Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Ni časa za malodušje Po majhnem predahu ob novem letu, je pred nami zopet obdobje, ko ni časa za malodušje in odlašanja na jutri. Pred nami je veliko akcij, ki jih moramo hitro in čimbolj e izpeljati. Prvo, kar nas čaka, so volitve samoupravnih organov po tozdih in DSSS, zato je potrebno takoj evidentirati vse možne kandidate za samoupravne organe, ki jih bomo volili 15. marca 1984. Od 17. januarja imamo v obravnavi samoupravni sporazum o združitvi v DO in statut delovne organizacije. Z novostmi v samoupravnem sporazumu in statutu se lahko seznanite na drugi strani Aluminija, vse dodatne infor-cije pa zahtevajte v svoji sindikalni skupini, obravnavali jih bomo tudi na zborih, sprejemali pa na referendumu, ki bo 17. aprila 1984. V tem mesecu bomo na zborih delavcev obravnavali ter posredovali pripombe na naslednje samoupravne akte: SaS o skupnem prihodku, spremembe in dopolnitve SaS o združevanju sredstev v DO, spremembe in dopolnitve pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih nalog v TOZD in DSSS, spremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog v TOZD in DSSS, spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih in spremembe in dopolnitve pravilnika o razvidu del oz. nalog v TOZD in DSSS. S 14. februarjem začnemo z obravnavo zaključnega računa za leto 1983, to pa je tudi čas za celovito oceno samoupravnih in političnih odnosov v TOZD in DSSS ter oceno dela poslovodnih delavcev. Ob vsem tem pa se že začne evidentiranje možnih kandidatov za individualne poslovodne organe ter delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD in DSSS ter za predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa. Bistvene novosti samoupravnega sporazuma o združitvi Že v prvem poglavju Sporazuma o združitvi je v temeljnih načelih nakazana osnovna usmeritev celotnega samoupravnega sporazuma, ki je v povdarj anju vloge delovne organizacije na tistih področjih, kjer je to po mnenju pravnih teoretikov in po družbenih usmeritvah nujno potrebno. Določeni so skupni interesi in skupne zadeve, ki se opravljajo na ravni delovne organizacije ter postopek, če se ta načela ne izpolnjujejo. Temeljne organizacije se delijo na proizvodne in storitvene. Ustanavljata se dve delovni skupnosti in sicer delovna skupnost Spremljajočih dejavnosti in delovna skupnost stro-kovno-administrativnih del. Skupni posli, ki jih opravljata obe delovni skupnosti, so urejeni v tretjem poglavju in so v glavnem povzeti po sporazumih o svobodni menjavi. V poglavju o firmi in sedežu delovne organizacije ter o dejavnostih delovne organizacije, ni bistvenih novosti. Dodane so nekatere nove stranske dejavnosti in črtane nekatere opuščene dejavnosti. Delovna organizacija je pooblaščena, da nastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami v imenu temeljnih orga- nizacij. S tem je na edino pravilen način opredeljena vloga delovne organizacije, kot subjekta, ki nastopa v pravnem prometu. Odgovornost za obveznosti je še naprej neomejena subsidiarna odgovornost. Zastopanje pa je prilagojeno uvedbi kolektivnega poslovodnega organa — kolegija. V ekonomskem delu sporazuma, ki obsega združevanje dela in sredstev in planiranje, je prišlo do bistvenih novosti glede na sedanjo ureditev. Tako je v osnutku opredeljeno, da temeljne organizacije pridobivajo svoj prihodek v sistemu skupnega prihodka in navedeni so tudi skupni proizvodi, urejen je skupni rizi-ko, pa tudi združevanje sredstev. Na naslednjem področju ne gre za bistveno povečanje obsega združevanja sredstev. Glede osebnih dohodkov je potrebno omeniti načelo, da naj imajo delavci približno enake osebne dohodke, če opravljajo enaka dela in da se del osebnih dohodkov deli po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Motnje v poslovanju so usklajene s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in predpisi na tem področju. V poglavju o planiranju smo poskušali urediti vsa ti- sta vprašanja, ki so se doslej pojavljala kot najbolj sporna. Razen določb o vsebini planov, so tu še določbe o postopkih sprejemanja, o začasnem planu in sankcijah zaradi neuskladitve. Celotno področje je usklajeno z Zakonom o razširjeni reprodukciji tako, da vsebuje določbe o sprejemanju investicijskih odločitev. Izločitev temeljne organiza-zacije je urejeno v skladu z Zakonom o združenem delu, opravljanje dejavnosti pa na tak način, da imajo temeljne organizacije znotraj delovne organizacije prednost pri dobavah in storitvah pred zunanjimi temeljnimi organizacijami. Tu je tudi urejeno izpodbijanje pravnih poslov, ki so v nasprotju s poslovno politiko delovne organizacije in v nasprotju s skupnimi planskimi akti. Poglavitna novost pri ureditvi delovnih razmerij je, da je urejen prehod med temeljnimi organizacijami zaradi potreb dela, bodisi za določen čas, bodisi za stalno. Zakon o delovnih razmerjih je olajšal možnost prehoda delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo. V osnutku je tudi podrobneje urejen način odločanja o neodtujljivih pravicah delavcev, kadar se o takih vprašanjih odloča na ravni delovne organizacije. Prav tako so tudi izčrpno navedene pristojnosti delavskega sveta delovne organizacije. Izvršilni organ delavskega sveta ostaja v bodoče odbor za gospodarjenje, s tem pa da lahko delavski svet imenuje stalne ali občasne izvršilne organe, kadar je to potrebno. Taka ureditev je primernejša, da se izognemo sejam zaradi sej. Po sprejemu sporazuma o združitvi bomo imeli kolektivni poslovodni organ — kolegij. Sestavljali ga bodo 4 člani za podobna področja, kot jih pokrivajo sedaj člani začasnega organa. V tem aktu so opredeljene še pristojnosti, medtem ko so druga vprašanja v tej zvezi urejena v Statutu delovne organizacije. Glede samoupravne delavske kontrole ni bistvenih novosti, v poglavju o notranji arbitraži pa je reševanje sporov v delovni organizaciji urejeno v skladu z Zakonom o samoupravnih sodiščih. Spori, če do njih pride, se naj rešujejo v delovni organizaciji. Prehodne in končne določbe bodo oblikovane hkrati s predlogom akta. Branko Resnik, dipl. iur. Profili Kaj namesto koordinacijskega sveta Za nami je XI. kongres ZSMS, na katerem je bil sprejet novi statut ZSMS. V njem so navedene nekatere spremembe pri organiziranju in delovanju mladih v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela, zato so izdelali nova pravila republiške konference ZSMS in nova pravila občinske konference ZSMS Ptuj. V teh novih pravilih OK ZSMS Ptuj ne omenjajo več koordinacijskega sveta kot stalne oblike povezovanja mladih med osnovno organizacijo ZSMS, tozdom oziroma DSSS. Ker pa smo mladi pri nas organizirani v koordinacijski svet, ki ga po novem ni več, se moramo organizirati kako drugače, zato smo na osnovi pravil OK ZSMS Ptuj izdelali osnutek pravil o delovanju in organiziranju osnov. org. ZSMS tozdov oz. DSSS in pripravili osnutek poslovnika delu konference ZSMS TG Dogovorili smo se, da organiziramo tematsko razpravo o temi: — osnutek pravil o delovanju in organiziranju 00 ZSMS TOZD oz DSSS, — poslovnik o delu konference ZSMS TGA, — predlog ureditve finančnega poslovanja, — podružbljanje SLO in DS. Razprava bo 4. februarja ob 8. uri v obratu družbene prehrane TGA. Marjan Kumer V V torek, 7. februarja bo v ptujskem gledališču ob 18.30 osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopih bodo: Zvezdana Mlakarjeva, članica Slovenskega narodnega gledališča iz Celja in ženski pevski zbor PD A. Arnuš iz Rogoznice. Podeljena bodo tudi priznanja kulturne skupnosti občine Ptuj — velike oljenke za izredne dosežke na področju kulture. 8. FEBRUAR — SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Razpoloženje delavcev po ukrepu Povzetek ankete o razpoloženju delavcev v TGA tri mesece po ukrepu družbenega varstva V dnevih pred referendumom, ki je bil 15. decembra 1983, smo strokovni delavci KSS ob pomoči sodelavcev iz vseh TOZD in DSSS izveidii kratko anketo o informiranosti in razpoloženju delavcev naše delovne organizacije. (Rezultate lahko razdelimo na dve področji: informiranost in razpoloženje. O informiranosti delavcev o SaS pred izvedbo referenduma v tem sestavku ne bo veliko povedanega, saj podatki niso več aktualni. Bili pa so pravočasno poslani delavcem po TOZD in DSSS in vsem DPO. Tam, (kjer smo ugotovili, da so potrebne dodatne razlage in pojasnila, se je tudi ukrepalo. Tako se bomo v tem sestavku omejili predvsem na rezultate, ki smo jih dobili o razpoloženju delavcv po uvedbi (ukrepa družbenega varstva. Analiza odgovorov po posameznih vprašanjih 1. Na anketna vprašanja je odgovarjalo 300 delavcev oz. 13 % vseh zaposlenih v TGA. Odgovarjali so delavci različnih strokovnosti in po vseh organizacijskih enotah ter izmenah. 2. Na vprašanje, ali so po ukrepu družbenega varstva nastale 'kakšne spremembe, 49 % anketiranih delavcev odgovarja, da so nastale delne spremembe. 21 % anketiranih delavcev meni, da so spremembe imale, 15 % pa, da so spremembe velike. Velike spremembe opažajo predvsem anketirani delavci iz TOZD Glinica, da se po ukrepu družbenega varstva ni nič spremenilo, menijo v TOZD KK. 3. Kakšne pa so te spremembe, ki so jih opažali v zadnjih dveh mesecih? V 36 % opažajo večjo (delovno disciplino in v 18 % s tem povezano manjše števila izostankov.. Anketirani delavci iz TOZD Glinica in Predelava aluminija ter delno tudi iz TOZD Promet menijo, da se sedaj delo opravlja bolj kvalitetno (pazi se na porabo surovin in materiala). Bolje organizirano delo opažajo anketirani delavci iz TOZD LLBK in KK. Vendar še precejšnje število anketiranih delavcev iz TOZD Promet in Proizvodnja aluminija pravi, da sprememb niso opazili. 4. O načinu vodenja sedanjega vodstva menijo anketirani delavci tako: 36 % jih meni, da se sedanje vodstvo trudi za reševanje nastalih problemov, to opažajov v vseh TOZD in DSSS, 15 % jih meni, da imajo sedaj z vodstvom več stikov; to opažajo predvsem v TOZD Glinica, delno pa tudi v DSSS. 'Da novo vodstvo bolj upošteva mnenje delavcev menijo nekateri anketirani delavci iz TOZD Predelava aluminija. V povprečju 16 — 22 % anketiranih delavcev iz TOZD Proizvodnja aluminija, DSSS, Promet ,in KK meni, da se z novim vodstvom ni spremenil način vodenja. Da se dovolj ne posvečajo njihovim problemom, še vedno meni 16 — 22 % anketiranih delavcev iz DSSS, TOZD (Proizvodnja aluminija in Promet. Če razdelimo odgovore na 4. vprašanje na pozitivne (več stikov z vodstvom, večje upoštevanje mnenja delavcev, trudi se za reševanje nastalih problemov) in negativne (nič se ni spremenilo, sedanje vodstvo ima manj časa za delavce, ne posveča se njihovim problemom) odgovore, smo opazili razliko v mnenju o načinu vodenja med anketiranimi delavci hale A in hale B. Anketirani delavci iz hale B so bolj pogosto navajali negativne odgovore kot ostali. 5. Kakšni so medsebojni odnosi po ukrepu družbenega varstva? Večina anketiranih delavcev (53 %) meni, da so enaki 'kot so bili pred ukrepom. 31 % anketiranih meni, da so sedaj medsebojni odnosi boljši'. To menijo predvsem anketirani delavci Iz TOZD Glinica, opažajo pa tudi v TOZD Predelava aluminija, Promet iin LLBK. Da so se odnosi poslabšali, menijo predvsem anketirani delavci iz TOZD Proizvodnja aluminija (kar 22 % ie-teh). 6. Da še vedno obstajajo problemi, ki se še niso začeli reševati, meni večina (54 %) anketiranih (delavcev, razen iz TOZD Glinica in KK. Vendar pa mnogi izmed teh delavcev niso napisali, kateri so ti problemi. Najbolj pogosto so anketirani delavci navedli nagrajevanje po delu kot problem, ki se še ni začel reševati. Ta problem je glede na število odgovorov najbolj pereč v TOZD Vzdrževanje in Proizvodnja aluminija. Na drugem mestu so problemi v zvezi s (kadri, na kar opozarjajo anketirani delavci iz TOZD Vzdrževanje, Proizvodnja aluminija in DSSS. Ostali tega problema sploh ne omenjajo. Na tretjem mestu so problemi v zvezi z odgovornostjo in disciplino, kar omenjajo anketirani delavci vseh TOZD (in DSSS. Na naslednjem mestu so nerešeni proizvodni problemi, (kar so najbolj pogosto navajali anketirani delavci iz TOZD Glinica. Tem nerešenim problemom sledijo neustrezni pogoji dela, prenizek osebni dohodek in neustrezna ocenitev del oz. (nalog. O neustreznih pogojih dela in nizkem osebnem dohodku so največ pisali anketirani delavci iz TOZD Proizvodnja aluminija. Da ocenitve del oz. nalog niso ustrezne, so menili anketirani delavci iz TOZD Vzdrževanje in DSSS. Probleme v zvezi z organizacijo dela so navajali anketirani delavci iz TOZD Vzdrževanje in LLBK. Da so medsebojni odnosi še vedno (problematični, so 'menili predvsem nekateri anketirani delavci iz TOZD proizvodnja aluminija. Ostali problemi, Iki se po mnenju anketiranih delavcev še vedno niso začeli .reševati so: malica (glinica), aktivna rekreacija (predelava), žigosanje kartic (promet) in rekonstrukcija elektroliz (proizvodnja aluminija). In kaj lahko zaključimo po teh odgovorih? Predvsem lahko ugotovimo, da so po ukrepu družbenega varstva v TGA in s tem z novim vodstvom nastale spremembe. Izboljšala se je delovna disciplina in zmanjšali izostanki. Vendar se to ni zgodilo samo po sebi, ampak z določenimi ukrepi (ukinjen RDČ, nadzor nad odhodi iz TGA) in z doslednim in strožjim izvajanjem disciplinske odgovornosti. Še vedno preveč delavcev meni, da se z novim vodstvom v njihovem TOZD ni spremenil način vodenja. Mogoče se res ni, iker bi bilo potrebno, mogoče pa je še (prekratek čas, da bi to opazili. Medsebojni odnosi so enaki (kot prej ali boljši. Prav je, da so enaki, če so prej bili dobri. Če pa so bili slabi in so sedaj enaki pa ni v redu. »V slogi je moč« pravi že star pregovor in tega se bomo morali zavedati tudi delavci TGA, če želimo ustvarjati, graditi, napredovati. Delavci menijo, da je ostalo še nekaj nerešenih problemov. Na prvo mesto postavljajo nagrajevanje po delu. Skupina strokovnih delavcev že dela na tem področju. Pripravljajo osnove za nagrajevanje po delu. (Vendar sama izdelava osnov in (Sistema nagrajevanja še ne bo prinesla uspeha, če si delavci (med seboj ne bomo priznali, da ne delam sam, ampak, da dela tudi moj sodelavec. Torej moramo najprej priznati delo drug drugemu, šele potem bo lahko nagrajevanje po delu uresničeno. To mora postati del nas samih, ne le strokovnih delavcev. S sistemom nagrajevanja po delu bi uredili problem neustrezne ocenitve del in nalog in nizkega OD, ki ga omenjajo delavci iz TOZD (Proizvodnja. Tudi odgovornost in disciplino anketirani delavci pogosto omenjajo kot problem. Saj tudi sta; (končno sta naša neodgovornost in nediscipliniranost pripomogli ik ukrepu družbenega varstva. Ugotovili smo torej, tkaikšni problemi nas tarejo. Kako in kdaj jih bomo rešili pa ni odvisno samo od začasnega kolektivnega vodstva in od začasnih dinktorjev, temveč predvsem od nas samih. Pri iskanju poti nam vodstvo DO lahko samo pomaga, (realiziramo pa jih lahko le vsi skupaj. Brigita Ačimovič Alenka Gorup Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 176 Z naslovom »INDUKCIJSKI GRELEC LEŽAJEV« je prijavil inovator Janko PAL, VKV elektrikar iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi za'gretje kotalnih ležajev pred montažo nabavili ali pa sami izdelali indukcijske grelce ležajev. Za brezhibno montažo kotalnih ležajev je namreč potrebno ležaje segreti na temperaturo 100° C. V TOZD Vzdrževanje so uporabljali za gretje oljne peči, ki so porabili precej časa (cca 4 ure), da so segrele ležaj na željeno tem- peraturo. Včasih pa je bilo potrebno ležaje hitro menjati in ni bilo časa za gretje. Takrat so montirali ležaje v hladnem stanju. Slaba stran take montaže pa je, da nastanejo deformacije na osi, seveda na škodo ležaja ali pa se sam ležaj poškoduje. Posledice so, da se ležaj hitro izrabi, potrebna je pogosta menjava, predvsem na elektro motorjih ali pa se čas montaže zavleče, če hočejo ležaje predpisano montirati. Z grelci, kot jih je predlagal avtor, bi segreli ležaje različnih velikosti v manj kot 2 minutah na željeno temperaturo. Če bi indukcijske grelce sami izdelali, bi lahko vgradili ter- mično tipalo, s katerim bi celotno napravo izključili, ko bi ležaj dosegel določeno temperaturo. Avtor je prijavil navedeni predlog v marcu 1979. V TOZD Vzdrževanje so predlog ugodno ocenili in menili, da je za hitro in uspešno delo potrebno dobro orodje in primerni pripomočki za delo, kar navedeni inventivni predlog nedvomno je. Obljubili so, da se bodo odločili za nabavo ali za izdelavo doma. Že v letu 1979 so se odločili za nabavo iz uvoza, vendar zaradi omejitev uvoz ni bil možen. Šele v marcu letos jim je ta nabava uspela. Od takrat dalje indukcijski grelec tudi uspešno upora- bljajo. Predlagali so, naj avtorja nagradimo s primemo enkratno nagrado. Naša služba je pripravila predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil znaša ta nagrada 7.240,00 din. Na predlog komisije je delavski svet TOZD Vzdrževanje sprejel inventivni predlog, avtorju pa odobril enkratno nagrado v navedeni višini. Tovariš PAL dela v TGA že 33 let. Vsi njegovi prijavljeni inventivni predlogi — 5 doslej, so umestni in se v TGA uporabljajo, za enega smo celo zahtevali patentno zaščito. Čestitamo tovariš PAL! Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 365 Z naslovom »PONOVNA UPORABA POTISNIH PLOŠČ ZA TRAKTOR IMT 540« je prijavil inovator Jakob KODERMAN, KV mehanik iz TOZD PROMET. S traktorji IMT 540 vozijo v elektrolizi. Zaradi stalnega drsenja sklopke pri zasipavanju peči z glinico, se potisne plošče hitro obrabijo, zato so jih morali pogosto menjavati. Da bi se izognili pogosti menjavi obrabljenih potisnih plošč z novimi, se je avtor spomnil, da bi stare potisne plošče razstavili, gornji del, kjer je bila prej ravna ploskev, zbrusili približno pod kotom 40° tako, da imajo nožice že uporabljene potisne plošče večji hod odvajanja lamele in jih ponovno uporabljali. V TOZD Promet so predlog ugodno ocenili in ga realizira- li. Menili so, da je njegova koristnost v prihranku materiala, v boljši izkoriščenosti opreme in povečani varnosti pri delu. Naša služba je predlagala avtorju in komisiji za inventivno dejavnost predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalogo in opravil znaša nagrada 7.930,— din. Avtor in člani komisije so se strinjali z višino nagrade. Delavski svet TOZD Promet, ki je predlog sprejel, je potrdil predlagano višino nagrade. Avtorju smo nagrado že nakazali. Tov. Koderman se je s tem predlogom drugič vpisal med inovatorje. Prvič smo ga evidentirali v skupini z njigovi-mi sodelavci, ko so prav tako predlagali izboljšavo na traktorjih IMT, ki je tudi bila sprejeta. Avtorju čestitamo! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 343 Z naslovom »OJAČANJE REDUKTORJA NA ELEKTRO VOZIČKU« je prijavil inovator Stanko SORŠAK, KV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi z aluminijastimi rebri ojačali tisti del reduktorja, na katerem sta pritrjena elektro motorja na elektro vozičku. Zaradi tresljajev in vibracij pride namreč pogosto do loma ohišja, nakar je potrebno celotno ohišje zamenjati z novim. Za zamenjavo porabijo precej časa in dela, saj je treba demontirati celotni zadnji del vozička: polosovine, kolesa, vzmeti, ležaje in celotno ozobljenje. V TOZD Vzdrževanje so predlog z minimalnimi stroški realizirali. Sedaj na ta način ojačajo že kar nova ohišja reduktorjev in ni primera, da bi kateri počil. V TOZD Vzdrževanje so menili, da je koristnost predloga v prihranku materiala, v izboljšanju kakovosti izdelka, v skrajšanju delovnega časa, potrebnega za vzdrževanje in v boljši izkoriščenosti opreme. Služba za inventivno dejavnost je predlagala avtorju in komisiji predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil znaša nagrada 7.757,00 din. Avtor in člani komisije so se strinjali z višino nagrade, prav tako tudi delavski svet TOZD Vzdrževanje, ki je sprejel inventivni predlog. Avtorju smo že nakazali nagrado. Pričakujemo, da se bo še kdaj oglasil. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 340 Z naslovom »MEHANSKA IZLOČITEV TRETJE PRESTAVE NA KONTROLERJU ELEKTRO VOZIČKA« je prijavil inovator Franc ČERNEN-ŠEK, elektro delovodja iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi mehansko izločili tretjo prestavo na kontrolerju elektro vozička RK. Tretja hitrost je bila namreč izločena že prej, ker so nastajale zaradi preobremenitve močne okvare na elektro motorju, kontroler pa je bilo še vedno možno prestavljati v tretjo pozicijo, zaradi česar so nastajale pogoste okvare na kontrolerju, od-gorevali so kontakti na kontroler j ih, pri vsakem preklopu pa je nastal tokovni in mehanski sunek, kar .je slabo vplivalo na celotni pogonski - sistem. Brez potrebe se je trošila dodatna električna energija iz akumulatorske baterije. Po izločitvi tretje prestave navedene slabosti odpadejo, kontakti pa vzdržijo od 3—5 krat tako dolgo dobo, kot prej. V TOZD Vzdrževanje so ocenili, da je predlogo dobra tehnična rešitev, ki omogoča prihranek materiala in boljšo izkoriščenost opreme in ga realizirali. Ker ni na voljo točnih podatkov o stroških vzdrževanja pred uvedbo inovacije, ni možno ugotavljati letne gospodarske koristi in iz nje pripadajočega posebnega plačila avtorju. Naša služba je zato pripravila predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil znaša ta nagrada 7.470,00 din. Člani komisije in avtor so se strinjali z višino nagrade. Tudi delavski svet TOZD Vzdrževanje, ki je inventivni predlog potrdil, je avtorju odobril posebno plačilo v navedeni višini. Avtorju smo nagrado že nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 299 Z naslovom »PREDLOG POSTOPKA ZA RAZTAPLJANJE TRDNEGA VODNEGA STEKLA TER PREDELAVA IN USPOSOBITVE OBSTOJEČIH NAPRAV ZA RAZTAPLJANJE TRDNEGA VODNEGA STEKLA« so prijavili inovatorji: Janez SUKIČ, dipl. org., Jože KUZMA, dipl. inž., Jože JEROVŠEK, dipl. inž. in Ivan GOZNIK, dipl. inž. — vsi iz TOZD Tovarna glinice. Ob raziskovanju možnosti proizvodnje zeolitov so avtorji ugotovili, da sta za proizvodnjo potrebni predvsem dve surovini, in sicer: natrijev alu-minat in tekoče natrijevo vodno steklo. Z natrijevim alu-minatom razpolagajo v tovarni glinice, tekoče natrijevo vodno steklo pa bi morali voziti iz Zemuna. Zaradi visokih prevoznih stroškov so se avtorji odločili, da bodo raziskali in uvedli raztapljanje vodnega stekla doma — v svoji TOZD. Raztapljanje trdnega vodnega stekla namreč predstavlja serijo tehnoloških problemov, ki so posledica posebnih lastnosti silikatov pri reakciji z vodo. V nasprotju z večino soli operacija raztapljanja pri silikatih ne poteka do točke nasičenja, temveč poteka kontinuirano, dokler masa ne zatrdi v trdo gmoto, kar lahko za daljši čas onemogoči proizvodnjo v avtoklavu. Avtorji so najprj opravljali laboratorijske, nato pa polin-dustrijske poizkuse, pri katerih so določili potreben čas za raztapljanje, potrebno temperaturo in pritisk za raztapljanje, potrebno razmerje voda: trdno steklo, potrebno količino kavstike za zvišanje pH raztopine in način odstranjevanja netopnih ostankov stekla iz avtoklava. Za raztapljanje so uporabili avtoklav od opuščenega sinter postopka. Avtorji so pripravili tehnološki projekt, nato pa projekt predelave, kateri predvsem obsega: vgraditev rešetkastega dna v spodnji del avtoklava, izdelavo nove vstopne odprtine 0 500 mm za mehanizirano doziranje trdnega stekla, izvedbo cevovoda za dovod pare pod rešetkasto dno, montiranje parnega kolektor j a in parnih šob za direktno vpiho-vanje pare, izvedbo cevovoda za odvod raztopine iz avtoklava z ustrezno armaturo, prilagoditev oblike in velikosti mešala v avtoklavu, izgradnjo dozirne naprave in elevatorja z lijakom za transport trdnega vodnega stekla, vgraditev cevi za izravnavanje pritiska v avtoklavu, izgradnjo skladišča za trdno steklo in preureditev posod za skladiščenje tekočega vodnega stekla, izvedbo naprav za polnjenje tekočega vodnega stekla v cisterne. Korist inventivnega predloga je v tem, da so avtorji razvili postopek za proizvodnjo novega proizvoda, ki bo dajal dohodek. Dodatna korist je v tem, da odpadejo visoki prevozni stroški za tekoče vodno steklo na relaciji Beograd— Kidričevo. Z usposobitvijo odpisanih osnovnih sredstev, ki so bla že 10 let izven uporabe, so v TOZD Tovarna glinice občutno zmanjšali potrebo po investicijskih sredstvih, ponovno ovrednotene naprave pa zopet ustvarjajo amortizacijo. Inventivni predlog je v uporabi od 1. 1. 1982. Služba za inventivno dejav xiost je na osnovi podatkov posredovanih iz TOZD Tovarna glinice, pripravila predlog osnov za izračun gospodarske koristi in iz nje izvirajočega posebnega plačila avtorjem inventivnega predloga. Predlagala je, da se za izračun gospodarske koristi upoštevajo sledeči kriteriji: — pri količini raztopljenega vodnega stekla, ki se uporabi za lastno proizvodnjo zeolitov, se upošteva kot korist razlika med doseženo zunanjo prodajno ceno in dejansko ceno z akumulacijo (PLC), — pri količini raztopljenega vodnega stekla, ki se proda zunanjim kupcem, se upošteva kot korist razlika med doseženo zunanjo prodajno ceno in dejansko ceno brez akumulacije (LC). Avtorji so se sporazumeli, da bodo pri nekorigiranem posebnem plačilu udeleženi z enakimi deleži. Na podlagi gornjih kriterijev je naša služba pripravila predlog izračuna posebnega plačila za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1982. V tem obdobju je bilo za proizvodnjo zeolitov uporabljeno v TGA 583,290 ton tekočega vodnega stekla, zunanjim kupcem pa je bilo prodano 2.514,220 ton tekočega vodnega stekla. Povprečna prodajna cena tekočega vodnega stekla je bila 4.132,00 din/t; korist pri doma uporabljenem tekočem vodnem steklu je bila 735,83 din/t, pri tekočem vodnem steklu, prodanem zunanjim kupcem pa je korist znašala 859,89 din/t. Skupaj je gospodarska korist iz raztopljenega vodnega stekla v letu 1982 znašala 2,591.154,88 din. Korigirano posebno plačilo avtorjem (ob upoštevanju njihovih rednih nalogo in opravil) pa je za to obdobje znašalo za vsakega avtorja 24.455,00 din. Komisija za inventivno dejavnost je potrdila kriterije za 'izračun gospodarske koristi in predlog izračuna posebnega plačila za leto 1982 in predlagala delavskemu svetu TOZD Tovarna glinice, naj inventivni predlog sprejme. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je to tudi storil. Avtorjem smo za leto 1982 že nakazali poseb-(Nadaljevanje na 5. strani) no plačilo, za letošnje in naslednja tri leta, ko bomo še spremljali gospodarsko korist, jim bomo vsako leto po zaključnem računu na podlagi ugotovljene gospodarske koristi izračunavali in izplačevali posebno plačilo. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 358 Z naslovom »PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE ZAŠČITE NA TBS Löser« so prijavile avtorice Stana GUŠATOVIĆ, Katarina SLAPAR in Milka TROŠT, delavke v TOZD LLBK Trbovlje. Te tri tovarišice so predlagale, da bi tračne brusilne stroje Löser dodatno zaščitili. Pri obratovanju teh strojev kolut namreč ni bil zaščiten in je obstojala možnost, da se trak pretrga in poškoduje delavca. Tudi neugodna cirkulacija zraka, ki je bila usmerjena v delavca, je z namestitvijo dodatne zaščite zadovoljivo izboljšana. V TOZD LLBK so ocenili, da je predlog koristen in ga realizirali. Njegova koristnost je izražena v večji varnosti pri delu. Delavskemu svetu TOZD LLBK je komisija za inventivno dejavnost predlagala, naj avtorice nagradi z enkratno nagrado v znesku po 2.000,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 357 Z naslovom »PREDLOG ZA PRIHRANEK NA MATERIALU — DELOVNI IN OBRATNI LGST« sta prijavila inovatorja Andrej LEDINEK, vodja oddelka čistilnice in Jolanda ROGLIČ, evidentičarka delovnega časa, oba iz TOZD LLBK Trbovlje. Avtorja sta predlagala, da bi na hrbtni strani obrazca »Delovni list« natisnili obrazec »Obrtni list«. Tako bi pri pisanju podatkov o opravljenih urah in obdelanih kosih imeli na istem listu vse podatke, ki jih potrebujejo pri obdelavi na računalniku. Prihranek bi dosegli pri stroških za papir in tiskovinah. V TOZD LLBK so smatrali, da je predlog koristen. Uporabljati ga bodo začeli takrat, ko bodo porabili vse dosedanje obrazce, ki jih imajo na zalogi. Takrat bodo tudi avtorjema izplačali enkratno nagrado, in sicer: — Jolandi ROGLIČ, 4.568,00 dinarjev, — Andreju LEDINEK pa 3.807,00 dinarjev. Tako je na predlog komisije za inventivno dejavnost — ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil — odločil delavski svet TOZD LLBK. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 355 Z naslovom »POPRAVILO OBROČEV IN LAMEL VISOKO IN NEZKOTLAČNIH ČRPALK ZA STROJE BUHLER H-160, H-250, H-400 in H-660« je prijavil inovator Janez DR-GAN, vodja skupine strojnega vzdrževanja v TOZD LLBK Trbovlje. Avtor se je domislil načina za popravilo črpalk za štor j e Böhler, ki jih TOZD LLBK uvaža. Obroč, po katerem drsijo lamele in ustvarjajo pritisk olja, ki potem poganja stroj, se po 4—5 mesecih iztroši, prav tako se na lamelah črpalke obrabi ostri rob. Zaradi tega pride do padca pritiska, vibracij črpalk, kvarijo se tudi ležaji. Da bi črpalki podaljšal življenjsko dobo, je avtor s po-lirno ploščo in strojčkom za brušenje (ki ima veliko vrtljajev), obrosil obroč in takšnega vgradil v črpalko. Obenem je dal na lamelah obrusiti rob in vse to vgradil v črpalko. S to obdelavo je črpalki podaljšal življenjsko dobo in uporabnost. V TOZD LLBK so ocenili, da je predlog koristen, da ga je možno takoj realizirati, da stroškov praktično ni in da tu: di izdelava dokumentacije ni potrebna. Ker ni podatkov o stroških iz preteklega obdobja, ni mogoče določiti kriterijev za ugotavljanje gospodarske koristi. Delavskemu svetu TOZD LLBK smo predlagali, naj avtorja nagradi za njegov predlog s posebnim plačilom v obliki enkratne nagrade (ob upoštevanju hjegovih rednih nalog in opravil) v znesku din 11.549,00. DS je tak predlog potrdil. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 353 Z naslovom »PREDLOG ZA UREDITEV STROJA ZA RE-SKANJE PRIROBNICE« je prijavil inovator Karel KO-JJRIČ, vodja oddelka vzdrževanje iz TOZD LLBK Trbovlje. V oddelku za obdelavo odlitkov so reskali odlitek »pri-robnica« s pomočjo delovne priprave, pritrjene v vreteno velikega vrtalnega stroja. Delavka, ki je opravljala to delovno operacijo, je morala v osmih urah po normi 700-krat zavrteti podaj alno napravo vretena za toliko obratov, da se vreteno spusti in dvigne za 150 mm. To delo je bilo zelo utrudljivo. Inovator je predlagal, da bi opremili podajanje vretena vrtalnega stroja s pnevmatskim cilindrom z obojestranskim dušenjem in dvoročno varnostno napravo za aktiviranje. Na ta način bi delavki zelo olajšali delo, vreteno z reskalno napravo bi hitreje potovalo navzgor in tudi v nekoristnem hodu navzdol, delavka bi zato v istem času lahko več naredila. V TOZD LLBK so predlog ugodno ocenili in ga realizirali. Smatrali so, da je njegova koristnost v prihranku energije, skrajšanju delovnega časa, boljši izkoriščenosti opreme in povečani varnosti pri delu. Ker pa gospodarske koristi ni možno ugotavljati, je služba za inv. dejavnost pripravi- la predlogo izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Delavskemu svetu TOZD LLBBK smo predlagali, da inovatorju, ob upoštevanju njegovih rednih nalog in opravil izplača enkratno nagrado v znesku 12.929,00 din. Delavski svet je tak predlogo potrdil. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 347 Z naslovom »PREDLOG ZA IZDELAVO BATOV IZ NL« je prijavil inovator Avgust KONCILJA, vodja livarne v TOZD LLBK Trbovlje. Na visokotlačnih strojih so uporabljali ulivne komore in tlačne bate iz materiala Č.4751 (Utop Mol). Avtor je prisebna idejo, da bi namesto tega materiala, ki zahteva dolgotrajno brušenje puše in bata in se zelo obrabi, preizkusili nov material za bate iz NL litine. Za preizkus je uporabil štiri bate. Med menjavo bata stroj praktično ni bil iz pogona, kot je v primeru menjave iz materiala Utop Mol. Tudi ulivna puša je ostala nepoškodovana. Drugi poizkus je opravil prav tako z bati iz NL litine, s to razliko, da je dal ulivno pušo na nitranje. Rezultat tega je bil, da so odlili z enim batom 15.000 kosov. V TOZD LLBK so predlog ugodno ocenili in naročili profile iz NL ter zagotovili, da ga bodo realizirali takoj, ko bodo dobili naročeni material. Ocenili so, da je njegova koristnost v prihranku materiala in boljši izkoriščenosti kapacitet. Ker ni primerjalnih podatkov o stroških iz preteklega obdobja, ni mogoče določiti kriterijev za ugotavljanje gospodarske koristi. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil je naša služba za inventivno dejavnost predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, naj avtorju odobri posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku 13.273,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 319 Z naslovom »PREDLOG ZA ARGONSKO VARJENJE — VISOKOTLAČNIH LIVNIH ORODIJ« je prijavil inovator Franc GOBOVC, vodja proizvodnje v TOZD LLBK Trbovlje. V oddelku orodjarne v TOZD LLBK vzdržujejo in popravljajo orodja za potrebe oddelka livarne in čistilnice. Pri normalnem litju v visokotlačna orodja nastajajo na orodjih zlomi, oziroma se izrabijo. Take okvare so dose-daj reševali z argonskim varjenjem s specialnimi zahodno-nemškimi elektrodami z oznako 2344. Z uvoznimi omejitvami teh elektrod ni mogoče več dobiti. Nastal je velik problem popravila orodij v orodjarni, kakor tudi pri celotni proizvodnji v oddelku odlivanja. Avtor je predlagal varjenje z ostružki materiala C. 4751. V ta namen izdelajo posebne oblike ostružkov na stružnici, jih nato žarijo in poravnajo. Po argonskem varjenju z omenjenim materialom so napravili poizkuse z brušenjem in merjenjem trdote, kar je dalo dobre rezultate. Ta način varjenja so preizkusili tudi na visokotlačnem orodju. Orodje se v proizvodnji dobro ob- J10S0. V TOZD LLBK so menili, da je predlog možno takoj realizirati, ker je že preizkušen. Njegova koristnost je v prihranku materiala, vendar ni smotrno spremljati finančnih učinkov predloga. Naša služba za inventivno dejavnost je predlagala DS TOZD LLBK, naj avtorju prizna za uporabo predloga posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku 8.045,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. C. P. Razkladanje premoga Članke za glasilo ALUMINIJ sprejemamo do 15. februarja 1984. Razpis letovanj Na osnovi pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, je Služba za družbeni standard pripravila predlog razdelitve kapacitet delavskemu svetu TGA. Delavski svet TGA je odobril navedeno razdelitev kapacitet. Počitniške kapacitete so razdeljene glede na število zaposlenih in to: a) Crikvenica : ležišča b) Červar : stanovanja c) Nerezine : hišice + apart. d) Štuhčev dom : ležišča Vsak delavec temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb ima sam ali skupaj z družinskimi člani pod enaikimi pogoji pravico letovati v počitniških kapacitetah. Če ni dovolj prijavljenih kandidatov za počitniške kapacitete, s katerimi razpolaga tozd, služba družbenega standarda pripravi predlog razdelitve teh kapacitet ostalim prosilcem, kot so določeni za delavce tozd. Prednostni red za posamezne dekade za člane delovne organizacije določi Odbor za kadrovsko splošne zadeve tozd po predlogu službe družbenega standarda po naslednjih kriterijih: 1. Prednost pri dodelitvi imajo tisti delavci za letovanje, ki niso letovali v glavni sezoni v počitniških kapacitetah delovne organizacije zadnjih pet let, oziroma so letovali v petih letih manjkrat. 2. Prednost imajo kandidati z daljšo delovno dobo v TGA, ki so zadnjikrat letovali v letu zaposlitve kandidata s krajšo delovno dobo. 3. V primeru, da je prijavljenih več delavcev, ki enako dobo niso letovali v počitniš- kih domovih delovne organizacije, se upošteva daljša delovna doba v TGA. Ob prijavi za letovanje, prosimo, da navedete dva datuma ali dva različna kraja. Najprej se upošteva prvi datum oziroma kraj, nato drugi. Delavci, ki letujejo v počitniških kapacitetah delovne organizacije, se morajo pridrževati določil hišnega reda, ki je izobešen v počitniških domovih. Cene za koriščenje počitniških kapacitet so naslednje: Crikvenica — 500.— din na dan za polni penzion — 300.— din na dan za otroke od 3—10 let starosti — 1000.— din na dan za tuje goste — 600.— din na dan za otroke 3—10 let tuji Cene posameznih obrokov: — zajtrk 100.— din — kosilo 300.— din — večerja 200.— din Nerezine in Červar — 150.— din na dan po ležišču za člane kolektiva — 350.— din na dan po ležišču za tuje goste Enako ceno kot člani kolektiva plačajo tudi: njegov zakonec, otroci, posvojenci le v primeru, če so zavarovani po starših ali pa imajo status rednega študenta ter upokojenci TGA. Izdelali smo novi obrazec prijav za letovanje in delavce prosimo, da ne uporabljajo več starih obrazcev. Upoštevali bomo samo prijave na novih obrazcih. Izpolnjene prijave morate dostaviti v Službo za družbeni standard najkasneje do 13. 2. 1984. c) Štuhčev dom 20. 6. Proizvodnja X X X X 1. 7. Glinica xxxx 11. 7. Proizvodnja xxx 21. 7. Glinica xxx 1. 8. Proizvodnja xxx 11. 8. Proizvodnjaxxxx 21. 8. Glinica xxxx LLBK xxx Predelava xxx Vzdržev. xxx Predelava xxx Vzdržev. xxxx LLBK xxx Vzdržev. xxx DSSS XXX Vzdrževanje XXX Promet xxxx DSSS xxxx KK xxx DSSS xxx Vzdrževanje xxx 2. Razdelitev ležišč v PD Crikvenica po datumih in TOZD je naslednja: 22.6. 2.7. 12.7. 22.7. 1.8. 11.8. 21. i Glinica 13 13 13 13 13 13 13 Proizvodnja 17 17 17 17 17 17 17 Predelava 8 8 . 8 8 8 8 8 LLBK 8 8 8 8 8 8 8 Vzdrževanje 19 19 19 19 19 19 19 Promet 5 5 5 5 5 5 5 Kontr. kvalitete 2 2 2 2 2 2 2 DSSS 13 13 13 13 13 13 13 Razdelitev ležišč na Rabu — zamenjava DO IMPOL 22. 6. Proizvodnja 2. 7. Glinica 12. 7. Proizvodnja 22. 7. Predelava 1. 8. Promet 11. 8. Proizvodnja 21. 8. Glinica Vzdrževanje LLBK DSSS Vzdrževanje Kontr. kval. Vzdrževanje DSSS Prosimo vse tiste, ki želijo letovati v Crikvenici, naj na prijavo za letovanje dopišejo, če želijo organiziran prevoz ali pa planirajo lastni prevoz. Služba za družbeni standard 1. Razdelitev ležišč v Nerezinah, červar ju in Štuhčevem domu: Iskrice Ne glej, od kod prihajaš, a) Nerezine glej, kam greš. BEAUMARCHAIS 23. 6. Proizvodnja (A) LLBK Vzdrževanje DSSS Promet 3. 7. Glinica Proizv. Vzdržev. (A) Promet DSSS Vsi cvetovi bodočnosti so v 13. 7. Glinica Proizv. Predelava (A) Vzdržev. LLBK semenu sedanjosti. 23. 7. Glinica (A) Proizv. LLBK Vzdržev. KK KITAJSKI PREGOVOR 2. 8. Proizvodnja Predelava Vzdrževanje Promet (A) DSSS’ 12. 8. Glinica Proizv. LLBK (A) Vzdržev. DSSS Vsak dan je za nekatere vče- 22. 8. Glinica Predelava Predelava DSSS (A) Vzdržev. raj, za druge jutri — a le za malo od njih — danes. Gilbert CESBRON b) Červar 20. 6. Proizvodnja 1. 7. LLBK 11. 7. Proizvodnja 21. 7. Glinica 1. 8. Proizvodnja 11. 8. Glinica 21. 8. Glinica Vzdrževanje Proizvodnja Predelava DSSS LLBK Proizvodnja LLBK Glinica Vzdrževanje KK Vzdrževanje Vzdrževanje DSSS Vzdrževanje Predelava Promet DSSS Promet Predelava Vzdrževanje DSSS Verjeti moramo v svoje moči. LENIN Zmerom znova opažam, da slabi na tem svetu držijo skupaj, celo če se še tako sovražijo. V tem je njihova moč. Dobri ljudje so osamljeni in to je njihova slabost. Jevgenij JEVTUŠENKO Prehrana med delom Na dobro delovno oziroma fizično zmogljivost vplivajo številni dejavniki, med drugim: telesna pripravljenost, sposobnost koordinacije, mišična moč, motivacija itd., v dokajšnji meri pa tudi hrana, ki jo delavec je. Hrana mora ustrezati fiziološkim potrebam delavca, biti mora čez dan pravlno časovno razporejena in higiensko neoporečena. Podhranjenost oziroma slaba prehrana negativno vpili va na delovno zmogljivost, prav tako pa tudi preveliko uživanje hrane, ki vpliva na debelost. Potrebe p» energiji navaja večina v kilokalorijah, ker pa smo prešli na izračunavanje v kilojoulih, navajam podatke v odnosu med kalorijami in jouli: 1 Kcal = 4,184 KJ Potrebe po dnevni prehrani so naslednje: 1. Za delavce, ki opravljajo lažja dela in naloge: Celodnevne energijske potrebe znašajo poprečno 10.500 KJ (2.500 Kcal). Tipični predstavnik te iskupine je delavec, ki v glavnem dela sede. Energijske potrebe za zajtrkom in malico so 3.150 KJ (750 Kcal). V to skupino štejemo le tiste delavce, ki opravljajo dela sede, brez velikega gibanja. Tipična dela in naloge: delavci, M opravljajo administrativna, računovodska in druga pisarniška dela in naloge, vrtnarji, programerji, kontrolorji kakovosti izdelkov, delavci, ki pri tekočem traku delajo sede, finomehaniiri, laboratorijski delavci ipd. Zaradi praktičnih razlogov je priporočljivo, da se v obratih družbene prehrane pripravlja največ dva jedilnika, saj je možno z velikostjo obroka in dodatkom kruha uravnavati energijsko vrednost obroka za posamezne kategorije delavcev, ki opravljajo različno težka dela in naloge in nimajo enakih potreb po porabljeni energiji. Z dvema vrstama malic je možno preskrbovati delavce štirih kategorij (po težavnostni stopnji dela, ki ga opravljajo tako, da različne energijske potrebe uravnavamo s količino hrane in dodatkom kruha). Problemi, ki se p»javljajo z družbeno prehrano, niso prisotni samo v naši DO. Gre, gledano širše, za vprašanje kakovosti in količine hrane pa za naše prehrambene navade, ki niso pravilne. Znano je, da zaužijemo preveč maščob (predvsem živalskih) in ogljikovih hidratov, pa premalo vitaminov in beljakovin. Tako je v zadnjih petnajstih letih porasla na primer poraba mesa na prebivalca z 31 na 64,7 kilograma.. Čeprav vlagamo velika sredstva za organizirano družbeno prehrano, opremo in šolanje kadrov, nismo preveč zadovoljni. Situacija s toplimi obroki delavcev ima še drugo plat. Dober namen, da bi delavci z dopolnilnim obrokom dobili dodatno energijo, da bi bolje in več delali, se je izrodil tako, da bi ljudje radi za čimmanj denarja dobili čim večji obrok. Večina zaposlenih je zaradi tega prenehala zajtrkovati (zajtrk že tako ni ena izmed naših hvalevrednih navad), tako da pričnejo delovni dan s praznim želodcem, delovni učinek pa je seveda manjši. 2. Za delavce, ki opravljajo srednje težka fizična dela in naloge: Celodnevne energijske potrebe znašajo {»prečno 12.600 KJ (3.000 Kcal). Tipični predstavnik te skupine je delavec, ki opravlja dela in naloge stoje, občasno pa opravlja tudi lažja dela in naloge. V to skupino sodi večina poklicev. Energetske potrebe po zajtrku in~ malici znašajo 4.200 KJ (1.000 Kcal). Nekateri tipični poklici oziroma dela in naloge: prodajalec, kvalificiram delavec v mehaniziranih obratih (tekstilna, živilska, kemična, kovinska industrija itd.), železničarji, natakarji, monterji vrtnarji, prodajalci in aranžerji, frizerji, delavci v mehaniziranih obratih, obratni inženirji, traktoristi, šoferji, zobozdravniki, zdravstveno osebje v ambulantah, osebje v vzgojno varstvenih zavodih, delavci, ki opravljajo dela in naloge pri tekočem traku, ki zahteva večje fizične napore, dela in naloge na pisalnih in knjižnih strojih, ki niso na električni priključek. 3. Za delavce, ki opravljajo težka dela in naloge: Celodnevne potrebe po kalorijah so 15.120 KJ (3.600 Kcal). Ta dela in naloge opravljajo pretežno moški. Tipična so dela in naloge gradbenih delavcev. Energijske potrebe za malico in zajtrk znašajo 5.040 KJ (1.200 Kcal). Nekatera tipična dela in naloge: dela in naloge pri izdelavi karoserij, instalacij za ogrevanje in prezračevanje, montaži vseh vrst vozil, izdelavi orodij, nadalje dela in naloge zidarjev, mizarjev, gozdnih delavcev (delo z mehanizacijo), kuharjev, slaščičarjev, mesarjev, medicinskega in strežnega osebja v bolnišnicah, Čistilcev in podobno. 4. Skupina, ki opravlja zelo težka fizična dela in naloge: Celodnevne energijske potrebe so do 17.640 KJ (4.200 Kcal). Tipična so dela in naloge delavcev, ki opravljajo težka fizična dela in občasno zelo težka fizična dela (dela in naloge gozdarjev, kmečkih delavcev, prenašalcev težkih bremen ipd.). Energijske potrebe za malico in zajtrkom znašajo 6.090 KJ (1.450 Kcal). Nekatera tipična dela in naloge: dela in naloge progovnih in stavbnih delavcev, delavcev pri gradnji mostov, jezov, gozdnih in kmečkih delavcev. Večina strokovnjakov priporoča naslednjo porazdelitev dnevnih obrokov: — zajtrk in malica — kosilo — popoldanska malica — večerja 35 % joulov (kalorij) 30 % joulov (kalorij) 10% joulov (kalorij) 25 % joulov (kalorij) Pri delu v popoldanski izmeni so potrebne malice iste ener-gijske vrednosti kot dopoldne. Nočna malica pa ne sme piti premastna, ker je težko prebavljiva. Načrtovanje jedilnikov oziroma priprava standardnih jedilnikov omogoča, da je prehrana v skladu s fiziološkimi potrebami. Obrok med delom lahko postane enoličen kljub raznovrstni izbiri tudi zato, ker uporabljamo vedno enake začimbe in dodatke. Zato je treba tudi dobre dodatke dajati v točno določeni količim m jih tam, kjer je mogoče, tudi opustiti, da ne dobi vsa hrana enoličnega okusa. Treba je omeniti, da je lahko vsak dodatek sam zase neškodljiv, vsi, čez dan zaužiti pa lahko negativno vplivajo na zdravje. Kar 40 odstotkov energije, ki jo delavci zaužijejo s toplim obrokom, dajejo težko prebavljive maščobe, je pokazala raziskava. Te maščobe se prebavljajo štiri do pot ur, šele nato pride energija v mišice in možgane. To pomeni, da se delavci med malico ravno prav okrepijo za popoldanska domača dela. Vemo, kaj se dogaja v praksi, normativi o pravilni sestavi in količini obrokov niso dovolj upoštevani, premalo je mesa, premalo beljakovin, preveč maščob in ogljikovih hidratov. Pri pripravi malic pa pomembnejšo vlogo kot denar igra (neprizadevnost tistih, ki te obroke pripravljajo. Ljudje pa, saj vemo. .. V družbeno prehrano bi morali vpeljati vsaj dve vrsti obrokov, ki naj bi bili prilagojeni razvitim težavnostnim stopnjam opravljenega dela. V to smer je naravnan tudi sedanji sistem financiranja družbene prehrane med delom. Po zakonu o razporejanju celotnega dohodka namreč izdatki za prehrano delavcev na težjih delovnih mestih štejejo med materialne stroške v višini 10 odstotkov lanskega povprečnega republiškega osebnega dohodka na delavca, torej 1.700 dinarjev na mesec, za vse ostale delavce pa se zbirajo sredstva iz sklada skupne porabe. Marsikje je ta dvojnost sprejeta kot neupravičena delitev delavcev, vendar gre za delitev, ki je utemeljena z zdravstvenimi priporočili za pravilno kaloričnost hrane. Ce naj bi bil obrok nadomestilo za količino porabljene energije, je jasno, da razlike morajo biti. Po drugi strani pa topli obrok mora biti resnično tisto, za kar je namenjen: za povečanje delovne storilnosti, ne pa da bi s toplim obrokom reševali osnovno prehrano delavcev — zajtrk, kosilo, večerjo. Mislim, da so navedene splošne informacije dovolj ilustrirale sedanjo situacijo v družbeni prehrani sploh. Kako pa je pri nas? V obratu družbene prehrane pripravimo letno približno 550.000 toplih obrokov, od tega 40.000 za tuje odjemalce, ostalo pa je za našo DO. Izračun letošnje planske cene znaša 117,97 din. Viri financiranja za topli obrok iz materialnih stroškov in SSP ter lastna udeležba delavcev, ne pokrivajo stroškov toplega obroka (nepokriti stroški ob koncu leta). Osnovna dejavnost našega obrata družbene prehrane je priprava toplih obrokov za delavce. Eksterna realizacija je sestavljena iz prodaje točilnice in kuhinje in s koriščenjem dvorane (veselice, koncerti). Dela in naloge v kuhinji potekajo v vseh izmenah in je v kuhinji zaposlenih 17 delavk oz. delavcev. Ta dela in naloge spadajo med težka fizična dela, po samem načinu dela so specifična in odgovorna. Zahtevajo posebno strokovno znanje in spretnost. Zaradi težavnosti v svetu takšna dela in naloge v večini primerov opravljajo moški. V strežbi so zaposlene tri delavke, tudi njihova dela in naloge spadajo med težka fizična dela. Število vseh zaposlenih v ODP je 25 delavcev. Na koncu pa informacija o kalorični vrednosti naših malic v zadnjem času po podatkih zdravstvenega zavoda Maribor. Kaloričnost toplega obroka se giblje od 920 Kcal do 1826 Kcal. Tonka Krajnc Predčasna pokojnina S 1. 1. 1984 je začel veljati nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iki t-emlji na Zveznem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na Republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med novostmi je možnost predčasne pokojnine. Zavarovanec lahko predčasno uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški) oz. 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženske)-. Predčasna pokojnina se odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico glede na pokojninsko dobo, če bi dppolnil 00 let oziroma zavarovanka, če bi dopolnila starost 55 let, zmanjšala: — za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 %, — za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe do 40 let (moški) oz. 35 let (ženske) pa 0,5 %. Lestvica za zmanjšanje pokojnine: Starost M — let 2 Pokojninska M 39 doba Ž 34 38 33 37 32 36 31 35 30 59 54 odstotek 2*0 2,5 3,0 3,5 4,0 58 53 zmanjšanja 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 57 52 pokojnine 5,0 5,5 6*0 6,5 7,0 56 51 6*5 7,0 7,5 8,0 8,5 55 50 8,0 8,5 9,0 9,5 10,0 Mnogo delavcev zanima, kakšno pokojnino bi dobivali, če se bi odločili za predčasno upokojitev. Zato sem izsledila razpredelnico, ki jo je pojasnila vodja oddelka za pokojninsko zavarovanje Republiške skupnosti SPIZ. Za lažje razumevanje vam to razpredelnico posredujem. V tej -razp redimici ije pojasnjeno, kako bi bila odmerjena predčasna pokojnina dvema upokojencema (za žensko je treba vedno v prvih dveh kolonah odšteti pet let) s pokojninskima osnovama 15 tisoč oziroma 23 tisoč dinarjev ob različnih letih starosti in pokojninske dobe (to je število takoimenovanih delovnih let). Starost moški Pokojninska Pokojninska doba osnova % odmere glede na pok. dobo Znesek starostne pokojnine % zmanjšanja Znesek predčasne pokojnine 55 let 35 let 15.000 dim 75 % 11.250 din 10 % (7,5 + 2,5) 10.125 din 55 -let 35 let 23,000 din 75 % 17.250 din 10 % (7,5 + 2,5) 15525 din 59 let 39 let 15.000 din 83 % 12.450 din 2% (1,5 + 05) 12201 din 59 let 39 let 23.000 din 83 % 19.090 din 2 % (15 + 0,5) 18.708,20 din 57 let 37 let 15.000 din 79 % 11.850 din 6 % (4,5 + 15) 11.139 din 57 let 37 let 23.000 din 79 % -18.170 din 6 % (4,5 + 15) 17.079,80 din 56 let 38 let 15.000 din 81 % 1,2.150 din 7 % (65 + 0,5) 11299,50 din 56 let 38 -let 23.000 din 81 % 18.630 din 7 % (6,5 + 0,5) 17.325,90 din 59 let 35 let 15.000 din 75 % 11.250 din 4 % (1,5 + 2,5) 10,500 din 59 let 35 let 23.000 din 75 % 17*250 din 4% (15 + 25) 16560 din 55 let 39 let 15,000 din 83 % 12.450 din 8 % (75 + 0,5) 11454 din 55 let 39 let 23.000 din 83 % 19.090 din 8 % (7,5 + 0,5) 17.562,80 din Po prvem primeru iz te tabele bi upokojenec pet let do dopolnjene starosti 60 let dobival mesečno 10.125 din. Ko bi dopolnil 60 let, pa bi začel dobivati pokojnino brez zmanjšanja zaradi predčasne- ga odhoda v pokoj, glede na dejansko dopolnjeno delovno dobo ob odhodu v pokoj (35 let — 75 %) to je po tabeli 11.250 din mesečno. Odstotki glede na pokojninsko dobo so: Pokojninska doba ___________Zavarovanec____________Zavarovanka Pokojninska doba__________________Zavarovanec Zavarovanka 15 let 35 % 40 % 15 let, 6 mesecev 35 % 41,5 % 16 let 37 % 43 % 16 let, 6 mesecev 38 % 44,5 % 17 l et 39 % 46 % 17 let, 6 mesecev ' 40% 47,5 % 18 let 41 % 49 % 18 let, 6 mesecev 42% 50,5 % 19 let 43 % 52 % 19 let, 6 mesecev 44 % 53,5 % 20 let 45 % 55 % 20 let, 6 mesecev 46 % 56 % 21 let 47 % 57 % 21 let, 6 mesecev 48 % 58 % 22 let 49 % 59 % 22 let, 6 mesecev 50 % 60 % 23 let 51 % 61 % 23 let, 6 mesecev 52 % 62 % 24 let 53 % 63 % 24 let, 6 mesecev 54% 64 % 25 let 55 % 65 % 25 let, 6 mesecev 56 % 66 % 26 let 57 % 67% 26 let, 6 mesecev 58 % 68 % 27 let 59 % 69 % 27 let, 6 mesecev 60 % 70 % 28 let 61 % 71 % 28 let, 6 mesecev 62 % 72 % 29 let 63 % 73 % 29 let, 6 mesecev 64% 74% 30 let 65 % 75% 30 let, 6 mesecev 66 % 76 % 31 let 67 % 77% 31 let, 6 mesecev 68 % 78% 32 let 69 % 79% 32 let, 6 mesecev 70 % 80% 33 let 71 % 81 % 33 let, 6 mesecev 72 % 82 % 34 let 73 % 83% 34 let, 6 mesecev 74 % 84% 35 let 75 % 85 % 35 let, 6 mesecev 76 % 36 let 77% — 36 let, 6 mesecev 78 % — 37 let 79 % — 37 let, 6 mesecev 80% — 38 let 81 % — 38 let, 6 mesecev 82 % — 39 let 83 % — 39 let, 6 mesecev 84 % — 40 let 85 % — Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici tako, da -znaša za 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe 85 %. Pokojnine se med letom obvezno usklajujejo v skladu z Družbe- nim dogovorom tako, da povprečno povečanje pokojnine v posameznem koledarskem letu doseže največ 90 % porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev zaposlenih v SR Sloveniji v tem letu. Jožica Tumpej Dobitniki zlatega znaka Tovarniški praznik in vse, kar je bilo povezano z njim, je že daleč in na marsikaj smo že pozabili, toda ostalo je nekaj, kar je toliko pomembno, da ne zbledi tako hitro. Podelili smo zlate znake. Veliko več bi jih lahko, saj je med nami mnogo dobrih delavcev, vendar tudi pri podelitvi takih priznanj veljajo pravila. Lani smo podelili štiri zlate znake. Vsi vemo, kdo so dobitniki, v tej številki glasila pa vam predstavljamo enega — Stanka Zamuda iz tozda Proizvodnja aluminija. Kako je mogoče po devetindvajsetih letih dela v elektrolizi ohraniti zdravje in mladostni videz, je bilo prvo, na kar sem pomislila, ko sem se srečala s tovarišem Stankom Zamudo, ki bo že ob koncu tega leta postal upokojenec TGA. Že zelo mlad je začel delati. Takoj po vojni, ko se je začela obnova domovine so mlade vaške fante 'kar s pozivi poklicali na razna udarniška dela. Zamuda se je udeležil veliko takih akcij. Pri sedemnajstih pa mu je očim dejal naj stopi z njim h Gradisu in tako se je začelo. Delal je po raznih gradbiščih od Maribora do Ljubljane, dokler 1955 ni prišel v TGA in ostal. »Prišel sem kot navadni delavec in se zaposlil v elektrolizi. Leto dni sem delal na pečeh, nato pri čnpalcih, ko smo aluminij še na roke »šaflali«. To je bilo, lahko bi rekel, primitivno, enostavno delo. Tudi to sem delal približno leto, nato pa smo začeli uvajati vakumsko črpanje. Iz vsake izmene so določili enega, da smo se začeli privajati na nov način črpanja in ko smo ga osvojili, so nas poslali nazaj za sku-pinovodje. Mene so določili za Stanko Zamuda dnevno 'izmeno, kjer sem skrbel za material in popravilo naprav.« Ob delu si je pridobil tudi VKV, opravljal je razna odgovorna dela in ostal v dnevni izmeni hale B, katere vodja je že vrsto let. In kako je biti vodja skupine, ki šteje okrog 40 ljudi? Nasmehne se in pove, da nič posebnega. »Pri delu pride kdaj pa kdaj do težav, toda znali smo jih rešiti. Tu se je »obrnilo« res veliko ljudi. Mnogo mladih je prišlo, sposobnih za delo — fizično — pa kaj, ko psihično niso vzdržali. Nekateri zaradi plinov, drugi enostavno niso obvladali tega dela. Jaz sem imel srečo, da sem se hitro navadil. Najhujše je, ko uhajajo plini, iki izgorevajo iz smole, sedajo na obraz in kožo drugod, kar obupno peče. Druga nadloga je ogljikov monoksid ter žvepleni plin, ki ovirata dihanje. Na vse to se je potrebno navaditi. Poleg vsega pa mora elek-trolizer delati tudi z dušo in srcem. Elektrolizer je tisti, ki vpliva na dobro ali slabo proizvodnjo. Mnogo dela ob peči je odvisno le od znanja in truda tistega, ki dela ob peči. Vodja izmene in tehnolog tu nista toliko pomembna.« In kako hitro se lahko naučimo tega dela? »Odvisno od človeka. Nekateri zelo hitro, drugi nikoli.« Imamo tudi nekaj mladih, ki so končali srednje šole. Kakšen odnos do dela imajo ti ljudje? »Z njimi pa res nimamo problemov. Samo pohvalim jih lahko. Veliko lažje je delati z ljudmi, ki so izučeni.« Smo danes res drugačni? »Včasih je bilo več discipline, več reda, drugačen odnos do dela smo imeli. Tudi po ulkreipu se kaj dosti ni spremenilo. Občutek imam, da se več o tem govori in piše, mi pa nismo opazili drugega kot to, da se je zaprla kapija in da je potrebno točno žigosati kartico. S tem pa nismo kaj dosti storili za boljšo disciplino, sploh pa ne za storilnost. Učinka dela nismo dvignili.« Kaj torej storiti? »Težko bi odgovoril, kaj. Ljudje imamo veliko pravic, db njih pa pozabljamo na dolžnosti. Težko je siliti nekoga, če nima volje. Največ učinka daje lastna volja.« Kaj pa nered okrog elektroliz? »Mi, predvsem dnevna izmena, posvečamo veliko skrbi, da počistimo okolje. Vem, da je ogromno nereda, samo to niso krivi samo elektrolizerji. Koliko stvari se odloži samo v času remonta. Tudi stvari, iki gredo v odpis obležijo ob cesti leto ali več in kupi se večajo. Rešitev ni le v čistilnih akcijah, ampak v tem, da ima vsak točno določeno mesto, kam lahko kaj odloži.« Je bilo pred leti tako? »Spominjam se le tega, da smo imeli včasih vse prostore, kotičke in dvorišče založeno z zalogami aluminija.« Kaj pa ukrep? Se vam zdi da je bil nujen? »Ne vem, kako bi rekel. Prizadelo nas je. (Mislim, da bi se dalo tudi kako drugače ukrepati, če je bil kriv en sam človek, mu dopovedati, da ne dela prav, ne pa, da smo si nakopali sramoto.« Česa se najraje spominjate? Kdaj vam je bilo v TGA najlepše? »Rad sem imel svoje delo. Največje veselje pa mi je bilo, ko sem ob delu s sodelavci še kaj podebatiral in ugotovil, kje se da kaj Izboljšati. Tako smo si z marsikatero inovacijo olajšali delo. V začetku službe za inovacije seveda ni bilo, vse, ikar smo naredili je bilo v naše dobro. iNIti pomislili nismo na nagrado tako kot zdaj, ko bi nekateri radi že za zamenjavo vijaika nagrado.« Njegove samostojne inovacije so: spone za dviganje anodnih tokovodnlkov, nož za rezanje anode, naprave na jaksih. Nasmehne se In se spomni tistih začetkov TGA, ko so bili nagrajeni po delu. Ne spominja se več imena direktorja, ve pa, da je bilo to v letih 1956/57, tudi 1958, ko so vsak mesec po izplačilu dobili še plačano normo. Toda, kje je že to, kasneje so bila v TGA tudi leta krize, tudi zdaj niso rožnati časi, pa vendar moj sogovornik gleda v bodočnost z veliko mero optimizma In pristavi »Vse se bo še porihtalo, mora se!« V. P. Informacija o izgradnji visokotlačnega parnega kotla in toplifikaciji naselja TOZD Tovarna glinice je leta 1980 naročila pri firmi Đuro Đakovič — Slav. Brod izdelavo visokotlačnega parnega kotla. V investicijski sektor prihajajo razna vprašanja v zvezi s kotlom in toplifika-cijo, zato objavljamo informacijo o poteku izgradnje. Kotel bo postavljen na že predvideni prostor v obstoječi kotlarni. Zmogljivost kotla bo 40—50 t/h pregrete pare tlaka 44 bar, temp. 425° C, ki bo kurjen s premogovim prahom do 100 %, kot alternativa za zmogoljivost do 50 %, pa bo kurjen s težkim kurilnim oljem, ki bo služilo kot rezerva za primer izpada mlina. Razlogi za nabavo novega kotla so dotrajanost obstoječih dveh VT kotlov ter opustitev kurjenja s kurilnim oljem na dveh nizkotlačnih parnih kotlih. Po terminskem planu je predviden začetek montaže kotla 1. 5. 1984 in pričetek po- izkusnega obratovanja 1. 12. 1984. Del visokotlačne pare se bo uporabljal za gretje naselja Kidričevo, kjer so toplotne potrebe približno 4.200 kW (3,612.000 kcal/h). Toplotna postaja bo locirana ob kotlarni v TGA. Primar je para 4,8 bar, 250° C, sekundär pa vrela voda 130/70° C. Ogrevanje naselja bo tako z vrelo vodo 130° C, ne pa s paro, kot nekateri zmotno mislijo. Od toplotne postaje poteka toplovod do naselja in to nadzemno. V naselju se toplovod razveja v tri veje in poteka v ki-netah do posameznih objektov. V teh objektih se izvedejo indirektne toplotne postaje. V objektih, kjer še ni inštalacij je prav tako predvidena izvedba. Tako bo celotno naselje toplificirano. Ogrevanje prvih stanovanj v naselju Kidričevo je predvideno v kurilni sezoni 1985/86. Treba je poudariti, da toplifikacija naselja spada pod Samoupravno stanovanjsko skupnost Ptuj, TGA pa daje samo nizkotlačno paro, kar znaša v kurilni sezoni približno 5 t/h. V letu 1981 je bil podpisan Samoupravni sporazum, ki določa, da bo TGA Kidričevo TOZD Tovarna glinice dolgoročno dobavljala nizkotlačno paro za gretje prostorov sovlagateljem (Stanovanjska skupnost Ptuj, MIP, Pleskar). Čiščenje dimnih plinov od novega kotla poteka na sodoben način v elektrofiltru, ki bo nameščen zunaj kotlovnice. Dimni plini novega kotla so speljani v obstoječi dimnik. V elektrofiltru se dimni plini očistijo na predpisano vrednost, tako da ostane v njih maksimalno do 150 mg/mn3 prašnih delavcev. Pri proizvodnji pare, ki jo bo proizvedel novi kotel približno 280.000 ton letno, se pojavi 28.734 ton letečega pepela letno. Pri stopnji odpraševanja elektro fil- tra 99,74 %, se samo še 0,26 % letečega pepela izloči prek dimnika v atmosfero, to je približno 74 ton letno. Ti podatki veljajo seveda samo za novi kotel, ki ima vgrajen elektro filter; ker bo dejansko obratoval samo eden od obstoječih starih kotlov in novi kotel, lahko z namestitvijo elektrofiltra za novi kotel pričakujemo 50% izboljšanja zraka (polovico manj onesnaževanja okolja). Od dodatne Opreme, ki jo bomo nabavili, je potrebno omeniti nov napajalni sistem, termično pripravo vode in 0,4 kV energetski razvod (trafo postaja). Cena investicije s podražitvami do konca leta 1984 znaša 378.300.000 din. V tej vrsti zajema strojna in elektroopre-ma 86 %, gradbena dela 5 %, ostalo 9 %. Financiranje je s strani TGA 71 %, s strani sovlagateljev 29 %. Grobovšek Bojan, dipl. ing. Kako smo poslovali Tabela I — dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu novembru. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1983. Plan DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere _ poslovanja 1982 1983 1983/1982 1983 XI. 1,—XI. XI. 1.—XI. XI. 1,—XI. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 s 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — A1203 t 9.506 97.096 10.041 94.626 10.226 96.740 102 102 108 100 Od tega: predel. A1203 t 344 4.220 — — 549 5.773 164 137 Kalcinirana glinica t 8.126 91.370 8.198 94.533 8.209 90.702 100 96 101 99 Prod. hidrat — A1203 t — — — 1.884 34 2 Prod. hidrat — A1203 predel, t 334 4.220 205 643 549 5.682 268 884 164 135 Skupaj (kale. gl. + prod. h.) t 8.460 95.590 8.403 97.060 8.758 96.418 104 99 104 101 Raztop. vodno steklo t 452 5.033 368 2.852 777 5.987 211 210 172 119 Zeolit A — suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 141 1.574 45 339 192 1.197 427 350 136 75 Elektrolit. Al — hala A t 1.721 19.156 1.754 19.155 1.693 19.071 97 100 98 100 Elektrolit. Al — hala B t 2.066 23.005 2.131 23.287 2.052 23.073 96 99 99 100 Skupaj A + B t 3.787 42.161 3.885 42.442 3.745 42.144 96 99 99 100 Anodna masa t TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 2.241 24.018 2.317 23.133 1.103 22.208 48 96 49 92 Al formati t 1.382 15.381 1.680 20.139 1.597 19.210 95 95 116 125 Al formati — za izpiralce t 82 915 — — 146 1.254 178 137 Al žica t 501 5.582 719 5.163 524 5.910 73 114 105 106 Al trak — za prodajo t 575 6.405 535 5.746 44 2.152 8 37 8 34 Al trak — za rondice t 99 1.098 8 11 300 1.786 303 163 Rondelice t 49 549 4 13 130 773 — 265 141 Izparilniki t 41 458 772 — 56 302 — 137 66 Al zlitine: gnetne t 575 6.405 5.765 910 7.777 118 135 158 121 livarske t 723 8.053 356 6.255 783 5.670 220 91 108 70 Predzlitine: lastna poraba t 84 936 76 716 109 1.046 143 146 130 112 za prodajo t — — — 79 — 39 49 — Drogi za kline + stikala t 10 104 9 120 7 64 78 53 70 62 LIVARNA SKUPAJ t 4.121 45.886 4.159 44.007 4.606 45.938 111 104 112 100 Pretapljanje Al t 493 5.490 824 7.318 395 4.499 48 61 80 82 TOZD Tovarna glinice V mesecu novembru smo proizvedli 10.226 ton Al hidrata A1203, od tega je predelava 549 ton Al hidrata A1203. S to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 720 ton oz. 8 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 185 ton oz. 2 '%. Kumulativna proizvodnja od I—XI je 96.740 ton, od tega predelano 5.773 t in je manjša od predvidene v letnem planu za 356 ton, od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa je večja za 2.114 ton (indeks 102). Proizvodnja kalcini-rane glinice je v novembru dosežena z 8.209 ton, Al hidrata A1203 iz predelave smo prodali 549 ton, to je skupaj 8.758 ton in presega planirano proizvodnjo za 298 ton oz. 4 %. Od januarja do novembra smo skupaj proizvedli (kalcinirana glinica in Al hidrat A1203 za prodajo) 96.418 ton, to je 828 ton več kot smo načrtovali (indeks 101) in 642 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 99). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji in predelavi Al hidrata A1203 v enajstih mesecih porabili 100 % boksita, 95 % Na hidroksida, 102 % pare, 110 % žganega apna in 106 % električne energije. Pri kumulativni proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju I—XI presegli porabo toplotne energije za 10'% in električne energije za 4 %, medtem ko je poraba pare manjša za 4 %, Al fluorida pa za 28 %. V mesecu novembru smo proizvedli 777 ton razto- Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1983 DOSEŽENO INDEKSI XI. 1,—XI. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A1203 — boksit t * 2,630 2,356 2,627 90 100 — Na hidroksid t * 0,10995 0,08952 0,10497 81 95 — para t 4,450 4,089 4,545 92 102 — žgano apno t 0,032 0,03002 0,03523 94 110 — el. energija kWh 349,344 317,605 370,169 91 106 Kalcinirana glinica — toplotna energij a G J 4,785 5,440 5,262 114 110 — para t 0,04178 0,03996 0,04002 96 96 — Alfluorid t 0,00025 0,00011 0,00018 44 72 — el. energija kWh 31,47405 33,65400 32,71308 107 104 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al - - hala A — glinica t 1.920 1,91988 1,91940 100 100 — anodna masa t 0,585 0,54752 0,56564 94 97 — kriolit t 0,035 0,02886 0,02789 82 80 — Al fluorid t 0,035 0,04315 0,04091 123 117 — el. energija kWh 17.973,4 18.114 17.826 101 99 Elektrolitski Al - - hala B — glinica t 1,920 1,91999 1,91994 100 100 — anodna masa t 0,570 0,54443 0,55971 96 98 — kriolit t 0,035 0,03228 0,02960 92 85 — Alfluorid t 0,035 0,04537 0,03997 130 114 — el. energija kWh 17.399,4 17.455 17.242 100 99 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,67582 0,58313 101 87 — katranska smola t 0,338015 0,33644 0,31131 100 92 — mazut t 0,0055 0,00339 0,00335 62 61 — el. energija kWh 150 177 127 118 85 pij enega vodnega s tekla, to pomeni, da smo presegli plan za 325 ton oz. 72 %. V obdobju I—XI je proizvedeno 5.987 ton torej za 953 ton presega načrtovano proizvodnjo (indeks 119), proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa za 3.135 ton (indeks 210). Proizvodnja zeolita A — suhega je od januarja do novembra dosežena z 1.187 ton, to je samo 75 % planirane proizvodnje. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v mesecu novembru proizvedli 1.693 ton elektrolitskega Al, ter s to količino nismo dosegli predvidene proizvodnje za 28 ton oz. 2 %. V obdobju I—XI j'e doseženo 19.071 ton, torej je za 85 ton manjše od planirane proizvodnje v letnem planu poslovanja in od enakega obdobja v preteklem letu (indeks (100). V elektrolizi B je novembrska proizvodnja 2.052 ton, torej je za 14 ton oz. 1 % manjša od načrtovane. Kumulativna proizvodnja od I—XI je 23.073 ton in je za 68 ton večja kot v planu (indeks 100). Skupna proizvodnja hale A + B je dosežena v času I—XI z 42.144 ton ter je za 17 ton manjša od načrtovane v letnem planu poslovanja. V hali A smo v obdobju I—XI presegli samo porabo Al fluorida za 17 %, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planom in sicer: anodna masa (indeks 97), kriolit (indeks 80) in električna energija (indeks 99). Tudi v hali B smo pri kumulativni proizvodnji porabili manj surovin kot smo predvi- deli, edino Al fluorida smo porabili za 14 % več. V novembru smo proizvedli 1.103 ton anodne mase, kar je za 1.138 ton oz. 51 % manj kot smo načrtovali in 1.214 ton manj, kot v istem mesecu preteklega leta (indeks 48). Od januarja do novembra je proizvedeno 22.208 ton, to pomeni 1.810 ton manj od planirane v letnem planu poslovanja (indeks 92) in 925 ton manj od enakega obdobja v preteklem letu (indeks 96). Pri proizvodnji anodne mase smo v času od I—XI porabili 87 % petrolkoksa, 92 % katranske smole, 61 % mazuta in 85 % el. energije. (Nadaljevan]« na 14. strani) Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decembru. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom Tabela I — dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega poslovanja 1983. TOZD/PHO IZVOD Enota mere Plan poslovanja DOSEŽENO INDEKSI 19 82 1 983 1983/1982 1983 XII. 1,—XII. XII. 1.—XII. XII. 1.—XII. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — A1203 t 7.818 104.914 9.689 104.315 9.366 106.106 97 102 120 101 Od tega: predel. A1203 t 340 4.560 — — 426 6.199 — — 125 136 Kalcinirana glinica t 8.384 99.754 8.977 103.509 8.987 99.689 100 96 107 100 Prodani hidrat — A1203 t — — — 1.884 150 184 10 — Prod. hidr. — A1203 — pred. t 340 4.560 464 1.107 426 6.108 92 552 125 134 Skupaj (kale. gl. + prod. h.) t 8.724 104.314 9.441 106.500 9.563 105.981 101 100 110 102 Raztopljeno vodno steklo t 467 5.500 493 3.345 837 6.824 170 204 179 124 Zeolit A — suhi t 146 1.720 63 402 166 1.353 263 337 114 79 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrol. Al — hala A t 1.778 20.934 1.779 20.934 1.819 20.890 102 100 102 100 Elektrol. Al — hala B t 2.135 25.141 2.131 25.419 2.106 25.180 99 99 99 100 Skupaj hala A + B t 3.913 46.075 3.910 46.353 3.925 46.070 100 99 100 100 Anodna masa t 2.559 26.577 3.579 25.812 3.121 25.329 87 98 122 95 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 21.936 1.835 21.045 102 96 129 125 Al formati t 1.428 16.8*08 1.796 155 1.409 182 141 Al formati — za izparilce t 85 1.000 — 5.467 16 5.926 5 108 3 97 Al žica t 518 6.100 305 5.947 19 2.133 — 36 — 30 Al trak — za prodajo t 595 7.000 201 13 146 1.932 — — 143 161 Al trak — za rondice t 102 1.200 2 14 117 890 — — 229 148 Rondelice t 51 60) 1 1 18 320 — — 43 64 Izparilniki t 42 500 1 6.567 862 8.639 107 132 145 123 Al zlitine: gnetne t 594 7.000 802 6.517 1.303 6.973 497 107 174 79 livarske t 747 8.8«) 262 788 110 1.156 153 147 126 113 Predzlitine: lastna poraba t 87 1.022 72 79 — 39 — 49 — — za prodajo t — — — 120 6 70 — 58 60 61 Drogi za kline + stikala t 10 114 — 47.449 4.549 50.532 132 106 107 101 LIVARNA SKUPAJ t 4.259 50.144 3.442 8.921 91 4.590 6 51 18 77 Pretapljanje Al t 510 6.000 1.602 Kako smo poslovali TOZD Tovarna glinice V mesecu decembru smo proizvedli 9.366 ton Al hidrata A1203, od tega je predelano 426 ton Al hidrata A1203. S to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 1.548 ton oz. 20 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega leta pa nismo dosegli za 323 ton oz. 3 %. Kumulativna proizvodnja od I—XII je 106.106 ton, od tega je predelava 6.199 ton Al hidrata A1203 in je večja od predvidene v letnem planu poslovanja za 1.192 ton (indeks), od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa je večja za 1.791 ton (indeks 102). Proizvodnja kalcinirane glinice je v decembru dosežena z 8.987 ton, Al hidrata A1203, iz redne proizvodnje smo prodali 150 ton, iz predelave pa 426 ton, to je skupaj 9.563 ton oz. 839 ton več kot smo načrtovali (indeks 107). Od januarja do decembra smo skupaj proizvedli (kalci-nirana glinica in Al hidrat A1203 za prodajo) 105.981 ton, to je 1.667 ton oz. 2 % več kot smo planirali v letnem planu poslovanja in 519 ton manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji in predelavi Al hidrata A1203 v celem letu porabili 100 % boksita in Na ^hidroksida, 102 % pare, 116% žganega apna in 105 % električne energije. Pri kumulativni proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju I—XII presegli porabo toplotne energije za 10 % in električne energije za 3 %, medtem ko je poraba pare Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DOSEŽENO TOZD/PROIZVOD mere 1983 XU. 1,—XII. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 T TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat v- A1203 — boksit t * 2,603 2,446 2,611 94 100 — Na hidroksid t * 0,10626 0,11697 0,10603 110 100 — para t 4,450 4,618 4,551 104 102 — žgano apno t 0,032 0,05747 0,03720 180 116 — elektr. energija kWh 349344 . 344,206 367,877 99 105 Kalcinirana glinica — toplotna energija G J 4,785 5,409 5275 113 110 — para t 0,04223 0,04451 0,04043 105 96 — Alfluorid t 0,00025 0,00016 0,00018 64 72 — el. energija kWh 31,81343 32,02697 32,65123 101 103 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrol. Al -— hala A — glinica t 1,920 1,92005 1,91946 100 100 — anodna masa t 0,585 0,56843 0,56588 97 97 — kriolit t 0,035 0,02759 0,02786 79 80 — Alfluorid t 0,035 0,04599 0,04135 131 118 — el. energija kWh 17,973,4 17267 17.778 96 99 Elektrol. Al — hala B — glinica t 1,920 1,91981 0,91993 1(» 100 — anodna masa t 0,570 0,60064 0,56313 105 99 — kriolit t 0,035 0,03093 0,02971 88 85 — Alfluorid t 0,035 0,03914 0,03990 112 114 — el. energija kWh 17.339,4 17.379 17.254 100 99 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,68713 0,59595 102 89 — katranska smola t 0,338015 0,34049 031490 101 93 — mazut t 0,0055 0,00356 0,00337 65 61 — el. energija kWh 150 152 130 101 87 * — programiran normativ * — programiran normativ manjša za 4%, Al fluorida pa za 28 %. V mesecu decembru smo proizvedli 837 ton raztopljenega vodnega stekla, to pomeni, da smo presegli plan za 370 ton ali 79 %. Od začetka do konca leta je proizvedeno 6.824 ton, torej za 1.324 ton presega načrtovano proizvodnjo (indeks 124), proizvodnjo v preteklem letu pa za 3.479 ton (indeks 204). Proizvodnja zeolita A — suhega je v času od I—XII dosežena z 1.353 ton, torej smo dosegli plan samo 79 %. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v decembru proizvedli 1.819 ton elektrolitskega Al ter smo s to količino presegli predvideno proizvodnjo za 41 ton oz. 2 %. Celotna proizvodnja znaša 20.890 ton in je za 44 ton manjša od planirane v letnem planu poslovanja in od proizvodnje v preteklem letu (indeks 100). V elektrolizi B je decembrska proizvodnja 2.106 ton, torej je za 29 ton manjša od predvidene (indeks 99). Kumulativna proizvodnja od I—XII je 25.180 ton in je za 39 ton večja kot v planu (indeks 100). Skupna proizvodnja hale A in B je dosežena v celem letu z 46.070 ton, kar pomeni, da je samo 5 ton manjša od načrtovane v letnem planu poslova-nja. V hali A smo v času od januarja do decembra presegli samo porabo Al fluorida za 18 %, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planom in sicer: anodna masa (indeks 97), kriolit (indeks 80) in električna energija (indeks 99). Tudi v hali B smo pri kumulativni proizvodnji porabili manj surovin kot smo predvideli, edino Al fluorida smo porabili za 14 % več. V decembru smo proizvedli 3.121 ton anodne mase, kar je za 562 ton oz. 22 % več kot smo načrtovali in 458 ton oz. 13 % manj kot v istem mesecu preteklega leta. Od začetka do konca leta je proizvedeno 25.329 ton, to pomeni 1248 ton manj od planirane proizvodnje (indeks 95) in 483 ton manj od proizvodnje v preteklem letu (indeks 98). (Nadaljevanja na 14. strani) Obisk v naši obratni ambulanti Bilo je prejšnjo sredo, 25. januarja, ura je kazala nekaj čez 13. V sobi, verjetno dežurni, se je zbrala vsa belo-modra ekipa, ki je bila ta dan v službi. Poznamo jo, imamo jo za svojo, čeprav to ni in verjetno bi bilo veliko bolje, če bi to bila. Naša tovarna daje za zdravstveno varstvo, kamor sodijo obdobni pregledi, specialni pregledi, dežurstvo v obratni ambulanti in preventivne akcije, veliko sredstev (za letos smo planirali 7,101.299,64 din). Delavci obratne ambulante se vsekakor trudijo, da bi delali čim bolje, čeprav za svoje delo niso dovolj nagrajeni. Prav zato se ne smemo čuditi, če pride ikdaj pa kdaj do »kratkega stika« in problemov, ki jih v sami obratni ambulanti in kadrovsko splošnem sektorju ne morejo rešiti. Naše zahteve, hočemo stalnega zdravnika, padejo več ali manj v prazno, kajti TOZD osnovno zdravstveno varstvo, kamor sodi obratna ambulanta, plačuje doslej zdravnika le s 25.000 dinarji. Se potem čudimo, če v obratno ambulanto noče nobeden specialist. V pogovoru so sodelovali: dr. Abbas, dr. Hromiš in sestre: Pavla, Majda, Ema ter Marinka. bi omenil, je ta odnos pacient — zdravnik. Ljudje izsiljujejo stalež, ne vsi, veliko pa je takih primerov, predvsem, ko imajo kakšno delo, pa hočejo na vsak način v stalež. Hočem se z njimi pogovoriti, a velikokrat pride do neprijetne situacije, iko 'ljudje ne izbirajo več besed, postanejo nesramni, celo agresivni in v takih primerih mi ne ostane drugo, kot da napišem prijavo za disciplinsko komisijo.« Velik problem je tudi alkoholizem. Tu so prosili za pomoč kadrovsko soc. službo, kajti sami temu problemu niso kos. So ljudje, ki se jim izostanki z dela ponavljajo. »V takih perečih problemih je potrebno vključiti psiho- sestra Majda loga, socialno delavko in delovna organizacija mora nastopiti zelo odločno in človeka postaviti pred dejstvo: zdravljenje ali odpust. Jaz ne morem človeka poslati na zdravljenje, če sam ne pristane. Ne morem ga prisiliti. Hudo pa je, ko pridejo k meni in na tisoč načinov hočejo opravičiti izostanek in lažejo. Tako zgubljamo čas in trošimo sredstva, ko jih pošiljamo na preglede za namišljene stvari.« Pogovor postane živahnejši in če smo pri problemih osebja, doda še sestra Ema neprimerne prostore. Moti jih prepih in sploh veter vnaša prah, zaradi katerega je delo še težje. »Ne sestra Pavla s KSS in vsemi, ki ob sistematskem pregledu sodelujejo s sestro. Edino, kar nam dela probleme je nerodnost ali pozabljivost ljudi, iki nam ne prinašajo izvidov ali pa sploh ne gredo na preiskave in tako ob sistematskem pregledu ostane 50—60 primerov, ki jih me moremo zaključiti. Mislim, da je DO storila zelo veliiko, da imamo tako organizirano. Iz drugih DO hodijo na preglede na medicino dela v Ptuj, kjer zamudijo ore in ure. Pri nas pa nekatere moti že to, da imamo laboratorijske preiskave vsak drugi dan.« »Občutek imam,« doda dr. Abbas, »da se ti ljudje sploh ne zavedajo, da hodijo na preglede sebi v dobro , za svoje zdravje, ne pa zato, da vsak le čaka, kdaj ga bomo premestili kam drugam na lažje delo.« (Nadaljevanje na 13. strani) dr. Abbas Sestra Pavla mi je na kratko predstavila obratno ambulanto: »Imamo dva zdravnika, štiri sestre, od katerih delata dve v izmeni, ena v administraciji, ena v zdravstveni 'kurativi im ena v preventivi (^prejem v službo, serijski pregledi). Dve sestri delata v fiziologiji dela, v času serijskih pregledov prihaja vsak drugi dan še sestra, ki dela v laboratoriju, stalno pa je pri nas tudi čistilka.« Največ stika z ljudmi ima dr. Abbas, zato poglejmo, s katerimi problemi se najpogosteje srečuje. »Pravzaprav je to disciplina. Dogovorili smo se, da pacienti prihajajo v ambulanto do 10. ure, da jih lahko, če je potrebno, še isti dan napotimo na preiskave. Prepustnice niso naša muha, uvedli smo jih v dogovoru s kadrovsko socialno službo, da so tako obveščeni, kako dolgo ljudje čakajo v ambulanti, so v staležu, evidenca je tako točna. Toda ljudje še vedno me prihajajo s prepustnicami. Drugo, kar dr. Hromiš moremo nuditi nobene kirurške pomoči,« pove dr. Abbas, »prah je toliko prisoten, da lahko pride do infekcije. Tako moramo tudi tisto, kar bi lahko opravili! tukaj, poslati na kirurgijo v Ptuj.« Ta dan je bil dokaj miren. Obiska je bilo sicer precej, vendar nobenih težjih problemov, in za-čuda, vsi šo imeli prepustnice, kadar pa teh ni, se navadno začenjajo problemi. Sestre, ki delajo v preventivi in nočni izmeni imajo manj kontakta z ljudmi, tako tudi manj konfliktov. »K nam prihajajo bolj po pomoč,« pove sestra Pavla. »Drugačen odnos imajo do te sobe kot one. Sestra v administraciji nehote postane tarča za vse. Pri nas pa tudi ni staleža in prepustnic, s katerimi se vse začenja. Med neprijetnosti nočnih sester pa štejemo razne klice po telefonu z nesramnimi domislica"-mi sredi noči in še več, ko te kličejo k ponesrečencu, ki ga sploh ni.« sestra Marinka »Zadovoljne pa smo,« nadaljuje sestra Pavla, »s sodelovanjem (Nadaljevanje z 12. strani) Ordinacijski čas obratne ambulante je določen — do 13. ure. Zgodi pa se seveda, da se nabere tudi 70 celo 80 pacientov v enem samem dopoldnevu. Težko je, kadar mora to delo opraviti en sam zdravnik. Kje drugje — npr. zdravstvenem domu, bi lahko pacienta pustil čakati do popoldneva, ga -napotil k drugemu zdravniku, tega tu ne more storiti. Pacient je dolžan priti v svojo obratno ambulanto in tudi zdravnik nima druge izibire, kot da ga pregleda,« To so problemi. Je pa tudi nekaj stvari, s katerimi je dr. Abbas zadovoljen — na pr. s sodelovanjem med OA in Kadrovsko socialno službo ter sodelovanjem z vodstvi tozdov na pr. Promet, Proizvodnja, Vzdrževanje. »Sodelovanje je izredno, vse je odvisno od vodstva. Zanimajo se za svoje, pridejo sem, se pogovorimo, navdušen sem nad tem. Rad bi imel z vsemi takšne kontakte.« Povzetek navodil za izdajo posebnih propustnic za obisk zdravnika Delavec, ;ki se iz zdravstvenih razlogov ne čuti sposobnega za delo in želi obiskati zdravnika v zgoraj navedenem času, mora ik zdravniku na začetku delovnega časa — do 10. ure s posebno prepustnico, ki jo dobi pri svojem nadrejenem. To prepustnico odda z zdravstveno izkaznico v OA. Po končanem zdravstvenem pregledu delavka OA vpiše na prepustnico uro končanega pregleda in podatke o eventuelnem staležu. Delavec, ki je naročen na kontrolni pregled o OA naj se zglasi s posebno propustnico pri zdravniku od 10. do 12. ure, kolikor mu ni bil s strani izrecno določen drugi čas. Potrjeno propustnico vrne delavec v TOZD oz. sektor, kjer mu lahko le na osnovi potrjene pro-pustnice evidentirajo čas prisotnosti oz. ure rednega dela. Delavec, ki ne odda potrjene prepustnice v TOZD oz. sektorju in mu ni bil priznan bolniški stalež se odsotnost z dela zaradi nameravanega obiska zdravnika šteje za neopravičen izostanek z dela. Po zaključku odsotnosti z dela zaradi bolezni, se mora delavec javiti v TOZD oz. sektorju z zdravstveno izkaznico zaradi ugotovitve in ureditve bolniške. IZDAJANJE PROPUSTNIC Vsak delavec, ki bo iskal zdravniško pomoč v OA TGA v svojem prostem času, bo pri vstopu v TGA pri vratarju dobil prepustnico za zdravnika, na katero se bo podpisal vratar. Propustnico je potrebno po obisku zdravnika vrniti vratarju, razen v primeru, da je delavec nastopil bolniški stalež. V tem primeru mora prepustnico oddati v pisarni TOZD, kjer je zaposleo. Kadrovsko »in z aparaturami je naša obratna ambulanta dobro opremljena, da se lahko kosa z dispanzerjem. Rabili bi »le še stalno nameščenega zdravnika medicine dela. Pa še »nekaj predlogov. Lažje bi bilo priti do ponesrečenca, če bi imela »obratna ambulanta vozilo, kolo namreč ni dovolj. Prav bi bilo tudi to, »da bi ponesrečencu sodelavci nudili že takoj prvo pomoč (po testih sodeč, smo v naši DO dobro pripravljeni). Zelo neprijetno pa je za sestro in ponesrečenca, če stojijo le vsi okrog »njiju, komentirajo, dajejo nasvete in podobno. Glede na to, da »imamo v naši delovni -organizaciji veliko želodčnih bolnikov, predlagata zdravnika, naj bi se morda vključil sindikat v akcijo za dietno prehrano. Res »je, da dobijo ti bolniki dodatek — denarno »nadomestilo, a kaj, ko so na »delu le ob hladni malici, kar samo škodi njihovemu zdravju. Tudi za ostalo malico velja, da mora biti topla, veliko je namreč pripomb, da pride do delilnih mest že hladna. To je le delček iz pogovora v obratni ambulanti. Sestre so naročile, da so hvaležne za vse usluge, ki jih nudijo vzdrževalci, mizarji, v kupimici, na telefonski centrali in še kje. Mnogo je stvari, ki jih je treba nujno popraviti, na hitro storiti, kaj bi bilo, če bi morale čakati na usluge svoje službe iz Ptuja». Tako torej živimo v sožitju, ki ISKRICI — Prijatelj, zakaj si tako poklapan? — Ah, ne »vprašaj. Kamorkoli pridem, nie evidentirajo za kakšno funkcijo. Že nekaj časa sem upokojena, toda v mislih se še vedno vračam na delo, med svoje sodelavce, v našo tovarno. Hvaležna sem vam za srebrni znak, osnovni organizaciji tozda Tovarna glinice se zahvaljujem za lepo darilo, prav tako pa tudi aktivu krvodajalcev. Vsem iskrena hvala! Štefka LETONJA bi lahko bilo včasih še boljše. Kako prijetno je tudi nam, ko dobimo recept kar po telefonu, ali kakšno drugo uslugo. In če pride kdaj do nesporazuma, ne smemo jemati vsega tako tragično. Tudi v ambulanti so le ljudje s svojimi specifičnimi problemi. V. P. — Bo brazgotina pozneje vidna?, prestrašena po operaciji» slepiča sprašuje Majda. — Draga» moja, to bo pa čisto od vas odvisno.... jo tolaži Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na žagi ter prevzemu v TOZD Predelava aluminija za izrečena sožalja in denarno pomoč, ki so mi jo izkazali v najtežjih trenutkih. Janez Žvegla zdravnik. ZAHVALI Nesreče pri delu Na delu Na poti Skupaj TOZD GLINICA 2 1 3 TOZD PROIZVODNJA AL. 5 1 6 TOZD VZDRŽEVANJE 4 3 7 TOZD PROMET 4 0 4 15 5 20 Vzroki: vrata, poledenelo cestišče, odprtina v tleh, el. celica, voziček za prevoz al., spona anodnega klina, kolo, ročno orodje, cestišče, elektro voziček, zunanji delovni prostor. TOZD GLINICA 1. TOMAŽIČ Slavko, mat. št. 5598, roj. 10. 5. 1960, stanujoč Kajuhova ul. 11, Kidričevo, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — rdeči del. Ponesrečenec je šel za svojim sodelavcem iz sanitarnega prostora. Z levo roko je hotel pridržati nihajoče krilo vrat pri čemer mu je stisnilo mezinec leve roke med krili nihalnih vrat. 2. LOVRENČIČ Štefan, mat. št. 2553, roj. 12. 7. 1938, stanujoč Grajenščak 65, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — rdeči del. Imenovani se je peljal s kolesom na delo. Na cesti Grajena—Ptuj ga je na poledenelem cestišču zaneslo in je padel. Pri padcu je utrpel močan udarec po kolenu leve noge- 3. ZAJC Ivan, mat. št. 2730, roj. 23. 2. 1934, stanujoč Apače 282, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — beli del. Pri vstavljanju gumijastih čepov v napajalni vod C 3 filtra je stopil skozi režo med mrežami podesta v aluminatnd lug. Pri tem si je opekel gleženj leve noge. Vzrok: Neurejeno delovno okolje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. LESJAK Stanko, mat. št. 6035, roj. 3. 11. 1960, stanujoč Apače 80, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija. Poškodovanec se je peljal s kolesom z motorjem na delo ter na cesti pred TGA pri izogibanju kolesarja, ki se je peljal iz smeri Hajdina, padel. Pri padcu si je poškodoval levo ramo. Utrpel je močan udarec. 2. LENART Mihael, mat. št. 5351, roj. 1. 10. 1939, stanujoč Štrafelova ul. 13, Ptuj, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Pri zagonu kolesa na cesti Štrafelove ulice mu je z levega pedala spodrsnilo in je padel. Pri padcu se je močno udaril v koleno desne noge. 3. MARKOTIČ Petar, mat. št. 6209, roj. 17. 1. 1960, stanujoč Cankarjeva ul. 16, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Ponesrečenec je opravljal delo čipalca. Pri črpanju 538. elektrolitske cehce je dal komando traktoristu, da premakne voziček nazaj, traktorist pa je premaknil naprej in pri tem povozil ponesrečenca po prstih desne noge. 4. FURJAN Vjekoslav, mat. št. 4242, roj. 10. 6. 1954, stanujoč Arbeiterjeva ul. 7, Rabelčja vas, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Ponesrečenec je pospravljal delovno okolje. Pri zlaganju spon za anodne kline mu je spona zdrsnila iz rok in mu poškodovala tretji prst desne roke. 5. KOREZ Franc, mat. št. 4407, roj. 7. 4. 1950, stanujoč Kočice 9, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A. Imenovani je nameščal čr-palno cev v 307. elektrolitsko celico. Pri vstavljanju cevi na črpalni lonec je traktorist potisnil voziček nazaj in pri tem ponesrečencu stisnil prste leve noge. 6. BELŠAK Milan. mat. št. 5063, roj. 11. 10. 1954, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Ponesrečenec je ugašal a-nodni efekt z lesenim drogom. Zaradi burne reakcije je tekoči krioht ponesrečencu brizgnil po podlahti leve roke, kjer je utrpel lažjo opeklino. TOZD VZDRŽEVANJE 1. DREVENŠEK Mirko, mat. št. 4686, roj. 13. 07. 1933, stanujoč Lovrenc na dr. polju 60, zaposlen v TOZD Vzdrževanje. Nezgoda se je zgodila v gradbenem vzdrževanju. Pri »privijanju sponke z izvijačem na gumi cev mu je ta spodrsnil, ter si je pri tem zabodel izvijač v dlan leve roke. Vzrok: Nesmotrni način dela posameznika. 2. LESKOVAR Jože, mat. št. 5427, roj. 25. 2. 1958, stanujoč Sitež 12, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — gradbeno. Poškodovanec se je peljal na delo s kolesom s pomožnim motorjem ter na cesti Sitež—Majšperk padel po cestišču. Pri (Nadaljevanje .na M. strani) padcu si je poškodoval gleženj leve noge. Vzrok: Poledenelo cestišče. 3. BULATOVIČ Ivan, mat. št. 5212, roj. 2. 8. 1956, stanujoč Kidričevo 13/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Delovna nezgoda se je zgodila v priročnem skladišču olja Glinice. Pri razkladanju polnega 2001 soda olja iz elektrovozič-ka v skladišče je ta spodrsnil iz el. vozička, ter pri tem stisnil med sod in vrata skladišča poškodovancu desno roko nad izapestjem. Vzrok: Nesmotrni način dela skupine. 4. GAJZER Zdenko, mat. št. 5381, roj. 14. 9. 1959, stanujoč Prepolje 49, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro. Delovna nezgoda se je pripetila na poti z dela. Pri sestopu iz avtobusa na postajališču Prepolje je poškodovancu spodrsnilo in je pri tem padel. Pri padcu si je poškodoval zapestje leve roke. Vzrok: Poledenelo cestišče. 5. KAUČEVIČ Franc, mat. št. 3963, roj. 11. 4. 1951, stanujoč Apače 177, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Delovna nezgoda se je zgodila v strojni delavnici aluminija. Pri rezanju pločevine z ročnimi vzvodnimi škarjami oz. pri potiskanju pločevine v škarje mu je roka spodrsnila po pločevini ter si je pri tem porezal palec na levi roki. 6. SENIOR Gabrijel, mat. št. 1673, roj. 12. 3. 1930, stanujoč Senešci 40, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je zgodila v strojni delavnici aluminija. Pri vrtanju na stabilnem vrtalnem stroju mu je roka spodrsnila iz ročice za premik, ter ga pri tem udarila po hrbtni strani zapestja desne roke. Vzrok: Pomanjkljivo opremljen vrtalni stroj. 7. GREGOREC Vlado, mat. št. 3852, roj. 6. 7. 1949, stanujoč Podgorci 41, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro. Ponesrečenec je na poti domov prečkal železniške tire na železniški postaji Kidričevo ter je na prehodu stopil med tirnico in si poškodoval levo nogo v gležnju. TOZD PROMET 1. KMETEC Jože, mat. št. 2459, roj. 20. 5. 1931, stanujoč Kidričevo 7, zaposlen v TOZD Promet — mehanična delavnica. Nezgoda se je zgodila v mehanični delavnici. Pri postavljanju vozila za črpanje aluminija v mehanično delavnico na delovni kanal je ponesrečenec pred vozilom usmerjal voznika ter mu je pri tem vozilo stisnilo levo nogo ob demontirani motor viličar- 2. ŠIROVNIK Anton, mat. št. 5480, roj. 20. 12.1956, stanujoč Cesta na Hajdino 25, Nji-verce, zaposlen v TOZD Promet. Delovna nezgoda se je pripetila na železniški postaji Kidričevo. Poškodovanec si je pri sestopu z lokomotive zvil gleženj desne noge. Vzrok: Nasuti sekanec ob progi. 3. LOZINŠEK Darko, mat. št. 5547, roj. 12. 1. 1963, stanujoč Sedlašek 37, zaposlen v TOZD Promet. Delovna nezgoda se je pripetila pri nakladanju glinice. Pri nakladanju je prišlo do zabitja nasipnega jaška zato je imenovani hotel udariti s kovinskim drogom po jašku, pri tem se mu je drog popeljal tako, da je z roko udaril po jašku. Poškodovanec je utrpel poškodbo mezinca na levi roki. 4. ŠTUMBERGER Marjan, mat. št. 4152, roj. 28. 11. 1952, stanujoč Kidričevo 9, zaposlen v TOZD Promet — transportna skupina. Delovna nezgoda se je pripetila pri razkladanju predpečenih katodnih blokov oz. pri odpiranju vrat vagona z ročnim vzvodom, ki mu je spodrsnil, pri tem pa mu je stisnilo palec na desni roki. K. I. KRVODAJALCI TGA (dne 8. 12. 1983) 1. Škraba Gabriel 2. Murata Jože 3. Plohl Franc 4. Furman Ivan 5. Kosec Ivan 6. Klinger Franc 7. Arnuš Franc 8. Štefančič Franc 9. Gajzer Jože 10. Rubelj Marjan 11. Vinko Mirko 12. Notesberg Franc 13. Bauman Avgust 14. Lovenjak Jože 15. Ornik Franc 16. Kovačič Anton 17. Mohorko Zvonko 18. Kirbiš Slava 19. Kokol Silvo 20. Skaza Angela 21. Voršič Ivan 22. Kovačič Vinko 23. Rižner Konrad 24. Rožman Alojz 25. Jerenko Andrej 26. Bratušek Franc 27. Kokol Anton 28. Kavarič Vido 29. Jernej šek Zdravko 30. Kovačič Josip 31. Kozel Ivan 32. Silak Janez 33. Kmetec Anton 34. Rojs Hilda 35. Vidovič Ivan 36. Zupanc Štefka 37. Serdinšek Janez 38. Čemezel Anton 39. Zorec Slavko 40. Mesarič Stanko 41. Horvat Janez 42. Medved Anton 43. Bukovič Janez 44. Ranfl Branko 45. Slodnjak Jože 46. Podvršek Anton 47. Kostanjevec Marjan 48. Pešl Miran Kako smo poslovali (Nadaljevanje z 10. in 11. sirani) Pri prozivodnji anodnè mase smo v času I—XII porabili 89 % petrolkoksa, 93 % katranske smole, 61 % mazuta in 87 % električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v decembru proizvedli 4.549 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino smo presegli predvideno proizvodnjo za 290 ton oz. 7 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 1.107 ton oz. 32 % . Kumulativna proizvodnja od I—XII je dosežena s 50.532 ton, kar pomeni, da je za 388 ton večja kot smo planirali (indeks 101) in 3.083 ton večja kot proizvodnja v preteklem letu (indeks 106). V decembru smo pretopili 91 ton Al za tuje naročnike, to je samo 18 % planiranega pre-tapljanja. Od začetka do konca leta je pretopljeno 4.590 ton Al za tuje naročnike, to je 1.410 ton oz. 23 % manj kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja. Tudi letos brigada aiuminijašev Lani, 15. 'decembra smo se zbrali predsedniki mladine delovnih organizacij pri Treh 'kraljih na Pohorju, da bi razpravljali o organiziranju mladinske delovne brigade bratstva in enotnosti Aiuminijašev Jugoslavije. Brigada je bila ustanovljena 1983 v Šibeniku, pobudo za ustanovitev pa je dal komite SIAL. Prvič je sodelovala na zvezni 'mladinski akciji Knin ,83. Tam je bilo sklenjeno, da bo brigada sodelovala vsako leto v tisti republiki, kjer bo srečanje aiuminijašev. Letos bo to v Sloveniji, zato bo organizator akcije SOZD Unial, mladi liz vse Jugoslavije pa bodo sodelovali v okviru te brigade na zvezni MDA Slovenske gorice ’84 v Dornavi, ki bo v juliju. Na sestanku v Štuhčevem domu na Pohorju smo se dogovorili, kako bodo potekale priprave in organizacija MDB Bratstvo in enotnost aiuminijašev Jugoslavije. Poudarek je bil predvsem o kadrovanju mladih brigadirjev, kajti na zvezni MDA Knin '83 so temu problemu posvečali premalo pozornosti. Veliko mladih delavcev, brigadirjev, ki so sodelovali na MDA Knin'83, ni bilo dovolj seznanjenih z delom in načinom življenja v brigadi in delom na samem delovišču. Ustanovili smo koordinacijski odbor v katerem so vsi predstavniki DO. Namen tega je, da se zagotovi medsebojna povezanost, sodelovanje ter koordiniranje dela vseh organiziranih mladih v Sl-ALU. Naloga koordioacijskga odbora je, da sprejema priporočila, pobude ter predloge, se dogovarja in usklajuje poglavitne družbene usmeritve. Izvolili smo delegacijo, ki je položila venec k spominskemu obeležju, kjer je bil poslednji boj Pohorskega bataljona. Razšli smo se v želji, da bi se naše sodelovanje iz leta v leto še poglabljalo in ostalo trajno. Zavedati se namreč moramo, da bomo nekaj naredili le s skupno močjo vseh mladih. Marjan Kumer Zg. Hajdina 171 Kidričevo 2 Zamušani 8 Kidričevo 19 Moškanjci 118 Turniška 25 Arh a j ter jeva 9 Kajuhova 14 Lackova 9 Majšperk 76 Ilčeva 2 Kajuhova 1 Kolarovec b. b. Kidričevo 40 Prepolje 35 Zg. Hajdina 57 Kidričevo 13 Apače 45 Majšperk 13 Dražencd 12 a Ptujska 2 a Zg. Hajdina 12 a Spuhlja 111 a Kidričevo 9 Apače 132 Šturmovec 28 Kidričevo 13 Kidričevo 13 a Kajuhova 1 Kidričevo 13 Kraj gerjeva 15 Slomi 16 Apače 224 Tovarniška 6 Sodinci 13 Kajuhova 3 Lovrenc 65 Ob železnici 3 Kidričevo 10 Kajuhova 7 Poljska 2 Ptujska gora 10 Trubarjeva 11 Podvinci 122 Dornava 82 Kopališka 16 Stojnci 27 odklonjen TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v novembru proizvedli 4.606 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino smo presegli načrtovano proizvodnjo za 485 ton (indeks 112), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 447 ton (indeks 111). Kumulativna proizvodnja od I—XI je dosežena z 45.983 ton, kar pomeni, da je za 97 ton večja kot smo planirali (indeks 100) in 1.976 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 104). V novembru smo pretopili 395 ton Al za tuje naročnike oz. 20 % manj kot smo predvideli. Od januarja do novembra je pretepoljeno 4.499 ton Al za tuje naročnike, to pomeni, da ne dosegamo plana za 991 ton oz. 18 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Disciplinski ukrepi 1. Franjo PETEK, mat. št. 4574, iz tozd Predelava aluminija ni prekontroliral srednjega izliva na peči W 1, zaradi česar je prišlo do izliva aluminija in poškodovanja krmilnega kabla, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo materialne škode v višini 8.800,00 din. 2. Franc DOGŠA, mat. št. 4514, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni vpisal podatkov o stanju traktorja št. 3, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo materialne škode v višini 520,00 din. 3. Jože UNUK, mat. št. 3324, iz tozd Proizvodnja aluminija, fizično napadel preddelavca LENARTA, izrečen ukrep — razporeditev na drugo delovno mesto za dobo enega leta, št. 2111104. 4. Stanko TOPLAK, mat. št. 1768, iz tozd Predelava aluminija fizično napadel sodelavca CAFUTA, izrečen ukrep — javni opomin. 5. Branko LUKMAN, mat. št. 5836, iz tozd Predelava aluminija, zapustil delovno mesto ter se neprimerno vedel do predpostavljenega, izrečen ukrep — opomin. 6. Zlatko BEDNJANIČ, mat. št. 5140, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % neto enomesečnega osebnega dohodka. 7. Anton KOVAĆEC, mat. št. 5576, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 8. Slavko MATJAŠIČ, mat. št. 6410, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 9. Bojan BEDENIK, mat. št. 6192, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 10. Štefan MAHORIČ, mat. št. 5171, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju ter imel v sled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 11. Jože TILLI, mat. št. 5673, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne ' odškodnine v znesku 2.000,00 din. 12. Tomo HABJANIČ, mat. št. 6173, iz tozd Proizvodnja aluminija, poškodoval traktor, izrečen ukrep — opomin. 13. Dušan KAUČEVIČ, mat. št. 5594, iz tozd Vzdrževanje, nesel v delovno organizacijo 2 litra alkoholne pijače, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 14. Anton SUKANEC, mat. št. 2501, iz tozd Vzdrževanje, okrog 20.30 se nahajal v bližini tovarniške ograje, izrečen ukrep — javni opomin. 15. Franc MAROH, mat. št. 3211, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin. 16. Branko PLANINC, mat. št. 2842, iz tozd Vzdrževanje, ni odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Služba varstva pri delu, izrečen ukrep — opomin. 17. Ivan BAUMAN, mat. št. 5515, iz tozd Vzdrževanje, ni odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Služba varstva pri delu, izrečen ukrep — opomin. 18. Franc VOLGEMUT, mat. št. 6355, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 19. Milan ARNUŠ, mat. št. 5364, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 20. Janez MIKOLIČ, mat. št. 4046, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni u-pošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin. 21. Drago ARNUŠ, mat. št. 4930, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 22. Janez ŠILAK, mat. št. 5455, iz tozd Predelava aluminija, bilo ugotovljeno, da je spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 23. Franc KISELJAK, mat. št. 2815, iz tozd Proizvodnja aluminija, ob obhodu vodje izmene ni bil na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Jože UNUK, mat. št. 3324, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na kontrolo v obratno ambulanto v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Branko KURBUS, mat. št. 5500, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 26. Marjan KUMER, mat. št. 6019, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delo ob 6.45, kasneje spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 27. Roman ŠTUMBERGER, mat. št. 4339, iz tozd Tovarna glinice, v obratni ambulanti žalil sestro in zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 28. Jakob MÀLEK, mat. št. 1849, iz tozd Tovarna glinice, zamudil na delo 1.45, izrečen ukrep — opomin. 29. Franc PLAJNŠEK, mat. št. 4587, iz tozd Tovarna glinice, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 30. Bojan DREVENŠEK, mat. št. 6201, iz tozd Tovarna glinice, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 31. Ivan VUZEM, mat. št. 2953, iz tozd Proizvodnja aluminija, spal v garderobi hale B, izrečen ukrep — javni opomin. 32. Franc SMOLINGER, mat. št. 4311, iz DSSS, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. Disciplinska komisija razpravlja kršitve delovnih obveznosti naših delavcev vsako sredo. Od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983 je obravnavala-naslednje kršitve Kršitve 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3801 7 18 4 1 7 5 0 0 0 42 3802 1 4 2 2 7 4 0 0 1 21 3803 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 3804 1 1 0 0 3 1 0 0 0 6 3805 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 3810 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 3811 2 1 0 0 0 0 0 0 0 3 3812 0 1 2 0 0 0 0 0 1 4 3813 8 50 7 5 9 9 0 0 0 88 3814 1 6 2 2 1 1 0 0 0 13 3815 5 13 11 1 3 2 0 0 1 36 3817 0 1 0 2 2 0 0 0 0 5 3818 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 3820 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 3823 0 0 0 1 5 0 0 0 0 6 3825 1 22 0 1 0 0 0 0 0 24 3826 2 6 4 1 4 3 0 0 1 21 3827 0 0 1 2 1 0 0 0 0 4 3828 0 12 3 0 1 1 0 0 0 17 3832 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 3834 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 3840 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 3842 1 9 4 0 5 5 0 0 0 24 3844 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 3848 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 3851 0 3 0 1 1 0 0 0 0 5 3859 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2 3860 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 6501 0 0 3 3 0 0 0 0 0 6 6502 0 3 0 0 0 0 0 0 0 3 6802 2 19 2 2 4 2 0 0 0 31 6803 0 0 0 2 1 1 0 0 0 4 6805 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 6806 1 3 1 0 1 1 0 0 0 7 6807 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6808 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6809 0 19 1 0 0 0 0 0 0 20 6810 1 4 0 0 1 1 0 0 0 7 6813 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6814 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6816 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6819 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6821 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 6822 0 2 1 1 0 1 0 0 0 5 35 215 51 28 58 38 0 0 5 430 Številka kršitve je sestavljena iz številke člena po pravilniku o odgovornosti za delovne obveznosti (prvi dve številki), drugi dve številki pa predstavljata točko v tem členu. in izdala ukrepe: TOZD 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 20 7 10 6 0 0 2 2 0 47 2 25 9 37 47 0 6 19 28 0 171 3 18 0 15 10 0 4 2 2 0 51 4 2 1 5 4 0 4 2 3 0 21 5 8 2 17 12 0 1 3 4 0 47 6 1 2 10 11 0 0 2 3 0 29 7 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 12 0 2 3 0 0 0 0 0 17 87 21 96 93 0 15 30 42 0 384 LEGENDA:. 1 TOZD tovarna glinice 2 TOZD proizvodnja aluminija 3 TOZD predelava aluminija 4 TOZD livarna lahkih barvnih kovin 5 TOZD vzdrževanje 6 TOZD promet 7 TOZD kontrola kvalitete 8 9 Delovna skupnost skupnih služb 0 Oproščen 1 Odgovoren brez ukrepa 2 Opomin 3 Javni opomin 4 Razporeditev na druga dela oz. naloga 5 Denarna kazen 6 Prenehanje delovnega razmerja 7 Prenehanje del. razmerja, odloženo za določen čas 8 Denarna kazen, odložen« za določen čas Priprave na problemsko konferenco ZSMS o podružbljanju SLO in DS Na 13. seji je predsedstvo RK ZSMS potrdilo osnutek gradiva za problemsko konferenco o podružbljanju SLO in DSZ (v nad. ko.nf.j, ki bo sklicana v drugi polovici februarja. To pomeni, da je gradivo kot predlog poslano v temeljne sredine oz. 00 ZSMS in druge oblike družbenega organiziranja mladih, ki naj bi se izvedla javna razprava. Kljub težavam in zapletih, kateri so se pojavljali okrog priprave gradiva, se pričakuje bogata razprava v bazi. Podalga za sikhe konference so programske usmeritve XI. kongresa ZSMS. V usmeritvah smo zapisali, da se ZSMS zavzema za hitrejše korake pri podružbljanju SLO in 'DSZ. Takšna usmeritev je rezultat analize uresničevanja koncepta SLO in DSZ, ki se vsebinsko razvija s prehajanjem funkcij pri obrambi družbe z državnih organov in struktur na samoupravne organizacije in skupnosti. Pogledi mladih na svoj položaj in vlogo v sistemu SLO in DSZ se še niso uspeli afirmirati in zaživeti znotraj sredin, kjer se koncept uresničuje. Zaradi tega je potrebna konferenca, ki bo s prehodno demokratično razpravo, konfrontira nje m različnih mnenj, stališč in pogledov v okviru širše, splošno sprejete politike uresničevanja koncepta SLO in DSZ jasno izrazila stališča in oceno položaja, vloge in naloge mladih v sistemu SLO in DSZ, ter da se izoblikuje odnos mladih do pomembnejših vprašanj podružbljanja SLO in DSZ im v okviru podružbljanja do lastnega položaja v sistemu SLO. Gradivo vsebuje uvod (namen sklica konference, kaj hočemo s konferenco); uresničevanje In razvoj koncepta SLO in DSZ v socialističnem samoupravljanju (razvoj, razredna opredelitev, obrambna vzgoja DSZ, mladi in JLA, teritorialna obramba, CZ, vaje, vloga žensk v SLO in DSZ, naborne priprave, DO — D v sistem SLO in DSZ, vloga sredstev javnega obveščanja, mirovna gibanja in zaključek); vloga ZSMS. ilz vsebine je razvidno, da je razpravi potrebno selektivno pristopiti, Ikar pomeni n. pr. mladi v ZD v ospredje -razprave izpostaviti DSZ TO in vaje, mladi v vzgoji In izobraževanju — obrambna vzgoja in pod. Tokrat nekaj več o družbeni samozaščiti. Idejne in politične temelje organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite, je sprejelo predsedstvo CK ZKS (9. 7.1975). Z njimi so bili opredeljeni tudi predmet in vsebina družbene samozaščite, ki izhajata iz Ustave SFRJ in ustav SR in SAP. Predmet in vsebina DSZ so z ustavo določeni socialistični družbeni red, samoupravne in druge pravice delovnih ljudi, svoboda človeka in občana, družbeno premoženje itd. Delovati v smislu družbene samozaščite pomeni organizirano in premišljeno odpravljati vzroke,. ki spodkopavajo oblast delovnega ljudstva ter enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Družbena samozaščita, po tej opredelitvi razredna kategorija, predstavlja tako orožje delavskega razreda in zaščito samoupravnih družbenih odnosov, v katerih ima on dominantno vlogo. Razredno bistvo DSZ se še mnogokrat zlorablja ter proklamira DSZ zgolj kot neko formo, iki naj pomaga organom javne varnosti, skrbi za varnost v cestnem prometu ter preko NZ varuje red in mir na javnih prireditvah. Še vse preveč se omenja DSZ samo ob različnih primerih »potrošniške mrzlice«, v katerih naj bi neka namišljena samozaščitna zavest delovnih ljudi in občanov le-tem preprečevala, da bi doma kopičili zaloge blaga, ki ga na trgu primanjkuje; ob požarih, primerih mladinskega prestopništva itd. Vsi ti pojavi so med drugimi tudi predmet DSZ, vendar niso njena temeljna vsebina, kot se to večkrat proklamira. DSZ je tako v vsebinskem kot v funkcionalnem smislu absolutno širši pojem od splošne ljudske obrambe. V primeru agresije z radikalnim ciljem, na primer, bi bili vsi družbni dejavniki v funkciji družbene samozaščite. Tako družbenopolitične organizacije ikot oborožene sile, celotna družba. Takrat naj ibi bila splošna ljudska obramba v funkciji družbene samozaščite, kajti s splošno ljudsko obrambno vojno naj bi branili družbeno in razredno bistvo našega političnega sistema, neodvisnost SFRJ ter oblast -delavskega razreda. Torej bi 'bila družbena samozaščita v teh pogojih množično gibanje, kar je lahko že tudi v miru (nekaj primerov je že bilo), kadar so ogrožene pravice delavcev ali dela delavskega razreda s strani tehnokratskih in birokratskih struktur. Samoupravna delavska kontrola (SDK) se še ni afirmirala kot instrument družbene samozaščite v TOZD. Njeni afirmaciji in razvoju se že dalj časa ne posveča dovolj družbene pozornosti. DPO, posebno Zveza sindikatov, dajejo premalo pozornosti družbenemu bistvu samoupravne delavske kontrole. Perspektiva družbene samozaščite je v tem, da se dokončno afirmira kot razredna kategorija, kot oblika zaščite oblasti delavskega razreda, kot orožje razrednega boja. Družbeni samozaščiti ni mogoče nadeti zacementiranih organizacijskih okvirov, čeprav so v zadnjem času tovrstne tendence prisotne (kljub jasnim stališčem ZK navkljub) in sicer v obliki predlogov in zahtev po formiranju novih strokovnih oz. upravnih organov na vseh nivojih organiziranosti, ki bi profesionalno pokrivali področje družbene samozaščite ter v obliki predlogov in .poskusov, da bi obstoječi državni organi pokrili to področje. Ob tem pa se pozablja, da imamo že formirane različne državne in druge organe, od organov za notranje zadeve do različnih drugih služb in tudi nekaterih -društev, ki opravljajo posamezne naloge državne im družbene samozaščite. Prav tako večina drugih družbenih subjektov nastopa v funkciji -družbene samozaščite. Eni bolj, druigi manj. Tako je npr. v -funkciji družbene samozaščite Zveza sindikatov, ko brani pravice delavcev, Zveza komunistov, ko se bori proti negativnim pojavom v družbi, proti nacionalizmu, za socialistične samoupravne odnose itd. Družbena samozaščita torej -ni neka upravna dejavnost, neko ozko področje dela upravnih organov. Analiza zahtev po ustanavljanju organov, ki naj bi opravljali zadeve družbene samozaščite mas pripelje do zaključka, da takšne zahteve postavlja tisti, ki bi rad družbeni samozaščiti zakril razredno bistvo, razredno ostrino ter jo napravil sebi nenevarno tako, da bi jo za splošno uporabo spravil v birokratske okvire. Torej postavlja te zahteve 'birokracija sama. Družbena samozaščita se bo -razvijala v skladu z -razvojem socialističnega samoupravljanja, kajti le tako je objektivno lahko zaščita tega samoupravljanja. Družbena samozaščita se bo vse bolj uresničevala preko oblik delegatskega sistema. Narodna zaščita med NOB je bila posebna oblika oborožene sile, -ki je v marsikaterem pogled-u presegala do takrat znane oblike. Bila je rezultat nekih specifičnih razmer v Sloveniji v letih 1941 —1942, pa tudi rezultat dialektične analize teh -razmer, -uporabe revolucionarne teorije, izkušenj Oktobrske revolucije itd. Bila je tudi specifična oblika oborožene sile naroda, ki se je boril za osvoboditev. V svojem bistvu je združevala razredno in na njej -temelječo -nacionalno komponento NOB in socialistične revolucije. Danes (-škoda, da je -do ponovne aktualizacije zamisli o NZ preteklo več desetletij) ne gre za to, da mi spet dosežemo -neko stanje, oz. da spet dosežemo tisto, kar je 'bilo doseženo med NOB. Gre za to, da mi te -rezultate in izkušnje, ki jih imamo, afirmiramo ter na njih gradimo naprej. 'Perspektiva narodne zaščite je v dolgoročnem procesu, pogojenim z -notranjimi in zunanjimi možnostmi in razmerami, v katerem bo teritorialna obramba prevzemala vse več funkcij od operativne armade (JLA) in narodna zaščita vse več funkcij od teritorialne obrambe (prav tako direktno od armade, milice in nekaterih drugih dejavnikov). Perspektiva narodne zaščite v tem procesu je tudi prevzemanje nekaterih funkcij s področja družbene samozaščite, ki jih sedaj opravljajo državni in drugi organi. J. M. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem delavcem II. izmene TOZD Proizvodnja aluminija, ki so me presenetili z lepim darilom, katero me bo spominjalo vse življenje. Posebna hvala nekdanjemu direktorju Marjanu Gorčenku, ki se je odzval mojemu vabilu. Vsem želim mnogo uspeha pri delu in upam, da se bomo še srečali. Mirjan Vedlin Disciplinski ukrepi (Nadaljevanje s 15. strani) 33. Franc KRAJNC, mat. št. 3512, iz DSSS, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 34. Jože PIHLER, mat. št. 4044, iz DSSS, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mese-cev. 35. Vinko MATJAŠIČ, mat. št. 5912, iz DSSS, spal na de- lovnem mestu, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev. 36. Ludvik BURJAN, mat. št. 133, iz DSSS, se ni javil od 1. do 5. ure vodji izmene, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. A. Š. Izdaja delavski avet tovarne glinice In aluminija .Bor.s Kidrič« Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Alt>lnKopše-J r> predsednik, Hedvika Pulko. Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Sirec Anton. Kurll.č, Jožica Sabato, Vera Peklar Ih — odgovorna urednica — Fotografije: Stojag Kerbler, dipl. Ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva In upokojen- 1 U cl dobivalo list brezplačno — Rokopisov in sl.k ne vračamo — Naklada 3.150 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.