Poštnina plačana u gotouini. K O HI E REI EX v £? ' 6LR5IL0 KONTEREISKESR DRU5TUR ZR mRRIBORSKO OBL&3T . Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje-1 „Konjerejec“ iz-- Člani društua sprejemajo list brezplačno. Harač-rejskemu društuu za fTlarib. oblast, luanjkoyci I haja 6krat letno nina letno ZO Din. Cenik inseratou na zahteuo Šteu. 1. fTlaribor, òhe 3 5. marca 19ZQ. Letnik M Preč plemeniino čobo. Konjereja ni povsodi in vselej dobičkaraosna, osobito danes^ ne, ko prevladujejo,, avtomobili, motorna prevozna sredstva in tehnika vobče. Do konjereje moramo imeti veselje, precej strokovnega znanja in nekaj požrtvovalnosti. Narava vstvarja žrebeta, konjerejec pa konja, pravi -francosk? konjerejec. Kdor nima : posebnega veselja, vstrajnösti in gotovih, izkušenj v konjereji, nadalje čigar gospodarske razmere so take,, da ne mdre nuditi, kar žrebe v zgodnji mladosti potrebuje,'bolje stori, da opusti konjerejo. Za malega posestnika je umeštneje, da redi govedo kot konja, ker jo bolje vnovči, koi slednjega, in kar . mu pogosto nedostaju'*' potrebnih tekališč In pašnikov, ki so predpogoj racijonelni . konjereji. Po navadi tudi nima, take plemenske kobile, da bi si lahko -obečal prvovrstni zaro % . . .'C, - ' a d > . o d Kremenica lic. št. 57 Dušan, noričan 23 Nonius, normanec 64 Aylmer, angl. polkrv. > d >N Ih Q Vnanje Gorice lic. št. 45 Dušan, noričan d ! \ d .d Verd lic. št. 70 Maestoso» lipi' canee M Leskovec . 139 Przedswit, angleški polkrv. 420 Loustic Totilas, amer. >to Hraše 394 Georg, noričan ■ u križ. o Podhom 59 Dan, noričan d Roje 85 Balkan, angl. polkrv. Im u •M- ■ — Dovje 394 Georg, noričan co Mihovica 12 Danko, amerik. dirkač. O -v.. > Nomenj 68 Krn, ardenec d d Sv. Križ 27 Bohinjec, normanec d o PRH ■ d/, rQ ”0 : Zgornji otok 112 Derfež, noričan d co d Ni Bistrica priMokronogu 21 Loustic Racker, amer. CO d N gj & 'j, 56 Dan noričan križ. 408 Nonius, normanec Žirovnica 18 Rob, noričan Državna plemenilna postaja Brežice 29 Šum, noričan 77 Carabas,, anglo-arab. 24 Carabas, angl. polkrv. 261 Siglavy, arab. polkrv. 41 Nonius, normanec 16 Dahoman, arab.polkrv. Impolca ■ 378 Furioso, angl. polkrv. 321 Bogdany, angl.polkrv. d d E M S Dh £ sto Zabjavas-Novomesto Državna plemenilna postaja 33 Urmeny Nonius, normanec 450 Furioso, angl. polkrv. d ' d S .2, d co S. w >N d Im pP 1 o. d >N M Q d S - Velika Loka, Državna plemenilna postaja 20 Gidran, anglo-arabec 19 Dahoman, arab.polkrv. M O *3 p* > d >N CQ Zupelevec, obč. Kapele 25 M. B. Nonius, normanec > .a Šmarje pri Jelšah 11 Goričan, noričan d o .:S5' . Hrastje 93 Gidran, arab. križanec 346 Furioso, angl. polkrv. d gfl Im m * 'C a m iS 128 Qüinet de Sartalard, belg. Mi m co O d Družinska vas 117 Gidran, arab. polkrv. o E Ig Hrastje 46 Kum, noričan d .Hit Višnjagora 34 Razor, noričan c »o 347 Brabant, noričan d N "■£3 g 13 Orehovica 121 Romeo, noričan co d NI Arjavas M Som, belg. Državna plemenilna postaja Selo pri Ljubljani 107 Makkfilko, amerik. dirkač 115 Vardar, amer. dirkač 95 Furioso, angl. polkrv. 388 Furioso, angl. polkrv. 5f0 Furioso, angl. polkrv. 350 Schagya, arab polkrv. 48 Gidran, arab. polkrv. d d lic. št. 59 Norbert, noričan lic. št. 69 Gumbert, no-ričan jlicenovana d a Cd •d co o a d d m d E jd d O IGomilsko 62 Podarke de Soalim,, * belg. 17 Bob, belg. /.■ o d d JD ip' 0 . 349 Peregrin, arab.polkrv. 60 Gidran, arab. polkrv,. Št. Jurij ob juž. žel. 15 Salamon, belg. 101 Bogatin, belg. d ‘C^cCOOS d* • N J 61 Aylmer, angl. polkrv. 331 Nonius normanec 3 Siglavy Arkadia, lipi can. d g ' lic. št. 46, Gavha, belg. i a d a § > ;• • > f - d ’C Gomilsko lic. šti 65, Marquis, belg. £ © o 8 Siglavy Ajša, lipicanec 120 Càrnaval de Seumoy, belg. 442 Brom Opus, noričan D Ljutomer Državna plemenilna postaja Cven pri Ljutomerù 6 Othello, amer. dirkač 110 Usko, airier, dirkač 108 Prinz Dillon, amer. dirkač | drž. plem. postaja Srez POSTAJA številka, ime in pasma žrebca Srez P O S,T A J A številka, ime in pasma žrebca Državna plemenilna 109 Juris,, amer. dirkač .2» *cT Spodnje Jablance 83 Georg, noričan postaja Cven pri Ljutomeru 134 Pozor, amer. dirkač 28 Bogdany, angl. polkrv. 9 Przedswit, angl. polkrv. O) O Pi Muretinci 74 Bari Printemps, belg. g ’ Pleterje 445 Brillant, noričan 31 Gidran, arab. polkrv. 126 Blocksberg, angleški polkrv. 22 Carabas, angl. polkr. "E. Podvinci 86 Srnjak, noričan )+ .4) ,ß a % >N ’ h'-"O Gabernik 116 Idan, noriški križ. 69 Dren, noričan lic. št. 71 Rodaun, amer. ličen- Gajovci 4 Razor, noričan cd mP O dirkač covan Bukovci 44 Kras, noričan u • fi Mota 58 Pollux, noričan Skorba 203 Max de Langp., belg. m j Orehovci 105 Ernst, noričan cd ja v< Spuhlja 26 Georg, noričan 189 Brillant, noričan co O Rošnja 90 Carolus, noričan fi Mahovci 91 Sultan, belg. 103 Sokol, belg. cd P ja Podvinci 7 Prizreij, noričan A) co Sejanci 79 Dan, noričan tO Jamna 96 Kum, noričan 55 Kumps, belg. cd N cd Hardek 43 Silni, noričan 188 Barnum, noričan N Hrastje lic. št. 5 Morgan, belg. licenc.; Salovci 49 Cvetko, noričan Državna plemenilna postaja Sp. Polskava 375 Carabas, angl.polkrv. 45 Biser, noričan 75 Hrast, -noričan cd ^ > o cd CL >N y tLJ fi •M &< Oslušovci 124 Georg, noričan 81 Andre Berger, noričan Jurjevski dol 84 Carlis, belg. . 102 Blass, noričan Središče 14 Piston, belg. 129 Agaton, du Faubourg belg. Biš 119 Apollo, noričan 65 Bojan, noričan Bratonečice lic. št. 9 Asti Brillant, noričan Setarjeva 238 Kruger, de St. Jean, belg. 32 Nickel de Scailm., bfl. O Stara Gora 404 Herkul. noričan 161 Griming, noričan o i co cd N Barislavci lic, št. 14 Martin, belg. cd > —« • Slovenjavas lic. št. 51 Kruger, belg. Vukovski dol 66 Erhard, noričan 53 Kumps, belg. o Turnišče lic. št. 50 Monte Christo, amer. dirk. ■ • fi 0 Spodnji Duplek 92 Lovro, belg. 63 Artus Trum noričan . u ' Podvinci lic. št. 43 Bravo, belg. cd Zgornja Korena lic. št- 66 Clairon de L., Janežovski vrh lic. št. 49 Apollp, noričan belg. Rogatec lic. št. 64 Dahoman, arab. Rošpoh lic. št. 56 Carabas, angl. polkrv. , polkrv. Lešnica-Sardinje lic. št. 69 Marcel, belg. .Spodnje Verjane lic. št.52 Gambrinus, belg. C cd > Beltinci 118 Calypse de Seumoy, cd 0 Trotkova lic. št. 53 Tronton, belg. o ö I o belg. 123 Conquerant de Seumoy, belg. a b ■Is Biš lic. št. 54 Calvados, belg. lic’, št. 63 .Marcel, belg. M cd N Dobrovnik lic. št. Ì6 Nacles, belg. lic. št. 17 Parpay, belg. Marib. Poljčane lic. št. 47 Vran, noričan |§j§| Razvanje lic. št. 48 Bojan, noričan cd > Dolnja Bistrica lic. št. 18 Parpay,.belg. ,Đgr. Dravograd 162 Nanos cd Gornja Bistrica lic. št. 11 Brabant, belg. fi Grgr. Ceplje-Bočna 89 Buzan, belg no fi lic. št. 12 Brabant,* belg. lic. št. 13 Brabant, belg. lic. št. 20 Brabant, belg. lic. št. 21 Brabant, belg. cd > O v KS**? cd - ■ Vt O Velenje 87 Artus Trum,, noričan 39 Geza, belg. cd i 'S co O hJ O 0 fi Sv. Martin pri Slo-venjgradcu 5 Perun, noričan [belg. 125 Gambrinus, le Comte, 0 ► o GO cd fi i jp Gornji Lokoš lic. št. 6 Ortalan. belg. 1 0 4J Hotiza lic. št. 8 Ruder, belg. lic. št. 7. Brabant, belg. Ptuj Mihovci-Cirkovci 35 Marquis, belg. « N Spuhlja 106 Carolus, noričan. Žitkovci lic. št. 19 Atlas, belg. Srez POSTAJA številka, ime in pasma žrebca Srez POSTAJA številka, ime in pasma žrebca (4 > ti ti ti pr Beltinci lic. št. 25 Rubin, belg. licencovani C a ko v ec Gornji Kraljevec 14 lic. št. 82 Paron, belg. 1 i c e o c o v a n i Dolina-Lendava lic. št. 22 Edi, belg. Gornji Kraljevec 15 lic. št. 83 Edi, belg. Gaberje lic. št. 28 Rizman, belg. lic. št. 36 Ruder, belg. Gornji Kraljevec^ 27 lic. št. 84 Carlis, belg. Zižkovec 41 lic. št. 85 Rudi, orig.belg. Dolnja Lendava lic. št. 38 Bismark, belg. Krištanovec 56, lic. ši. 86 London, belg. Gaberje lic. št. 40 Bismark, belg. Mursko Središče 91 : lic. št. 87 Arman, belg. Kot lic. št. 41 Ruder, belg. Crečan 23, Macinec lic. št. 88 German, belg. ■ Trnje lic. št. 42 Parpay, belg. Podturn 38 lic. št. .89 Ruder, belg. Črenšovči lic. št. 15 Brabant, belg. Miklavec 10 lic. št. 90 Edi, belg. orig. Murska Sobota Markišovci 131 Banco d’Isaac, belg. 371 Marzouk, arab.polkrv. g 01 1 n s ^ 53 w s ° ■ P r e l o g Brezovci 9 lic. št. 91 Arist, belg. Fukslinci 127 Jacob d’Harmi, belg. Legrad 53 lic. št. 92 Rubis, belg. | Cemelavci lic. št. 23 Jako, belg.. li c e n c o v a ni Kotoriba 502 lic. št. 93 Vaiser, belg. Fukslinci ■ lic. št 24 Brabant, belg. Kotoriba lic. št. 94 Herkules, orig, belg. Korovd lic. št. 44 Cezar, belg. Dolnji Vidovec lic. št. 95 Fripan, belg. Satahovci lic. št. 26 Intirol, belg. lic. št. 27 Leander, belg. (Dolnji) Vidovec 277 lic. št. 96iGàrnin, belg. Serdica lic. št. 29 Cezar, belg. Vidovec 106 lic. št. 97 Brabant, belg. Skakpvci lic. št. 30 Moltke, noričan lic. št. 31 Moltke, belg. lic. št. 32 Marius de Steaume, belg. Mala Subotica lic. št. 98 Parfi, belg lic. št. 99 Cezar, belg. Jurčevec lic. št. 100 Rubin, belg. Dol. Dubrava lic. štrlOl Burš, belg. Tešanovci 33 Gambrinus, belg. lic. št. 34 Kumps, belg. Novakovec 221 lic. št. 102 Edi belg. Sebeborci ' lic. št. 35 Leander, belg. Novakovec lic. št. 103 Filip, belg. Tišina lic. št. 39 Morgan, belg. Novakovec 22 lic. št. 104 Argus belg.. Vančaves lic. št. 37 Professor, belg. Domašinovec lic. št, 105 Aris, belg. Vaneča lic. št. 1 Cezar, belg. Čehovec 32 lic. št. 106 Boris, belg. Zenkovci lic. št. 2 Caesar, belg. lic. št. 3 Castor, belg. Goričan 203 lic. št. 107 Parfai, beljg. Goričan 254 lic. št. 108 Arist, belg. Podturen 116 Bienvennu de Jenne- a « ! S Goričan 104 lic. št. 109 Drakon, belg. 80 Carlis, belg. 1 » g ° Čukovec 22 - lic. št. 110 Rudi, belg. lic. št. 111 Pikol, belg. Vratišinec lic. št. 72 Ruder, belg. Čakovec lic. št. 73 Brilant, belg. Kraljevec lic' št. 112 Carlis, belg. O lic. št. 74 Leon, origin. Prelog 460 - lic. št. 113 Dolfi, belg. > belg. . Prelog 218 lic. št. 114 Milan, belg. 0 Gardinovec 109 lic. št. 75 Ruder, belg. .ti, .. M Gardinovec 123 lic. št. 76 Robert > • ; ti >U Gardinovec 86 lic. št. 77 Joglin, belg. C Državna žrebčarna. Senkovec lic. št. 78 Rodi, belg. ti Pribislavec lic. št. .79 Oli, belg, . ; Miklavec 10 lic. št. 80 Ruder, belg. Stràhoninec 37 lic. št. 81 Monton, belg-. Dne 15. marca 1925 ___________ , „.KonjgPejgC** Stran fin Konjerejsko òrustuo za „mariborsko oblast** u luarijkoucih. PREGLED o premouanju konj.,,Konj. društua za mariborsko oblast“ u letu 1925, Premovanje P r i 9 ° n Premovanih Izplačane premije Izplačana >tn Datum 1925 "a?>- fe; . m skupini v vzdrževal na-premija -za žrebce podpora kovačem nàgrada M Kraj skupini rX- ■ m . SKupim 01 1 ! 2 3 i Ü 5 - H 1 1 2 3 ; 4 .5 1 2 3 4 5. 1 j>Đj P D p D ; ,'p •D P D P Din P Din V Din i P Din P 1 3 avg. Žaleč 14 9 , 17 13 6; 59 12 • 7 14 1 10 I?6. 49 1 1620 1230, - 1940 1360 480 — 6630 525' — 400 2 4 avg. Šmarje « 12 15 18 8 1 54; 9 13 16 8 E4; 47 950 .'i- 138C m 1600 T 780 — ■fe; 4710' , 7-i lp |1j§§§ >-* 3 13 avg. Ptuj 17 10 16 17 8 68 13 8 14 9 Ep 49 1 111 B 44870 — 1250 860 H 51Ò P' 5030 B . 1 4 4 14 avg*. Ormož '25 14 .9 17 5 70 ,17 13 7 13 4;.VS 55 1 2240 ,,,14701 . 810 .1150 m : 440 m 6110 1 iü BI WB&k yp 5 15 avg. Ljutomer 21 13 12 f§ 7 11 71 21 •13 12 ■ 7 •V-li- '7 I? 71 1 545Č nt — 285C 1500 |§ 4650 __ 17950 razstava 6 25 sept.; Beltinci j -•16 13 ; 6 i 12 i‘G 53 11 8 Is [. 10 p4 38 00 0.1 ffi; I486 — • 1000 1340 53o| — 6130 Skupaj pl 74 78 : 74 44 375^ 83 62 68 57 39 309; 113589 Si III30 9450 6990 661014- 46560 —:l 525 ; —f 400 §gf Diplome Priznanice Izplačan prigon Totale 1 3' avg. Žalec . H , 1 2 1 r]k 1 1 2 2 1 ’ 7 I H lp 60 180 j-r 180 11 ■ ; 50 540 -I premije 46560 |p 2 4 avg. . Smatje i 1 2 -, 4- 1 I 2 ■r;,':2- 2, ff§ 1 20Q M ; 50 'j-., fill 150 400; H prigon 1620 3 13 '■avg- Ptuj - i 1 2 4 3 ; 1 3 2 ' 10 -r l|j mm '4?- — ;• — -7-' — V- vzđrž. prem- žrebca ,525 iÉ ,;4' 14 avg. , Ormož 3 ; 1, 1 ,;!41 ji 6 3. H 1 i :6 1 JiS — Ber +T il®7 R9 i — — 1 podp. kovačem 400 — 5. 15 avg: I Ljutomer 21 • 13. 12 7 .18' ■ 71 : 21 13 12 7 J 18 711 ' 1 1 v> 1 ; ì^iÀi 1 razstava .6 25 avg. Beltinci — pi ; i ; '1' 'Pl tifi /1* 1 :i ' 4 II 200] 1 Eoo! 9! 5o| <3$. O m li 80 630 i 11 Skupaj 17 18 20, IH 21 93 429 19 21 Ippf | 21 105: 520' 4- p260 280 ■ 280' - • 280 1620 1 Totale 149105 ■jC U to surbo je društuo sprejelo: Din 27.018,10 držaunih subuencij „ Z.700 so prispeuali òenarni zauodi „ 1.210 občine ’ 16.000 okrajni zastopi „ 8.750’ Kolo jahačeu u Ljutomeru 3.000? Kmetijska družba za Siouenijo Licencouanje u fiTieö jim ur ju. Prvokrat je letos Mariborska oblast s pristojno žrebearno izvedla licencovanje žrebcev v Medjimurju in to v Prelogu in Čakovcu. Nekaj novega za komisijo — novega za Medjimurce. Različne navade in zakoni tam — različni pni nas, toda. po časi se bomo že prilagodili drug id-rugemu, če ostane Medji-murje priklopljeno mariborski oblasti. : ■. V Prelogu je bil prav dober, skoraj izjednačen konjski materijal, ki je pričal, da ondotni konjerejci z ljubeznijo in vsirajnim delom skrbe za svojo konjerejo, tako, da bi ga marsikateremu naših konjerejcev lahko- postavil za vzgled. Pripeljanih je bilo 48 žrebcev, komisija je licencovala od teh 23. V Čakovcu je bilo priglašenih 36 žrebcev, licencovalo se je 20, upoštevajoč pri marsikaterem žrebcu krajevne konje-rezske razmere in lokalne potrebe. .Materijal .jè bil malo manj zadovoljiv, vendar pa smo videli nekaj prav dobrih plemenjakov, celo originalnih belgijcev. - Pripomniti moram, da Medjimurje od prevrata sem, iz-vzemši dve izjemi,’ ni bilo od države nikakih plemenjakov in da so morali konjerejci sami kriti svoje potrebe. Kljub temu pa je ohranilo svojo dobro konjerejo. Kar sem pogrešal je bilo, da se ne vodijo, vsaj ne po-vsodi, točni plemenilni zapisniki in, da se je opustilo predvojno tudi tu vpeljano izdavanje plemenilnih listov. Posledica temu je, ida niti jeden izmed žrebcev ni Ènei lüsthi o roduz(poreklu). Tu še čaka precej uplivnega dela konjerejsko društvo. Upam pa, da.se bodo tudi ti nedostatki ublažili. : Dogaja se, da prihajajo ponovijo prošnje, da se kak žrebec licencuje, ki ga je komite®a zavrgla. Takih prošenj še ne mòie upoštevati, ker proti sklepu komisije, ki je delala po svoji najboljši vesti in vednosti, obstoječi liE državnih zastopnikov in domačih, ni priziva. Upravnik državne žrebčame. Strelna gniloba in kopitni rak, (Iz knjige »Podkovstvd«, spisal živinozdravnik L. Tepina.) Razpadanje strele vsled gnitja površne rožene plasti imenujemo strelno gnilobo. Strelna gniloba je-jako pogosta kopitna bolezen, ki jo opazimo včasih samo na posameznih, včasih pa na vseh štirih 'nogah naenkrat. Nekdanje naziranje, da je strelna gniloba posledica notranjih bolezni, nekako čiščenje krvi, se je izkazalo po novejših preiskavah za' popolnoma napačno. Gotovo je sider, da so nekateri konji (s slabim rogom) in nekatera kopita (stisnjena) bolj podvržena strelni gnilobi, vendar si moramo razlagati strelno giiitobo vedno le kot posledico izključno vnanjih vplivov. Ko taki pridejo v poštev: nesnaga, nezadostno gibanjema prostem in vse slabe posledice podkovanja, vsled katerega se kopitom trajno onemogoči prepotrebno dotikanje z zemljo. Splošno znano' je, da zadnja kopita mnogo pogosteje obole na strelni gnilobi nego sprednja, ker pridejo vedno bolj v dotiko z mokroto(gnojttica) nego ona. Kot nadaljnl vzrok je navest! nezadostno snaženje? kopit^ vobče in površno porezaVanje strele, s katerim se ne odstrani vsega prhljivega roga« V majh- nih razpokah in šprainjah, razpadlih, površnih roženih plasteh, se zbira mokrota in druga nesnaga, ki začne najprej sama gnit®; pozneje se pa razširi gniloba tudi na zdravi rog strele. Najlažje pa obole-na strelni gnilobi ozka, stisnjena-in napol-stisnjena kopita, vsled preslabe prehrane s krvjo in, ker je globoko ležečo strelo itak težko snažiti, naravno snaženje po dotiki z zemljo, je pa skoro lizključeno. Znaki strelne gnilobe so; sledeči: Navadno se zapazi najprej v. strelni jamici smrdečo, mazasto tekočino, temnosive barve. Rog je razpokan ali cunjasto raztrgan. V špranjah In duplinah razpadlega roga se zbira preje omenjeni mazasti izloček, gnitje se širi po streli dalje, spodkopava, roženo plast, tako, da sčasom rožena strela popolnoma odstopi od žilnate. Strela postaja vedno manjša in manjša, kopito pa ožje. Tako pospešuje strelna gniloba postanek ozkih, oziroma stisnjenih kopit. Dokler je strela še pokrita z rogom, konj ne šepa, čimbolj pa rožena strela razpada, temvečkrat se pojavi šepanje, ker občuti konj vsak pritisek na žilnato strelo, ki jo tudi večkrat rani. Take rane, kakor vse rane na kopitu sploh, zlasti najmanjše, ki jih najtežje opazimo, so posebno nevarne. V zemlji se namreč skoro povsod nahaja kužilo mrtvičnega krča (tudi gobčni, veliki ali občni krč imenovan) in nSič lažjega ni, kakor da pride kužilo po teh majhnih ranah v kri. Zaradi tega se morajo vse kopitne rane posebno po zakovanju, podplatnih’ vbodih in na streli, tako skrbno čistiti in razkuževati. Če se gnitje razširi celo na pete, se mu navadno pridruži trajno vnetje sviitkovega obrobka. Kot posledico tega vnetja opažamo na roženi steni kolobar časte obronke, ki potekajo povprék ob roženi steni, od svitka proti petam. Posledica strelne gnilobe je v prvi vrsti postanek stisnjenih kopit, -v drugi vrsti pa pospešuje tako razpadla in razrušena strela razvoj najnevarnejše kopitne bolezni: kopitnega raka. • Ozdravljenje strelne gnilobe se ravna predvsem po obliki kopita. Pravilna kopita, ki so obolela na tej bolezni, ozdravijo mnogo lažje, pa. tudi hitreje, nego nepravilna. Strelno gnilobo nepravilnih, predvsem stisnjenih kopit, je mogočg ozdraviti le tedaj, če sé'najprej popravi obliko kopita. Ozdravljenje strelne gnilobe se prične najprej s temeljitim snaženjem razpadle strele? Celo kopito je oprati s toplo 25% lizolovo raztopino, ves ločeni rog do tja, kjer kaže trdno zvezo v celoti, porezati oziroma postriči. Tako osnažena strela se spira s pomočjo trde krtače z 2—4% kreolinovo raztopino, ali pomaže vsak dan z 10% raztopino modre ali zelene galice, ali pa se zatlačijo streline jamice s predivnimi svaljki, namočenimi, v; eni izmed imenovanih tekočin. Tudi za-prašenje osnaženih in spranih špranj s sušečimi praški, kakor: prašek hrastove skorje, prašek iz lesnega oglja, ali pa mešanice enakih delov imenovanih praškov žganega“ galuna ali modre galice navadno dobro učinkuje/ Priporočajo pa tudi namazati osnaženo in skrbno povezano strelo z lesnim katranom. Konja, ki'ima razširjeno strelno gnjlobo, je podkovati s pokrito podkvijo. Da mora stati konj kolikor mogoče na suhem, in da je potem, ko je štrelina gniloba ozdravljena, skrbeti za snago kopita, da se ne ponovi, je samo ob sebi umljivo. Kopitni rak se začenja navadno na streli in obstoji v temj da se roženica kopitne usnice (žilnate strele in podplata) prične bohotno .razraščati in napravlja bradavičaste izrastke. Površna plast teh bradavičastih izrastkov razpada in se pretvarja v' mehko, mazasto in smrdečo, sivo rumenkasto prevlako, ki pokriva oboleli del kopita. Dasi nima ta bolezen z boleznijo, ki- jo vobče imenujemo »rak«, ničesar skup- nega, so jo vendar,'najbrže vsled trdovratni tvorbe vedno -novih izrastkov, nazvali »rak«. Kaj je pravzaprav vzrok tej bolezni, še dandanes ni dognano. Trdijo celo in navajajo dokaze za to, da je bolezen nalezljiva. Gotovo pa je, da jo zelo pospešuje zanemarjenje kopit, tako glede snage, še bolj pa odlašanje s prekovanjem. Če se namreč konja pravočasno ne prekuje, tudi kopita; zlasti podplata in strele na noben način ni mogoče v, resnici zadostno osnažiti. Stari rog na podplatu in streli se razpoka. V zelo ozkih in razmeroma zelo globokih razpouah in špranjah se zbira razna nesnaga, rog prične gniti in razpadati. Izločki spodjedajo rog, & §e loči oid žilnatih delov, dražijo kopitno ustnico; ki se prične bujno razraščati in je kot taka še bolj dostopna to dovzetna-za vse Škodljive Vplive. Bolezen se navadno pričenja ob streli, to je v eni izmed strelnih jamic, in jo je spočetka prav lahko prezreti. V začetku se rog omehča,- postane prav lahko svetlejši in je največkrat od žilnatih delov odločen. S časom tudi ta rog odpaldla ali razpade, mehka, zatekla, na površju raskava, z smrdečo .mazasto prevlako prevlečena strela je jasno vnldna. Polagoma se razširi boležCn na podplat in od tod na steno. Rog podplata in stene sej odloči lin odstopi. Če bolezen že dolgo traja, je stena ločena včasih celo od svitka. Na podplatu tako obolelega konja opazimo polno mehkih, na površju "le s prav tenko roženo plastjo pokritih, večjih ali manjših bradavic, ki prerezane močno krvavijo. Iz početka konj ne šepa, 'čimbolj je pa. bolezen razširjena-;, temveČkrat in tembolj konj šepa, ker občuti na mehkem podplatu in streli vsak pritisefi: in ga vsaka količkaj ostra reč rani. Bolezen je dolgotrajna in se navadno zelo počasi razvija, ‘tako, da se obolelega konja lahko prav dolgo uporablja: za delo, dasi pride slednjič, če se ga ne ozdravlja, ob nogo. Po opisanih izpremembah kopitnega. raka ni težko spoznati; ozdravljenje je pa vedno kočljiva stvar. ‘ Primerno ugodno je presojati bolezen v začetku, če je obolela samo ena noga, če je konj miren, fhlad in vobče zdrav. Kakor hitro pa oboli več nog, tedaj je bolezen vedno že razširjena' in če je. poleg tega tudi še konj star, je uspešen izjd zdravljenja kolikor toliko dvomljiv. Kakor je bolezen srama na-sebi dolgotrajna, tako dolgotrajno je navadno tu dii zdravljenje. Včasih kljubuje bolezen, vsem poskusom zdravljenja, nobeno zdravilo ne kaže zadovoljivega učinka, dasi se bolezen slednjič vendar le obrne na bolje. Zato je tud! v najlažjih-slučajih silno, težko presoditi, kako dolgo bo zdravljenje "trajalo. Zdravil, ki so se uporabljala in se še priporočajo za zdravljenje kopitnega raka,'je nebroj. Skoro vsa razkužujoča,- Sušeča in razjedajoča sredstva so se že. uporabljala in ' ?e v tej ali oni obliki ,še dandanes priporočajo. Vendar pa se mora po dosedanjih Skušnjah reči, da je pričakovati še največ uspeha od zdravljenja operativnim potom, t. j. da se -z liožem odstrani .ves odstopli ločeni rog lin. vse izrastke tja do zdralvega. Skrh-no napravljena Obveza, ki primerno tišči na žilnate dele, je drugi pogoj učinkovitega zdravljenja. Glede zdravil so vsi, ki so se obsežno z- zdravljenjem kopitnega raka bavili, edini v tein,.daj ga ni zdravila, ki -bi vselej pomagalo, .temveč da je v vsakem slučaju posebéj presoditi, kakšno zdravilo kaže uporabljati. To presoditi in izbirati je pa naloga, živinozdrav-nika, kateremu bi se naj vedno poverilo zdravljenje kopitnega raka. Dolžnost kovača pa' je; posestnika na nevarnost bolezni, opozoriti. Konjerejsko društvo za "Mariborsko oblast. Ivanjkovci, 27. februarja 1926. Uabilo k rečnemu občnemu zboru konjerejskega òrustua za mariborsko oblast ' ki se vrši dne 18. marca 1926 ob 11. uri v restavraciji NARODNEGA DOMA V MARIBORU. Vspored: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.! -.: 2/Poročilo'predsednika oL delovanju društva v pretečenem letu. , . ■ , ^ ; 3. Računsko poročilo in odobritev računov , za 1. 1925. 4. Predlogi podružnic. - ■ - 5. 'Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je' zastopana ena desetina članov. če ob določeni uril ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, "kateri je,‘pri ysakem številu navzočih sklepčen. Predsednik: Lovro Pètovar. § 8. pravil pravir Občni zbor obstoji iz 1. članov glavnega odbora; 2, zastopnikovi podružnic; 3. oblastnega rèfe-irenta za kmetijstvo in onega za veterinarstvo ter strokovnega referenta za konjerejo ; 4. Pristojnega upravnika dr-r.žavne kobilarne ali žrebčarne. ( r .-V : Brez pravic glasovanja, pač pa s pravico razprave se lahko vsak član društva udeleži občnega zbora. . Štev, 12; : Uabilo » k 1, • anketi ki jo priredi konjerejskö òrustua za m a ri böfekö Is blast dne 18. marca 1926 ob 14:\,uri v restavraciji NARODNEGA DOMA V MARIBORU. - ‘Razpravljalo' ke bo: -‘ V!g»| 1. O ipais&mskem, vprašanju konjereje v Mariborski oblasti. 2. 0 določbi [prisilnega 'kastriranja v. projektiranem ži-vinorejskem zakonu. 43 obeh predmetih - poroča upravnik državne žrebčarne g. Šlajpah. ;VabijO' sé" k "tej “knketf tfflcÉfcg živinozdravniki, kmetijski strokovnjaki ter «praktični konjerejci. Z ozirom na precejšno krizo v konjereji, je ta anketa velike' važnosti ter Se prosi mnogoštevilne' udeležbe. IVANJKOVCI, 27. februarja 1926, Predsednik: Lovro Péto var. ilii Drustoene uesti. Za občni zbor smo zaprosili za 50% popust za železniške vožnje. Prošnja .bode gotovo ugodno rešena. Vsakdo naj tjbdfži torej Vozno ‘Ratto, legitimacijo pa dobi na občnem žborut Isto velja za isti dan se vršečo anketo. . Naročnina. Zadnji števiki našega lista smo priložili naše položnice v svrho nakazila članarine odnosno naročnine. Veliko število nažih članov še naročnine ni nakazalo. PrOšimo, 'da, to takoj nakažete in nam lahko nepotrebno delo prihranite. Prosimo, da se vpošteva, idla vsi naši činitelji vse delo in da ^sectdrej'- pač. od vsakogar lahko Odbörova seja. Dne 16. januarja 1926 se je vršila polnoštevilno obiskana odborova seja dlruštva v Mariboru, Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1 odobritev zapisnika zadnje odborove seje; 2. došli dopisi}; 3. plemenilna doba, v tern letu in vse kar je s tem v zvezi; 4. računsko poročilo; 5. časopisno -vprašanje; 6., določitev občnega zbora; 7. slučajnosti. O vseh točkah se ' je zelo temeljito'razpravljalo tar storili potrebni zaključki. Pri 5. točki se je zlasti. omenjaLo, da; se ne dobiva nobenega gradiva-iz vrst konjerejeev in je posebej želeti,: da naj vsi člani dopisujejo listu o. vseh zadevah katere želijo imeti'v listu obravnavane. Za dan občnega zbora se je določila tudi anketa, kakor je bilo to svoj čas zaželjefto. Ljutomer. V tukajšnem srezu je nakupila vojaška komisija iz Čakovca okoli 150 remont. Precejšno število konj sò nakupili tudi ; častniki za . zasebno uporabo. . Želeti Tri bilo, idla bi konjereja! gojili za dirkače le to, kai je za to sposobno,’v ostalem pa, dà bi ostali pri polkrvcih. Lastnik in iKdajateljt Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast, Ivanjkovci. ~ Odgovorni urednik: Rudolf Ozim,- Maribor, Tisk Mariborske tiskarne d, ;d ~ Rävnatelf Statiko- Detela-, l!llll!!!lllllllllllll!l!llllll!llllllllllll!llll!ll!l!lilllllllllllllll!l!lll!!!l!ll!lllll!l!lll!llllllllllllllllllllll © 1 g is g g i 'g. Ut ir m © g W k o m rti in opre m e ’ za konje od navadne do najfinejše vrste za lahko in težko vožnjo, kakor tudi razne potrebščine: ' DEŽNE PL R H T E za konje in vozove, svetiljke za I kočije, ' bičevnike, brzde, kresal-nike za npge. Dalje velika izbira . . , potnih kovčkov, ročnih torbic, * Ustnic, nahrbtnikov, gamaš i. t d. nagobčniki‘in ovratniki za ps GONILNI TE R (T) ENI za m l i nein žage 1URH KRRU05 Rlek-sdnàrovà cesta št. 13 Slomškov trg št. 6 mBRIBOR 'o ecsas sis5®etssas6^t2js«sa9(5csas®ss29sis5asx5ia5is)s6si9