R o ž i c i
Rožica sred polja, •{Rožica moja!
Dražestno se smehlja
Tvoja mi boja.
V  zime otrplih tleh
V  smrt si zaspaJa.
Pa si v pomladjiih dneh Čila spet vstala.
Solnčni te svit budi, Rosa napaja,             ' 
Vetrec Ijubk6 hladi,  V snii te naslaja.         
Pa bo jeseni v svet Burja zabrila, Tvoj spet krasotni cvet Bo pomorila.
RQŽica si wt6 IJpov podoba, Ki se rodd in mro Zmer nam do groba.

Fr. Kralj