ann-Katrin: Razišči mesto: knjiga z zavihki (igroknjiga) Jansson, Susanne: Zimska voda (kriminalni roman) Hart, Caryl: Tok, tok, dinozaver (slikanica) Perks, Heidi: Vrni se pome (kriminalni roman) Sotomayor, Sonia: Le vprašaj!: bodi drugačen, bodi pogumen, bodi ti (slikanica) Spengler, Constanze: Morski konjički so razprodani (slikanica) Strokovno gradivo za odrasle Guinness world records 2021: [slovenska izdaja] (splošno) Strokovno gradivo za otroke in mladino Vse skrivnosti o virusih (biologija) Gašperlin, Izidor: Solo v dvoje: poti in stranpoti v partnerskih odnosih (psihologija) Prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Kaznivo dejanje mučenja živali, prišlo je do zastrupitve mačk. Könnecke, Ole: Šport je čudovit (šport) črna kronika Poročilo za obdobje 17. 9. 2020 – 15. 10. 2020 Vlom v stanovanjsko hišo. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Obvestila številka 8, oktober 2020 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po hudi OBVESTILO bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica sestra in teta Marinka Kadivec z Dobruše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za iskrena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala nosačema Domnu in Andreju Bizantu, pevcem, Dragi prijatelji, septembrski zeliščarski seminar v samostanu Stična je po pohvalah zares lepo uspel, skrajšani povzetek v treh delih si lahko ogledate tudi na moji Facebook strani Zeliščarstvo Čebašek. Ker je prijavljenih še za več kot eno skupino, sem obljubil, da bomo seminar oktobra ponovili z istimi temami, istimi predavatelji, program je tridnevni s spanjem, prehrano in predavanji v samostanu Stična. V trenutnih razmerah ga ni mogoče izvesti, žal ga zdaj NE BO, BO, ko se stvari uredijo, če ne prej spomladi v naravi ali na samostanskem dvorišču .....?! Brezosebne video konference si kar ne želim dočakati. trobentaču, pogrebni službi ter župniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred. Iskrena hvala zdravnicama Mirjani Pavlovi Bojadžinski in Maji Ebert Moltara ter osebju na paliativnem Pravočasno vas bom obvestil in ostanite zdravi! Tolminske radovedne zeliščarice nam pošiljajo priponko o klopu in koprivi v medu, dodal sem še članek dr. Mlinariča, o prepirih med uradnimi zdravili in zelišči. oddelku Onkološkega inštituta, ki ste ji pomagali v zadnjih težkih dneh. Žalujoči vsi njeni Miran Čebašek 051 307 207 Zeliščarstvo Čebašek 31 UTRINKI MESECA