Ameriška Domovina
Pt /1/1'E nMG/% Ul— HOME
AMERICAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAO€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 11, 1959
SLOVAN IAN
MORNING NCWSPAPAR
STEV. LVIIL—VOL. LVIII.
h kaj vse uporabijo n®Jo "pomoč lujini"?
^žke milijone, ki jih daje
Novi grobovi
Anton Zimmerman
Včeraj zjutraj je v Charity naša de&fa za vojaško po- bolnišnici umrl Anton Zimmer-tujini, uporabljajo ob- man 2 1177 Norwood Rd. star tarovanci dostikrat V čisto 7^ let in rojen na Ilovi Privatno korist. — Kon- Scri Pri Dobrepolju, od koder Sfes zahteva ostrejše nad- -ie Prišel Pred 52 leti in kjer za-
z°l’Stvo	pušča brata Jožefa in sestre
WASHINGTON, d. c. — Vsa- f ranco Strah, Ano Zajc in Ro-ko leto poklanjamo na stotine 20- Več Wt je bil zaposlen pri milijonov dolarjev za podpira- Vv7hite Motor Co., sedaj je bil v ^ tujih narodov, posebno radi pokoju. Bil je član Društva ajerno podpore za vojaške na- J a n e z a ICrstnika st. 37 ABZ. Tu-Jriene- Razumljivo je, da zaide kai zapušča ženo Mildred, roj. Marsikatera podpora za kriva Zalar, sina Anthonya, hčer Olgo kota- Predstavniški dom ima Krečič ter tri vnuke. Pogreb bo Poseben pododbor, ki skuša vsa- v Petek zjutraj ob devetih iz v0 leto ugotoviti, kam vse izgi- Zakrajakovega pogrebnega za-nla naš denar.	jVoda v cerkev sv. Vida ob 9:30,
lansko leto je na primer	na pokopališče Kalvarija.
Ugotovil, da je neka tuja vojaška Truplo bo položeno na mrtvaški °Varna, ki je bila postavljena in oder danes popoldne ob petih.
atuje z našim denarjem, de-a a ne morda ,0Mbn:k, letala
samo
lovce in te, ampak tudi potniška v Za osebno vporabo tujih °Jaških poveljnikov. Materi- Fe^an
Ed Moderick
V nedeljo zvečer je umrl na svojem domu Ed Moderick, ka-nogometnega moštva na
JeMelala in okiopna vozila krote domačine
Oblasti so pritegnile v borbo proti upornim domačinom v N jasi jet-letala in oklepna vozila. Uspeh je kljub vsemu negotov.
LIMBULI, Njasa. — Oblasti se trudijo, da bi g čim manjšim vznemirjenjem domačinov prijele vodnike Afriškega nacionalnega kongresa, ki se zavzemajo za ločitev dežele Njasa od Centralne afriške federacije. V njej so združene Južna in Sev. Rodezija z Njaso v gospodarsko enoto, ki naj bi postopno dosegla neodvisnost.
Nastopi proti domačinom so težavni zaradi ozemlja in razpoloženja prebivalstva. Tako je na primer odšlo začetkom tedna preko 200 oboroženih mož z o-klopnimi vozili proti trem obmejnim vasem, med tem ko se jet-letala nadzirala ozemlje, in
Iz slov. naselbin RAZGOVORI ŠTIRIH SIL
PREDVIDOMA V MAJU!
LORAIN, O. — Pretekli četrtek je umrl v St. Joseph bolnišnici 71 let stari J. L. Machu-
tas s 1769 E. 32 St. po dolgi bo- _	. ...	. i »i •	• • r i
lezni. Pokojni je bil rodom Lit lekom zadnjih razgovorov med angleškimi in fran- Z: dušnica—
Iz Clevelanda in okolice
vane?, pa je bil poročen s Slovenkama, najprej z Johano, roj. Justin, nato pa z njeno sestro Mary, preje poročeno Rant. Justinovi so tod! poznana slovenska družina. John je živel v Lora-inu 60 let. Zaposlen je bil do
coskimi vodniki v Parizu je postalo jasno, da so zahodne sile za razgovore zunanjih ministrov štirih sil o vprašanju Berlina in Nemčije. — Mednarodna napetost je malo popustila. - Hruščev hoče imeti sovjetske čete v Zah. Berlinu.
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mihaela Hribar ob 1. obletnici njegove smrti.
Jutri ob 11.25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Petra Golobiča v spomin 2. ob-
ki je ‘bil namenjen za po- Cleveland Heights High School dobilo v roke vsega skupaj se-!tavljanje vojašnic, so porabili zadnja tri leta. Pokojni je bil dem domačinov.
'a Navadne stanovanjske h še. vodja košarke na Holy Name V Njasi živi poleg preko treh ^ Nekaterih državah kradej'o High. Pred začetkom lanskega 'milijonov domačinov komaj oko-Aar na debelo vse, kar pošiljamo nogometnega tekmovanja je (li 8,000 belcev. Ti so številnej-v imenu pomoči. Na drugi stra- zbolel in ostal v postelji celih |ši v Severni Rodeziji, prav po-M Pošiljamo na primer več re- pet mesecev. Moderick je bil sebno pa v Južni. Domačini v
Zu'vnih delov za avtomobile, kot star 38 let. Študiral je na Holy K treba, dočim drugi kraji ne Name High, na Western Reserve
dobi
1° sploh nobenih nadomest- in na Duquesne univerzi. Zapu-
delov za transportna sred- stil je ženo Ann, sinova Daniela 'm in orožje.	|in Gregprija ter očeta Gregorija.
na:
Njasi so prvenstveno proti povezavi z Rodezijama, ker se boje, da jih hočejo belci v Rodezijah držati pod svojo stalno oblastjo. Zahtevajo neodvisnost, pri tem
PARIZ, Fr. — Izgleda, da je berlinska kriza trenutno 1. 1953, ko je stopil v pokoj, v izgubila svojo ostrino. Zahod in Vzhod se ogibata vsega,: letnice smrti National Tube.	Bil je faran sv.	kar bi jo moglo znova zategniti. Ob koncu dvodnevnih raz- Vstopnice naprodaj—
Cirila in Metoda in član Dru-	govorov med vodniki Vel. Britanije in Francije je bilo ob-
štva Ameriški	Slovenci št. 21	javljeno, da so zahodne sile pripravljene sprejeti sovjetski
SDZ. Zapustil	je ženo Mary,	pristanek na konferenco zunanjih ministrov štirih sil s tem,
hčer Mrs. Joseph F. (Gertrude) da imajo Poljaki in Čehi pravico prisostvovanja, kadar bo-Ryan tod, sina Leona R. v Dal-, do na razpravi vprašanja, ki se njih neposredno tičejo. Za-las, Tex., tri vnuke, brata Jose-1 hodne sile so na stališču, da pripad reševanje nemškega pha v New Orleans, La., brata vprašanja prvenstveno štirim silam. Francozi so ob priliki Michaela v Plymouth, Pa. in končanja razgovorov poudarili znova, da ne morejo pristati sestro Mrs. Margaret Savage v na to, da bi kdo imel pravico osporavati navzočnost njihovih Wilkes-Barre, Pa. Pokopali so čet v Zah. Berlinu.
ga v soboto iz slovenske cerkve j Sovjetska zveza je v posebni tost malo polegla. V Sovjetski sv. ‘Cirila in Metoda na Kalva- noti 2. marca sporočila zahod- zvezi ni javnost nič posebno vz-rijo. Pogrebne obrede je opra- nim silam, da se je pripravljena nemirjena in ne računa z vojno
vil Rev. Sla je.
Čas je spremerl fidi razmere v Little Rock
udeležiti razgovorov zunanjih	niti toliko, kot je lani tekom
ministrov štirih sil, v kolikor	(prevrata v Iraku in pošiljatve
zahodne sile še niso pripravijo-	ameriških in angleških čet na
ne na sam sestanek na vrhu. Srednji vzhod.	<
Zahtevala je le, da se teh razgo-1 Veliko je k pomirjenju dopri-LITTLE	ROCK,	Ark.	—	Pre-	vorov udeležita tudi Poljska in	nesla hladnost predsednika Ei-
stolica	države	Arkansas	Little	Češkoslovaška tako, da bodo	senhowerja, ki je ponovno po-
Rock je bila dolge mesece sredi- (trem zastopnikom Zahoda stali udaril odločnost Združenih dr-šče zanimanja naše politične | nasproti trije zastopniki Vzho- žav, pa vedno znova odklanjal javnosti. Tam je namreč znani'da. Zastopnika obeh nemških vsake posebne vojaške ukrepe v guverner Faubus vodil boj proti .vlad naj bi bila samo opazoval- sedanjem trenutku. Stališče
Vstopnice za nedeljski nastop Glasbene Matice so naprodaj pri Oražmovih v SND na St.- Clair Ave.
Pozor—
Delničarji Slov. doma na Holmes Ave., posamezniki in društva, so prošeni, da prinesejo ali poiiljejo v Slov. dom na 15800 Holmes Ave. vse Domove delnice, da bodo debili mesto njih nove.
V bolnišnici—
Charles Mohorčič z 1195 Norwood Rd. je bil prepe'jan v St. Alexis bolnišnico. Leži v sobi št. 327. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
F°dodbor Predstavniškega do- Družina živi na 10505 South'pa mislijo na priključitev k Tan-f1* je pozval administracijo, naj Highland Ave., Garfield Hts. ganjiki, kjer je število belcev ipripustii tudi črne študente, šo ^ 3 potom napravi red v Bil je član Ogr. br. 403 HIBZ. tudi neznatno. r‘ldih, ki delijo pomoč in nad- Pogreb bo v četrtek ob devetih V spopadih je bilo doslej ubi-
šolski integraciji in raje dal za- ca.
preti javne šole, kot da bi vanje j Razgovori v maju v Ženevi
Washingtona je dobilo trdno podporo tudi v Parizu in Bonnu,
. — delijo pomoč ulejo njeno vporabo.
artada in Amerika pri-si:a'i na znižanje cene 0 pšenice
'tiih TAWA, Can. — Na nedavne • razS°vorih v švicarski Že-st-l- Sta Kanada Amerika pri-^2 n* na znižanie cen pšenice od jit' ^ za bušel na $1.90, kot je za-pVala Velika Britanija. ena pšenice je običajno dolo-
nad- Pogreb bo
dopoldne 'z molitvami v cerkvi!tih okoli 40 domačinov, okoli 400 sv. Terezije na Granger Rd. ob pa so jih oblasti prijele in spra devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru leži v Ferfoli-evem pogreb, zavodu.
Zastopnik francoske vlade je kl °ba zagovarjata skrajno od-
Želja se jim je izoolnila, — združeni so z Grčijo!
NIKOSIA, Ciper. — Angleška okupacijska oblast sedaj počasi umika vse svoje sklepe, ki jih je tekom državljanske vojne napravila, da se obdrži na oblasti.
le sp ostale zaprte, dijaki pa brez 'dejal časnikarjem, da so se ?a- h1?6lWst..v obrambi Zah. Berlina, Med ^ im ■ izpustila ^ VQm
med tem ko je London priprav- ,	,	® J, ...T	, . . ...
Predlog za povišanje starosti za dovoljenja vožnje z motocikli naletel na težave
COLUMBUS, O. — Predlog
vile v taborišča,-
Hitlerjev “gauleiter” na Poljskem obsojen na smrt
VARŠAVA, Polj. - Erich Koch je bil Hitlerjev gauleiter (upravnik) velikega dela Poljske, in delov Sovjetske zveze. Kriv je baje smrti okoli 300,000
pouka.	j hodne sile zedinile na razgovo-
To nenormalno stanje je šlo na re ,v prihodnjem maju po mož-živce posebno staršem učencev nosti v švicarski Ženevi. Zahod in dijakov, toda javno niso upali hoče na njih razpravljati o ce-izraziti svoje zaskrbljenosti. Se- i0tnem nemškem vprašanju in daj je mestna trgovska zbornica ne samo 0 Zalh. Berlinu in skle-v Little Rock kar na svojo roko njtvi mirovne pogodbe, kot je napravila mali plebiscit med predložila Moskva.
Prav tako nimajo zahodne si-da je 819 staršev za to, da se ]e ni£ proti temu, da se razgovo-javne šole odpro in vanje pripu- tTOV udeležita tudi Poljska in Če-siijo magari tudi črni dijaki. Sa- škoslovaška, toda le, kadar bomo 249 štaršev je še proti. Ta- dQ na dnevnem redu vprašanju, ko se je dejansko zrušila ena ^
Ijen popuščati.
Rdeči se jeze na našo umetno luno Razkrivat
“Razkrivač,” umetna luna, ki jo je naše letalstvo poslalo na pot okoli Zemlje preko tečajev, je začela vznemirjati komunistični svet. NEW YORK, N. Y. — Komu-
ju neposredno tičejo, kaj- etični radio v Vzhodnem Ber-
nje nacistov na Poljskem, je bil Koch obsojen na smrt.
Erich Koch je bil nekaj časa
s ki integraciji.
°	sil samih.
‘Megla’ na Angleškem xiruščev hoče imeti sovjetske postaja vse nevarnejša I čete v Zah. Berlinu
LONDON, Vel. Brit. — Megla ’ BERLIN, Nemčija. — Nikita)
pomešana z dimom in izpuhi po- Hruščev je na sprejemu v sov-
prvenstveno odgovornost štirih i™j° Združene države pravico
poslati na pot okoli Zemlje umetno luno, ne da bi preje vprašale za tako dovoljenje države, preko katerih bo taka luna letela. Združene države je obdolžil,
Po mednarodnem sporazu- nosiancev ;z Cuvahoga okraia za Poljakov in poljskih Judov. Sko- ,ac, JC	"1‘“ ki se ju neposreano tičejo, Kaj- |“ ■ .............-	-
h, ;tlakaterega pristanejo deže- po.višanj.e starosti za izdajo do-1 ro 15 let po koncu vojne in z njo najbolJ znamh trdnjav protl so1' ti celotno vprašanje Nemčije je Žajo pseniC(> pridelujejo in izva- |V0ijenj za vožnjo z motocikli, ki J zvezanih strahot je prišel Koch k > er °ne	.j j0 juurajo .e Ogledalo, da bo brez težave!pred sodišče. Po treh mesecih
MernKatl'’-med tem' ie..na^po' !prodrl, je nepričakovano naletel razprave, ki je razkrila’počenja-je j	Britanija. Ta ' težave. Zagovorniki indu-
kej- a ^ izstopila iz dogovora, istrije motociklov so privijali
Maraimerika in Kanada nista tako dolgo, da je bil predlog po-£ • Pitati na zahtevano zni-
VeaJe cene od $2.05 na $2.00. Iz-ko . sP°razuma je ostala še tudi,
Pt rf bda cena znižana na tedaj kc)6 *°Zeno višino, šele sedaj, i-al S^a ^anaba in Amerika zni-t* Ceri0 na $1.90, je Velika Bri-k 1Ja obljubila, da bo pristopila sporazumu, ki pa bo ' pd v veljavo šele 1. avgusta
slan nazaj v odbor v ponovno tudi poveljnik znanega končen-'staja vse nevarnejša za zdravje jetskem poslaništvu odgovoril razpravo.	tracijskega taborišča v Dachauu,	prebivalstva, je izjavil eden vo-	časnikarju, ki	ga je vprašal gK-
Zaradi brezobzirne vožnje fan.	kjer	je bilo zaprtih tudi več ti-	dilmh angleških zdravstvenih	de sovjetskih	čet v Zah. Berli-
tinov starih izpod 16 let je bilo'soc	Slovencev. Njegova žena	strokovnjakov. Zaradi te “me-	nu, kadar bi ta postal “svobod-
v zadnjih letih izredno dosti ne-	Else	je bila znana po tem, da je	gle’’ je 1. 1952, ko je bila posebno	no mesto
sreč na naših cestah. Novi za-' dajala iz kož lepo tetoviranih jet-
iet
os.
koh naj bi zvišal starostno mejo nikov delati senčnike za luči iza izdajo dovoljenje za vožnjo z | motociklom od sedanjih 14 na 16 ilet.
močna, umrlo okoli 4,500 oseb.' “Mi tudi spadamo k zmagoval-Vlado je pozval naj imenuje po- cem. Med vojno mi nismo pili sebno komisijo, ki bo to vpraša- kavo, ampak prelivali kri!”
__V državi Kansas ni nobenih nje temeljito preiskala in našla Na splošnem prevladuje mne-
1 kako rešitev.	nje, da se je mednarodna nape-
naravnih jezer.
l^hSa!aD“,,’0"!u Po francoskih okrajnih in občinskih volitvah: DeGaulle izgubil!
v,ad ' iurK’iN- — Sovjetska
p0 9 Se je sporazumela z Du j PARIZ, Fr. — Francoska vla-^osp korporacU° ° plačilu obvez- j da je razpisala za ta mesec okraj-Pat 1 na ternelju uporabe njenih ne in občinske volitve po vsej Vo.^ntov tekom druge svetovne | Franciji. Francoski volivci so e. Aw,—i*'-- '----------imeli priliko, da izbero na tisoče
d0i Ameriška korporacija bo j.1 a $1,500,000 odškodnine, io t0Skva uPa, da bo z ureditvi-e§a vprašanja odprla vrata
, acn° in popoldne sneg. :id°Ma ga bo padlo do ju-
okrajnih in občinskih odbornikov. Dokončni rezultati volitev še niso znani, v mnogih občinah, posebno na deželi, bodo volili šele prihodnjo nedeljo, vendar so bile že objavljene številke o glasovanjih v 12 največjih francoskih mestih, v to skupino pa ni vključen Pariz.
Izid volitev v 12 velikih mestih da lep pregled, kako je sedaj razpoloženje med francoskimi volitvami. Izid volitev ni ravno ugoden za režim generala De Gaulla, toda ni nepričakovan. Zmagovalci pri teh voli-
V^.^Wraj okoli 4 palce. Naj-Jtvah so čisto drugi, kot so bili pri 3j a temperatura 38, najnižja zadnjih parlamentarnih volitvah.
Takrat so odnesli zmago prista-
ši generala De Gaulla in dobili parlament v svoje roke. Pri sedanjih volitvah so izgubili 21% glasov v primeri z izidom volitev v novembru lanskega leta. Z njimi vred so pogoreli pri volitvah tudi njihovi zavezniki, ki pripadajo tako imenovani Neodvisni stranki.
Zmago so odnesli pri sedanjih volitvah kormlnisti, število njihovih glasov je narastlo za 21% v primeri z novembrskimi številkami. Dobro so se odrezali tudi socijalisti, ki so šli v opozicijo proti sedanji vladi. Ohranili so vse svoje politične postojanke po velikih mestih.
Kot se vidi francoski volivec še ni dojel potrebe po žrtvah, ki jih je sedanji režim naložil francoskemu'ljudstvu. žrtve so pa res velike: zmanjšanje pokojnin veteranom, podpor kmetom, pri-
spevkov k bolezenskemu zavarovanju, zato pa povišanje davkov in prepoved povečavanja delavskih mezd. Francoskemu narodu niso prejšnje vlade nikoli naložile tako vehka bremena, zato se na. sedanj a ne more navaditi. Protestiral je proti njim tudi pri sedanjih volitvah na ta način, da so se volivci, ki so v novembru presedlali k De Gaul-lovi stranki, vrnili skesano k svojim starim strankam. Morda je sedanji režim napravil napako, da je razpisal volitve v tako kratkem času po uzakonitvi novih gospodarskih ukrepov. Bolje bi bilo, da bi bil malo počakal, da se ljudje navadijo na misel, da je za zdravo gospodarstvo treba tudi nekaj žrtvovati.
še posebej zanimiva velika udeležba pri volitvah. Volitve so bile bolj lokalnega kot politične-
gr pomena pa se jih je vendar	'temTo^mria'voj!
udeležilo skoraj 75%. Velika i »,	_____ ____,_».
da so zanesle mrzlo vojno v vesolje, ko so poslale umetno luno “Razkrivač” na pot okoli Zemlje preko Sovjetske zveze. Po njihovi sodbi je naloga “Razkri-vača” vohuniti nad Sovjetsko zvezo v vojaške namene. Njegovi poleti in še bolj poleti njegovih naslednikov, ki bodo o-premljeni s fotoaparati in televizijskimi kamerami, bodo pomagali Združenim državam izpopolniti zemljevide o Sovjetiji in njenih napravah.
Radio je zatrjeval, da lahko Sovjeti odgovore s podobnim ali celo boljšim umetnim satelitom, ki bo “vohunil” nad Združenimi
bodo 72 grških upornikov, ki so se dolga leta vojskovali junaško v ciprskih hribih in gorah za zedinjenje z Grčijo; 49 teh upornikov bo lahko ostalo na otoku Cipru, 23 so jih pa poslali kar naravnost v Grčijo.
Verjetno je angleška uprava to sklenila v sporazumu z nadškofom Makariosom, ki se mu 23 upornikov zdi nevarnih za njegov novi režim. Najbrže bi začeli agitirati proti ciprski samostojnosti in organizirati novo akcijo za združitev z Grčijo.
na zašla na novo področje. Združene države so pred
udeležilo skoraj 75% večina volivcev, ki je šla na volišča, je hotela to priliko tudi po-	dložile mednarodno nad-
rabiti, da protestira proti novim gospodarskim bremenom.
Dvomimo pa, da bi ta protest kaj zalegel pri generalu De Gaullu. General je preveč pre-
pričan, da hodi po pravi poti, da bi se dal motiti po izidu sedanjih volitev. Morda ima prav, kajti francoski volivec na splošno ni ravno zmeraj zanesljiv zaveznik. Zmeraj rad potegne z vsako opozicijo, akoravno stvarno ne mo-
zorstvo nad vesoljem, da bi preprečile njegovo uporabo za vojaške namene. Njihov predlog je za enkrat obtičal v Združenih narodih. Brez dvoma bo prišel skoro čas, ko bo treba to vprašanje vzeti resno v razpravo.
Osumljenec prijet
CLEVELAND, O. — Policija je prijela 53 let starega Petra vladajočemu Beckerja, ki je osumljen umora
re očitati ničesar
režimu. Zato sedanje volitve ne ^Valterja Witkowskega. Tega Politični opazovalci sodijo, da bodo imele kakih dalekosežnih so našli ubitega preteklo soboto dokončni rezultati ne bodo dali posledic za De Gaullovo politi-'v njegovem stanovanju na 2549 bistveno druge slike. Pri tem je ko.	, 'St. Clair Ave.
UJN0VEJŠE VESTI
CLEVELAND, O. — S 1. aprilom bodo žgane pijače v državi Ohio 10% dražje kot so sedaj.
COLUMBUS, O. — Predstavniški dom državne zakonodaje je je odobril s 93 proti 36 glasovi lov na jerebice.
BEIRUT, Lib. — Po sem došlih vesileh iraškega vojaškega u-pora še ni čisto konec, čeprav so vladne sile zopet gospodar položaja v Mosnlu. Trdijo, dn se uporniki umikajo proti sirijski meji. Iraška letala so obstreljevala obmejne iraške vasi in celo neko vas v Siriji.
BAGDAD, Ir: k.—Vlada je izgnala 4>pl°matske zastopniko Združene arabske republike češ, da “ogrožajo” varnost dežele.
PARIZ, Fr. — Predsednik angleške vlrde Macmillan in zunanji minister S. Lloyd sta se po dveh dneh razgovorov s francosko vlado in De Gaullom vrnila domov. Razgovori so i-meli značaj razpravljanja ne pogr-janj, so izjavili angleški predstavniki. Macmillan potuje koncem tedna v nemški Bonn, drugi teden pa v Kanado in Združene države.
BERLIN, Nem. — Niki*« Hruščev je končal svoje razgovore v Berlinu in se odpravlja domov. Pred odhodom je izjavil, dn vlada med Vzhodno Nemčijo in Sovjetijo sloga v vseh vprašanjih.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 49 Wed., March 11, 19591
Zatišje v Alžiriji
Iz Alžirije ne dobivamo že precej časa nobenih razburljivih novic, vse pa kaže, da je že posejano seme zanje, na političnem in vojaškm polju.
Prvi poskus sedanjega predsednika francoske republike generala De Gaulla se je ponesrečil. General je namreč hotel pripraviti alžirske domačine, da bi popolnoma svobodno postavili in volili kandidate za novi francoski parlament. Alžirski uporniki so ta načrt preprečili; s svojo propagando in grožnjami z maščevanjem so dosegli, da noben domačin, ki ima kaj ugleda in vpliva, ni hotel kandidirati. Postavljeni kandidatje niso uživali zaupanja in je bilo precej vseeno, ali gredo alžirijski volivci prostovoljno ali pod pritiskom na volitve.
General De Gaulle se ni dal ustrašiti. Hoče napraviti nov poskus. Po svojem ministrskem predsedniku je dal razglasiti v Alžiriji, da misli v kratkem razpisati volitve za okrajne in občinske odbore. Volivni red bo tak, da ne bo dal francoskim priseljencem nobenih privilegijev. Zajamčeno jim bo sicer nekaj mest v odborih, toda domači volivci bodo imeli tako številčno premoč, da bodo francoske prise-bence lahko gladko povsod preglasovali. Alžirija bo po tem načrtu dobila prvič v svoji politični zgodovini občinske in ok-rajne odbore, ki bodo v svojem delokrogu neodvisni od francoske uprave in ki bodo imeli večine sestavljene iz domačinov — odbornikov.
Alžirski uporniki bodo zopet v precepu. Ako se odločijo za udeležbo pri volitvah, je vprašanje, ali bodo pri tajnem glasovanju dobili večino. Ako se zbojijo te nevarnosti, jim ne bo preostalo drugega kot zopet oklicati bojkot volitev in ga izsiliti od prebivalstva z grožnjami z maščevanjem. Maščevanje pomeni v Alžiriji bombe, nož, krogle iz revolverjev in pušk itd. Francoska upravna oblast' bo skušala uporniške grožnje zatreti s silo in zopet bo zavladalo nasilje po vsej Alžiriji.
Nevarna tišina vlada tudi med francoskim vodstvom v Alžiriji. Francoska armada je že skoraj 20 let v stalni pripravljenosti, pogosto je bila v tej dobi tudi na frontah, ki si na njih ni mogla priboriti nobene zmage. Njeno vodstvo je globoko razočarano in nezadovoljno, ker je prepričano, da je zmeraj nekdo drugi kriv za izgubljene bitke. Dokler ni bilo De Gaulla na oblasti, so generali in oficirji krivili “politiko” in radi tega tudi aktivno sodelovali pri pokopu tako imenovane četrte francoske republike. Odkar, je na oblasti De Gaulle, je težko valiti krivdo na ‘politiko,” da v Alžiriji še ni konec upora. Vojaški poveljniki so morali najti novega krivca za dejstvo, da francoska armada še zmeraj ne more ukrotiti upornikov.
Generali trdijo sedaj to-le: Uporniki nimajo na svoji strani samo ogromne alžirske zemlje, ki jim zmeraj nudi priliko za skrivanje, imajo utdi svoje stalno in varno zavetišče v Maroku in Tuniziji, kamor se zmeraj umaknejo, kadarkoli jim prede trda v Alžiriji. Kaj pomaga francoski armadi, ako upornike prežene čez mejo, .kamor jim ne more slediti? Ko si opomorejo, se zopet vrnejo v Alžirijo in obnovijo uporniško akcijo. Dolžnost francoske diplomacije bi bila, da pregovori Tunizijo in Maroko, naj ne dajo več zavetišča alžirijskim upornikom. Ker diplomacija tega do danes še ni dosegla, je ona “odgovorna” za državljansko vojno in ne morda francoske divizije v Alžiriji.
Tožba francoske armade je samo deloma upravičena, toda je značilna. Vojaški krogi so javno .pokazali, da jih stara nezadovoljnost še ni minula. Ker si ne upajo, da bi se znosili nad De Gaullom, se znašajo nad “diplomacijo.” Po ovinkih pa hočejo s tem povedati, da bodo sodelovali tudi v bodočih francoskih političnih krizah tako odločilno kot so pri zadnji. Krize ne bodo torej ne vesele ne razveseljive.
Washington - črno mesto!
V vseh Združenih državah predstavljajo črnci komaj 11' o prebivalstva, dejansko precej manj kot včasih mislimo in kot bi to izgledalo onemu, ki bi sodil razmerje med belim in črnim prebivalstvom na temelju razmerja v zvezni pre stolnici — Washingtonu.
Leta 1930, torej niti ne pred celimi 30 leti, je živelo v Washingtonu okoli 132,000 črncev in 355,000 belcev, kar odgovarja v odstotkih razmerju 73 belih proti 27 črnim. Deset iet kasneje se je razmerje za črnce izboljšalo za dva odstot-ka, dvajset let kasneje je bilo v prestolnici črnih že 36% proti 64', belih. Po zadnjih podatkih je število črnih sedaj preseglo število belega prebivalstva. Na 47 belih pride sedaj že 53 črnih. Washington je postal prvo veliko mesto v naši deželi, kjer je črno prebivalstvo v absolutni večini.
Odkar so začeli v mestu uvajati integracijo v šolah in v vsem javnem življenju, je začelo belo prebivalstvo tiščati iz mesta v predmestja in okolico, med tem ko je prazna stanovanja v mestu zasedlo črno prebivalstvo. Na to preselje-\anje je imela svoj velik vpliv tudi težnja mladih ljudi v ve-
lemestih po lastnih domovih v predmestjih, ki jo opažamo po vsej deželi.
Tako je danes mesto Washington samo pretežno nase-jeno s črnim prebivalstvom, širša okolica pa je skoro izključno bela. Dejansko se razmerje prebivalstva na tem področju v celoti v zadnjih 30 letih ni bistveno spremenilo. Pred 30 leti je bilo tam 25 črnih prebivalcev na 75 belih, danes pa jih je celo samo 24 proti 76 belim. Integracija je torej dejansko povzročila le neke nove vrste segregacijo!
To dokazuje, da vsi zakoni in predpisi ne morejo doseči mirnega mešanja obeh ras, dokler se s tem ne sprijazni ljudsko mišljenje in dokler se ne izravna življenska in kulturna raven obeh plemen.
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrej čfek
^	x'x^^xxxx^xxxxx!^ xx^xx^Yl
Duluth, Minn. — Novo leto je prineslo svetu mnogo sprememb ns vseh raznih poljih. Nova odkritja, posebno v znanstvu tehnike spreminjajo iz dneva v dan gospodarsko, politično in socialno življenje v svetu. Nova odkritja dajejo narodom, posebno enim, ki jih odkrijejo, nove možnosti na vseh poljih, kakor daleč že nova odkritja služijo človeškemu napredku. Nova odkritja pospešujejo gospodarstvo in dajejo mnoge prednosti onim, v katerih rokah so.
Nova odkritja če prav uporabljena so blagoslov božji — če se jih pa ne uporablja za poštene in pravične namene postanejo pa prej ali slej nesreča in prekletstvo za mnoge. Kakor smodnik — uporabljen za pravi koristen in pošten namen, olajšuje ljudem trud pri delu — obratno pa: uporabljen za krivične in nepoštene namene, prinaša gorje, razdejanja in trpljenje.
Ko je človek odkril hitrejša vozila, da je lahko hitrejše in udobnejše potoval in prevažal blago in izdelke, se mu je s tem odprla pot do večjega zaslužka. Če bi taka pridobitev bila vsem no razpolago, bi vse okoristila. Kakor hitro pa je prišla v monopol le nekaterih, je pomagala le nekaterim in le nekatere bogatila — drugi, ki se takih pridobitev niso mogli poslužiti, so zaostali in gospodarsko propadali. To je ustvarilo prej ali slej zavist, ki se je razširila in narast-la in končavala v strašnih tragedijah v vojnih spopadih med državami in narodi.
Tudi zdaj je svet na podobnih potih. Nova odkritja, novi izdelki vseh vrst. Toda zopet v rokah le nekaterih, ki, groze z njimi le, kako bi ponižali vsakega, če bi ne plesal, kakor bi oni godli. Ali nismo ljudje, kakor nekaki gizdavi petelini, ki se ob vsakem srečanju skavsamo — potem se še le nam posveti vprašanje: Zakaj smo se pa?
Potem govorimo nekaj časa o miru — včasi celo o “trajnem miru,” a to le dokler ni novega podobnega srečanja med petelini. Potem pa nad nami zagospodujejo na novo stara “cow-boyska” gesla iz nekdanjih prvih pijonirskih dni “Divjega Za-pada”: “First shut — then ask question!”
Pravica ob takih dogodkih mnogokrat kliče, a vse pretiho in ne dovolj glasno: Civilizacija! Civilizacija — kje si? Veliko dela še imaš med Zemljani!
* STARE BOLEZNI — STARA ZDRAVILA. Kaj pa zdaj? Ali boš nam nekaj povedal o “šintarjih” in “šintaricah,” ki so zdravili ljudi po starih nekdanjih načinih?
Kaj takega nimam niti malo v mislih. Upam vsaj, da je omika že tako daleč prodrla in da je njen svit pregnal zadnje sence nekdanjega praznoverja, ko je imelo “vsevedno šintarstvo,” še kaj veljave. Časi, ko je zaupanje priprostih v kake “črne bukve,” ki niso vsebovale nobene resnice, ali zaupanje v kake “šmtarje,” ki so imeli in vedeli za zdravila za vse slučaje in bolezni imelo še kaj veljave, so že davno minuli in jih sodobni ljudje navajamo le v zabavo in za kratek čas. Služijo nam le še za kake dovtipne pripombe ali opazke. Za drugega pa ne!
Zato tudi naslov tega predmeta “Stare bolezni — stara zdravila,” naj v tem slučaju le služijo v zabavo in nič drugega.
Stara bolezen za nas ameriške davkoplačevalce 'in menda tudi po vsem svetu za take vrste ljudi, ki morajo “fronke” odštevati in plačevati, kakor so to imenovali naši stari sorojaki tam za morjem, so davki. Ko sem zadnje čase bral slične vesti doli po osrednjem zapadu iz Illinoisa in tamkaj iz Penne, da tam tudi ne morejo pozabiti na to, da bi se davke na to in ono kar tako lepo pozabilo, da bi žepi ljudi tega ničesar ne občutili, sem si mislil: ha, dobro, da tudi drugod “šraufajo” ljudi in ne samo pri nas. Pri nas imamo davkov na razne predmete več vrst, kakor pa je svetnikov v litanijah. In to brez vsake šale. Če bi. jih vam začel naštevati bi se nam kar čudili, da je še dobro, da moški hodimo v hlačah in ženske v kikljah, ter da nam niso že zarubili še te osebne lastnine. Well smejite se po drugih krajih če hočete, nam se pri tem pa še smejati več ne ljubi.
Upam, da to zasmehovanje davkov ne bo vzel nihče za preresno. Brez davkov, to je kjerkoli ljudje zahtevajo ali pričakujejo kake postrežbe od strani oblasti ne gre. Ljudje zahtevajo dandanes marsikaj od oblasti. Le par naj jih omenimo. Zahtevajo varnost pred zločinstvom. Zahtevajo dobre šole, da jim vzgajajo mladino; zahtevajo dobre ceste in pota, zahtevajo take postrežbe, kot voda, razsvetljavo, in še in še marsikaj. Tisti, ki vse to preskrbujejo hočejo biti plačani. Jesti morajo, oblečeni morajo biti in še marsikaj drugega zahteva življenje od njih. Zato morajo imeti primerne plače. In komu služijo? Nam. Za to moramo mi vse preskrbeti. Vidite, zato so davki.
Ni umestno zabavljati in obsojati, predno človek vse resno ne presodiin ne prouči.
Zvišanje davkov, ali če hočete prispevkov k davkom moramo letos pričakovati prav na vseh poljih. Razlog temu je: vse se je podražilo, pa se morajo tudi davki. Ni drugega izhoda. Občine in okraji po vseh državah so morali zadnje čase povišati plače učiteljem in učiteljicam. Tako policajem in vsem drugim raznim uradnikom. Občine in okraji smo pa mi ljudje, zato mi bomo morali vse to plačati. Ne pomaga nič, pa naj nam kri in lazburjenje še tako vre. Blatiti bomo morali i šutiti.
Zabavljamo pa upravičeno glede tega, ker davki marsikje piso pravično in enakomerno razpisani. Marsikje mnogi plačujejo manj kakor bf morali, mnogi pa več, kakor bi morali. To pa ni prav. Tega pa so krivi sistemi, po katerih so davki razpisani. Kdo je za to odgovoren? Nekdo in nekaj v vsakem takem slučaju. Toda kdo?
Naš sedanji governer Orville Freeman se resno prizadeva, da bi prišlo v naši državi Minnesota do pravičnega in poštenega obdavčevanja. Nove zahteve zahtevajo, da se morajo državni dohodki zvišati okrog 234 milijonov dolarjev, da bo moč ustreči vsem novim zahtevam. Zato governer predlaga 1% zvišanja davkov na dohodninski davek ali
na zaslužek v tej državi. Mi imamo namreč državni dohodninski davek. To je poleg federalnega dohodninska davka. Zahteva še nekatere druge davčne poviške. Ako mu bo državna zakonodaja vse to odobrila seveda, še ni znano. Nekaj mu bodo pa morali ugoditi, ali pa bo vsa državna postrežba trpela in ne bo mogla vršiti, kar se od nje pričakuje.
Tako vidite, davki so “stara bolezen,” kako jim zadostiti so pa “stara zdravila,” ki jih pravilno ni mogoče vsakokrat predpisati.
Z vsakimi boleznimi so križi in težave, pa so tudi z davčnimi boleznimi — in še kakšne!
Andrej ček pravi, da so to takšne bolezni, da bi pred njimi bežal, če bi se dalo na luno in še marsikam drugam. Ampak kaj boš, busi, ne vlaki še ne vozijo tja gori. Drugim vozilom pa on dosti še ne zaupa. Zato se mora zadovoljiti kar lepo za enkrat tu na stari materi Zemlji, dokler se bo dalo. Kajpada, plačevati pa bo moral davke, pa če mu je to ljubo ali ne.
Vse lepo pozdravlja,
Revček Andrej ček. ------o------
Kulturni dogodki in pripombe
Milwaukee, Wis. — Angleška gledališka družba je gostovala v Pabst gledališču z dramo “Look Back in Anger” (Ozri se v gnevu), delo mladega igralca in dramatika Johna Osborna, rodom Angleža. Dramatik je orisal v tem delu zelo dobro notranja doživetja današnje občutljive in inteligentne mladine, ki ne najde mesta v tej družbi in času, da bi se razvila in živela dostojno življenje. Osborn je opisal tragedijo današnje mladine. V nekem angleškem mestu, v podstrešju, živita mlada zakonca. Mož je sur o vež in brezobziren do žene, ki ga, ljubi. Sovraži in jezen je na vse. Dobro in prepričevalno so zaigrali to dramo. V glavnih vlogah sta bila Donald Harr on (Jimmy Porter) in Pip-pa Scott (Alison Porter). Odličen režiser te psihološke drame je bil Tony Richardson. Scenerija je dobro pokazala to socialno ravan v podstrešju. Občinstvo na momente jezno je na koncu dalo duška z velikim aplauzom. Tudi ljubljanska drama je uprizorila to Osbornovo dramo. V glavnih vlogah sta bila Boris Kralj in Majda Potokarjeva. Režiral je Fr. Jamnik, sceno je postavil Niko Matul. Kritiki so napisali, da je bila ta uprizoritev najmočnejši in najresnejši uspeh ljubljanske drame v sezoni.
*
V	nedeljo, 15. febr., sem poslušal v Orkestra Hall v Chicagu eno naj večjih pevk današnjih dni primadonno Metropolitan O-pere v New Yorku in Milanske Scale, sopranistko Renato Tebaldi. V razprodani in akustični dvorani je pevka dosegla navdušen in prisrčen sprejem. Odpela je okrog 20 različnih pesmi raznih skladateljev. Po odpeti ariji “Me kličejo Mimi” (Puccini-La Boheme) je bilo tako navdušenje in ploskanje, da je morala dodati še dve Puccinijeve arije. Njen glas je izredno lep in močan v vseh legah. Njena klasična lepota in eleganca osvajata publiko. Njena interpretacija je inteligentna in doživeta. Je naravna in skromna, ne samo na odru, temveč tudi v zasebnem življenju. Je res umetnica. Kritiki svetovnih listov so ji priznali da je “kraljica sopranistk.”
*
V	nedeljo, 22. febr., je bilo v Milwaukeeju veliko kulturnih prireditev. Pops orkester pod 'vodstvom dirigenta iz Hollywoo-da Walter Scharfa je imel koncert za mladež. Gostoval je tudi filmski komik Jerry Lewis. Navzočih je bilo preko 6400 mladih ljudi, ki so bili zelo zadovoljni s koncertno-zabavnim popoldnevom. Mihvauški simfo-
nični orkester je v “Memorial Center” dvorani priredil v proslavo “Brotherhooda” lep koncert pod vodstvom dr. Juliusa Ehrlicha. Nastopil je tudi pevski zbor “Cappella Choir.” Zapeli so več nabožnih pesmi in par narodnih. Pevovodja je bil Donnald F. Mohr, Predsednik tega društva, sodnik Thomas E. Fairchild je v kratkem obeležil delo in smoter društva želeč, da bi vsakdo prispeval svoje najboljše za procvit mesta in države. Pevski zbor “Wagner” je v Al-verno College Auditoriumu imel koncert nabožnih in narodnih pesmi z velikim uspehom. Katoliški simfonični orkester je imel koncert v dvorani Cardinal Strich College pod vodstvom dirigenta Edward J. Zielinski. Nastopila je tudi harfistka gdč.
Jeana Henderson. Velik uspeh.
*
V ponedeljek, 2. marca, je v Pabst gledališču igral odlični Chicaški simfonični orkester pod vodstvom energičnega dirigenta Walter Hendela. Gostoval je tudi mladi dobro znani po svetu violinist Poljak Henryk Szeryng. On je odigral Saint-Saensa “Rondo Capri ccioso” za violino, ter španskega skladatelja Edouard Lalo “Špansko Simfonijo.” Obe skladbi je odigral dovršeno in je prejel navdušen aplauz. Orkester je odigral še Webrovo Overture “Prostostre-leo” in znanega amerikanskega skladatelja iz New Yorka Paul Crestona “Simfonijo No. 2 “Navzoči ljudje so bili z koncertom zelo zadovoljni ter so vroče aplaudirali umetnikom. V torek 3. marca zv. je gostovala dramska skupina z novo igro, ki jo je napisal Joe Masterroff. Mlado dekle gre v življenje z polnimi lepimi sanjami toda doživlja sama razočaranja. V glavni vlogi je nastopila Julie Harris. Igra se imenuje “The Warm Pe-innsula.” Vsi nastopajoči so odigrali svoje vloge prav dobro, ier so zaslužili veliko odobravanje.
*
Slovensko društvo Triglav, dramski odsek, se pridno pripravlja za uprizoritev veseloigre “Pri Belem Konjičku,” ki bo prvo nedeljo v aprilu t. j. 5. aprila pop. ob 4. uri v dvorani Sv. Janeza na deveti cesti. Glavno vlogo bo igral Jakob Beznik in to ljubljanskega veletrgovca-sitneža Oroslav Buceka. G. Beznik se je izkazal za zelo zmožnega igralca v zadnjem njegovem nastopu. Njegovo sestro Amalijo bo igrala H. Majheni-čeva, njegovo zalo in zvito hčerko Tilko pa bo podala Tatjana Kralj. Raztresenega upokojne-ga profesorja bo podal Karel Kvedder, njegovo jeclajočo hčerko bo igrala Zofka Rifelj. Dr. Ivan Kovač, odvetnik, bo režiser sam, natakar Žan pa bo Franc Rozina-. Plešastega Jerino Maksa bo postavil na oder Franc Škof. Brhko krčmarico “Pri belem konjičku” Meto Klinar bo zaigrala Izabela Kralj, ki je v zadnji igrani komediji vzbujala veliko smeha in odobravanja. V manjših, toda pomembnih vlogah nastopajo še: M. Zovič, Borut, M. Kunovar, A. Zafošnik, M. Divjak, I. Modic, B. Friderik in J. Limoni. Režira V. Kralj, scenografa Gina Mejač in ing. arh. Dušan Svetlič. Inspicijent J. Kotar, šepetalec M. Zovič. Nastopi tudi pevski zbor pod vodstvom pevovodje Er. Majhenič. Med odmori bo zapel tudi novi kvartet Triglava. Po predstavi bo v spodnji dvorani domača zabava ob dobrem prigrizku in domačem vinu — seveda se bo tudi plesalo. Vsi prijatelji in znanci, stari in mladi — vsi so vljudno vabljeni na ta kulturni in zabavni popoldan, ki bo v nedeljo 5. aprila, v dvorani Sv. Janeza na deveti cesti. Torej ne pozabite na “Belega konjička” in na zabavo.
*
Dodajam še to: Jugoslavija je pred kratkim izdala 9 novih poštnih znamk. Znamke prikazujejo različne turistične kraje in njih lepoto. Dubrovnik, sred-
njeveško mesto, Bled z Alpami, Postojna z jamo, Ohrid z mestom, Državni park z jezeri, O-patija z zalivom, Split z mestom, Sveti Štefan na otoku in Beograd z tržnico. Pišejo, da so
znamke prav lepe.
*
Nova Amerikanca, ki sta pred dvemi leti radi neznosnih razmer v starem kraju prišla v A-meriko k svojim otrokom, g. Rok Kunovar in njegova žena Antonija, sta praznovala 24. februarja v krogu svojih rodbinskih članov 40-letnico poroke. Do odhoda v Ameriko sta slavljenca živela v Dravljah. On je star 77, njegova družica pa 66 let. Poročena sta bila v cerkvi v St. Vidu nad Ljubljano. Poročil j n je pokojni župnik g. Valentin Zabret. Atu Roku in materi Antoniji želimo iz vsega srca, da dočakata v zdravju in zadovoljstvu še zlato poroko. Bog daj!
*
Bivši jugoslovanski kralj Peter II. je prišel v Ameriko na daljši obisk. Tako ga je pot pripeljala tudi v Milwaukee, kjer sta mu dva največja časopisa napisala veliko lepih in simpatičnih člankov in objavila mnogo fotografij. Nastanil se je v Schroder Hotelu, kjer je sprejemal razne zastopnike društev. V soboto, 28. febr., se je podal v Racine na slavnostni obed. V nedeljo, 1. marca, je v Milwaukee obiskal pravoslavno katedralo sv. Save in njeno.šolo. Bilo je ogromno ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Popoldne mq je pravoslavna cerkvena občina priredila slavnostni banket z lepim programom. Bilo je več govornikov, sam kralj Peter lipa je imel lep govor, ki je navdušil vse navzoče. Zvečer je v nabito polni dvorani Srbskega doma kralj otvoril z kolom plesni večer, ki je trajal v pozno noč. Drugi dan je kralj obiskal razne ustanove. Popoldne je bil gost v College-Downer, kjer je imel razgovore z visokošolci, zvečer pa je odpotoval v St. Louis-Kralju želimo prijetno bivanje v Ameriki.	L. G.
Telefonske imenike raznašajo
CLEVELAND, O. — Telefonski imenik za Cleveland raznašajo te dni. Predvidoma naj bi^ ga dobila vsaka stranka do 21-marca.
The Ohio Bell je združil mesto Cleveland z okolico v eno samo veliko področje, na katerem je mogoče klicati vse stranke neposredno in za ceno pbičajnih krajevnih razgovorov. To je trenutno največje področje te vrste v vsej deželi. Obsega preko 500 kv. milj in ima skupno preko 800,000 telefonskih priključkov. Povezava in vse druge naprave so stale preko 5 mil. dolarjev-Sedaj je mogoče klicati neposredno po krajevnih cenah vse od Bay Village na zahodu do Willoughby na vzhodu.
------o-----
Lov na divje prašiče v Indiji
Indija, dežela prastarih odi" čajev in čudnih navad, pozna tudi poseben lov na divje prašiče-Lovijo jih na iskrih konjih, ki morajo biti zelo okretni in vztrajni. Iste lastnosti mora i1*16" ti tudi lovec.
Kadar merjaisec začuti nevarnost, pobesni in prav lahko nespretnega lovca podere s konja in razmesari z okli.
Lovijo samo merjasce,, nikol' divjih svinj. Edino lovčevo orožje je ostro kopje. Dobro merjen sunek ubije žival na mestu-
Tak način lova poznajo samo še v okolici Tangerja in nikjer drugje na svetu.
Indijci omalovažujejo domače prašiče. Spoštujejo pa divje> ker je najvišji indijski bog Višnu — tako pripoveduje pravljica — v eni svojih preobrazb nastopil tudi kot merjasec.
V nekem slovitem indijskem templju je še dandanes videti sliko boga Višnuja v podobi merjasca.

xxxxxxxxx xxxxxxx^^xxxxxx^^cxxx XXX ^3
Naše gore list
SODOBNA POVEST
^^^mryTYTTTTTyTTTTTTTTT^ITTX±IXXX^XXXXXmiLŽŽŽ**X3
» ^°j kar zadeva psa — kak-snega mnenja ste? Meni lahko P°veste čisto odkrito. Ne sčen-
^ m naprej vsega:, kar mi kdo ^°Ve- Vidite, moškim je nerod-°' ^°beden noče reči, da bo v?a ker se bojijo, da bi bili raz°čarani. Zato sem si deja-a’ ^3' bom vam povedala:, bodo ° em vsaj veedli, pri čem da so j1 ^ za to prosil Škot, Bila je lahk^3 m*se^ S*cer pa sami
vidite, kako lepa: prilika jete?”
.	K.aKO lepa: pniii^d
ko psa lahko vzamejo v iu Hempšir z avtom. Ga vsaj
ni treba skrbeti.”
“Želela: bi, da bi tiste tuje vlade bile take, kakor ste vi,” je izjavila Alteja. “Potem nikoli ne bi bilo nobene vojne. Hvala vam, ljuba moja. Rekla sem A-safu, da se na ims zmerom lahko zanesem. Pobrala bom torej vaš podnos in zbežala, ker si moram še počesati lase in se preobleči za cerkev. Ali res veste, da ničesar več ne potrebu-
“Niti najmanjše reči.” “Torej je vse prav.
Dobro
Mačehovski postopek avstrij- movini zvestih vojakov Avstri-ske vlade V koroškimi je (Bund der heimattreuen Sol
Slovenci
Narodni svet koroških Sloven-
daten Oesterrechs). Prepoved
__________________ __	je utemeljita s tem, da je iz
--“ipsir z aviom. cja vsaj	j-uicj	jc voC	-----cev in Zveza slovenskih organi-	predloženih pravil razvidno, da
f°Zneje ne bo treba devati v za-: spite in	prijetno sanjajte. Lah-	zacij sta- vložila že 10. novembra	gre za organizacijo, ki bi teme-
l Pošiljati z železnico.	ko	noč!”	Rahlo je zaprla vrata	lanskega leta na zvezno vladč)	Ijila na nacional-socialistični
Pa gre tudi za to, da Andrej-	za	seboj	in odhitela po stopni-jna Dunaju prošnjo za sprejem,	miselnosti ter bila zgrajena po
ganizacij. — V zvezi s tem se človek vprašuje, kaj pa cela vrsta podobnih “heimattreue” organizacij, ki že dolgo obstoje in ki ves. ta čas nemoteno delujejo na Koroškem.
Demonstracije v Rimu in na Dunaju
Pred Palazzo Chigi v Rimu,
Sa Presenetijo. Rad ima Ajak-Jcah. Lorna je slišala, kako je u; je nujen posebno zaradi ne-j,.’ in čeprav nisem mnenja, da pospravljala z mize in igovori-j rešenih vprašanj v zvezi s čle-k! m°i,ali otroku ugoditi v vsa-[la s Škotom, ni pa mogla razlo- nom 7. avstrijske mirovne po-nlegovi muhi, se mi pa ta pri-Jčiti kaj. Kmalu nato je na ko-j godbe odnosno zaradi nezakoni-. a le zdi tako ugodna, da w imrn^u mmihal Holmesov zea- topa stania. kakor vlada na ie-
Pan ^oda’ če je ne bi izrabili. r- n ek in pes. sta. kakor ustva-fa ^	za drugega. Vsak
Vaj bi moral imeti kako ži-boi,’ kl jo ima rad. Za Ajaksa
ttio '	Prava ne,bes, če bo
Psi^ ^Ve1;i na farmi; ker pa la V nebesa ne morejo, bi deja-nai bi vsaj malo pokukali va-2e. tukaj na zemlji.” p., Srešili ste svoj poklic, Mrs. “ju- 7 se je zasmejala Lorna. bi ?rab bi postati odvetnik. Vi ^kot mor^ca rešili izpod vislic, di ^akko Poveste, da je zara-bel ‘la^Sa inbi mene malo skr-2a g res nekoliko pretežak
ittiel ° Jadro- Na farmi Pa bo torei ^ros^ora; nič koliko. Če ga tja 1
lovozu zapuhal Holmesov zgarani avto in Lorna je vedela, da sta zdaj v hilši samo ona in Škot. Najbrže sedi sam zunaj na ve-
tega stanja, kakor vlada na jezikovno mešanem šolskem področju na Koroškem. Ker vlada še vse doslej ni določila termi-
randi pod njenim oknom-, kajti j na za sprejem delegatov omen j e-zavohala je njegovo cigareto in nih dveh vrhovnih slovenskih slišala, kako je stol potegnil ven koroških organizacij, sta ti dve na sapico. Nato je zadremala in'25. februarja t. 1. ponovno naslo-bi spala kar naprej, da je ni pre- vili na zvezno vlado pismo
dramil Holijev glas.
“Škot, si ti? Jaz sem, Puhar,” je zaklical. “Si sam?”
“Da. Za varha sem. Holmeso-vi so zdbma, Dinamo pa spi. Sem pridi. In da se mi ne spotakneš ob rogozi. Tema ie ko v rogu.”
“Andrej čka sem spravil v posteljo in Mrs. Gil je dejala, da
uiore Mr. Čiver spraviti
r6 Stkot Pravi, da Mr. Čiver mo-Alte,0riti Vse’” Prekinila
“T
w °rej moja najboljša voščila '!?JU ia Ajaksu!” kep 1S^a Sem sb £fa boste ta-teia ^^nja,” je vzdihnila Al-ne bkakm da ji je odleglo. “Če vas l. imela vsaj malo upanja, dai ^koii vprašala ne bi. Pove-v&rn ,orn Škotu. Zelo bo vesel, ’ ker Mr. Greisena neverjet-W>ako ka3 dtr
prošnjo za določitev termina za sprejem.
švicarski narodoslovec o Slovencih
Kakor poroča celovški Naš
žene narode in da pri mednarodnem razsodišču v Haagu vloži tožbo proti Italiji zaradi neizpolnitve pogodbe De Gasperi-Gruber iz leta 1946.
Prva nemška žrtev ameriškega atomskega topa Pri povratku z nedavnih velikih zimskih manevrov ameriške vojske je pri Helabrunnu motorno vozilo z atomskim topom zaradi slabih zavor začelo drseti in se pri tem zabilo v neko drugo vozilo iste vrste. Atomski top je 26 m dolg in tehta 85 ton. Pri trčenju je nastal ogenj, razen tega pa je bil eden izmed šoferjev 19-letni ameriški vojak v trenutku mrtev. Nadalje je bd ob isti priliki zdrobljen neki osebni avto, goreči vojaški motorni vozili z atomskima topovoma pa sta se končno zaleteli v neki civilni avtobus, pri čemer je bil ranjen en potnik. Skupno škodo, ki je nastala ob tej vrsti nesreč, so ocenili na več milijonov šilingov.
-----o------
Trije na posiaji
Postaja je posredovalka med civiliziranim svetom in med tistimi, ki imajo opravka na Ledenem morju. In to so lovci na koder je nastanjeno italijansko (morske pse in na kite. Tu je zunanje ministrstvo, se je predvremenska opazovalnica in nekaj dnevi zbralo okrog tisoč (hkrati, čuvajnica. Posadka se-študentov in vpilo “Južna Tirol- (stoji iz treh mož. John Burton ska je italijanska.” Policiji, je in William Wood sta tu, dva sta
vprašal: “V kateri smeri pa bij čez dve uri sta ga našla. Razbila Minnesota?”	! prostrtih rok je ležal kakor v
Wood je stal poleg njega, iz- (snežnem grobu. V čelu je imel tegnil je roko in dejal: “Tamle rano. Po nesreči? Sam? Odne-čez, približno!” Potem je odšel'sla sta ga nazaj v kočo, ga zašila od njega.	!v vrečo in ga položila pred vra-
Higgins se jii več bril in se je ta. Nato sta prespala še ostali skušal vesti tako kot njegova to- del noči do konca. Zjutraj sta variša. Zvečer istega dne je ga ngsla k skalnati vdolbini, kjer brezbrižno omenil: “Ali poznaš sta ga po vrvi spustila nizdol. Minnesoto?”	[Nato je stari Wood brezžično ja-
Wood je dvignil pogled in od-!vil: “Odhod zaradi smrti.” govoril: “Takrat, da,” in je za-1 Čez dva meseca je že ledolo-mahriil z roko v prazno. To noč mileč pripeljal namestnika. Bil je zapadel debel sneg. Prvikrat je možakar štiridesetih let. Molje nastala noč, odkar je bil Hig- če je izložil svoje stvari, med gins na postaji, šel je k vra- njimi je bila tudi slika ženske, torn, medtem ko sta tovariša Wood#in Burton sta se brez be-smrčala pod odejo, in je strmel sede spogledala, nato sta rekla ven, mislil na Mary	in mi-	ko	iz enih ust: “Tu zgoraj je	ja-
slil na njen porogljivi	smeh,	ko	tiho.” Nato sta se delala,	ko
k a k o je	šla z roko	v ro-	da	ju novi tovariš prav nič	ne
k; s Tomom	Cutterjem	mimo	briga. Bo že še govoril, če	bo
njega. In v duhu je videl, kako hotel!
je Cutter padel, in je videl se- j Zunaj je žarel severni sij na be, kako stoji in drži v drhteči nebu in črni snežni oblaki so se roki kladitvo, in kako je bkil na- plazili sem od vzhoda, to 3 leta v ječi zaradi nevarne te-
uspelo ohraniti demonstrante pod kontrolo. Zraven tega pa je rimska policija močno okrepi-
tednik od 19. pr. m. je imel Ja svoje straže pred avstrijskim univ. prof. dr. Richard Weiss na poslaništvom v Rimu.
zueriški univerzi v lanskem študijskem letu vrsto predavanj o
Med Štefanovo stolnico in Albertino na Dunaju se je par dni
.slovenski ljudski kulturi. O tej nato zbralo 20,000 Dunajčanov z
ra možakarja, ki sta že deset let na postaji, in pa Jackie Marlowe, to se pravi, Jackie Marlowe je bil pred nekaj dnevi pla nil v noč in čez pet ur ga je morje vrglo na breg. Burton in Wood sta ga molče zagrebla.
Čez štiri tedne se je z ledolo-
bo že sama popazila nanj, zato so
sem stekel sem k tebi, ker sem
V Cll'OXVA J.J	IVLiALlAJ. A.	wv'J **«-*vv	--j - -	J----	’
razpravljali tudi v profesor- namenom, da pozdravijo' skupine milcem pripeljal namestnik, Jim
jevem seminarju. Gradivo za
£>CAI1 ObCXVCA ov-xxx xx.	-- «	. .
upal da boš‘sam doma. To je predavanja in podrobne študije moja zadnja prilika, ker jutri si je švicarski učenjak izpopol-zgodaj se odpeljemo. Strašno 'ml z obiski slovenskega ozemlja.
Sesta U§e'g!a- v cerkvi je nocoj sk0rnek’ ki bi se ga Asaf in jaz trajaj] korala udeležiti. Ne bo bo,
ceni. Zdaj pa Išle ne-
'ajal dol
\*>e bi šla tja?”
go. Bi vam bilo nelju-
«x>	old
“J^ijubo?” bil0 t da'’ ibolni
uuiru ste, zato bi mi ežko in napačno, če bi vas
1 a samo.”
sem vesel, da sva se spet videla, Škot.”
“Tudi jaz sem zelo vesel, Puhar. Hlpčeš cigareto?”
“Ne, hvala. Pač pa si bom prižgal pipo, če smem.”
“Zdaj se spominjam, d!a si res pipo vedno rajši imel.”
“Gotovo pa se spominjaš še mnogih drugih reči. Vsaj jaz se jih. Nekatere od teh skušam pozabiti. So pa spet druge, ki so preveč dragocene, da bi jih kdaj smel pozabiti. Veseli me, da si sam, Kajti zelo sem želel s teboj govoriti.” Umolknil je in ni takoj spet spregovoril, dasi je tr-
skoj.g.'1 Pa mislite! Saj sem že VstalJ • 2^rava- Jutri bom že a iri spet šla v Belo Jadro.”
-y	xr — v oac* v jl-h-.l'-' v* ~~.
Coi f1*1' Niste pa še zdravi no-- 1 r« B < -
"'s*	”
bili u befko so Lej novi pova-1 fta več
Med drugim je s svojimi slušatelji obiskal Spodnjo štajersko, panonsko-alpske predele Slovenije in slovenski deL-Koroške.
Nesramen napad na Mohorjev dijaški dom v Celovcu
Pressedienst der Arbeitsge-meinschaft fuer Suedkaernten, ki ima svoj sedež sicer na Duna-
južnotirolskih narodnih noš, ki Higgins, še mlad človek; bilo so prihitele na Dunaj, da v okvi- mu je komaj trideset let. Ko je ru ',‘Tiroler Heimatbunda” pro- ' posadka z ledolomilca povedala Mave 150-letnico tirolskega upo- j najnujnejše novice iz sveta, je ra proti Bavarcem. Dunajski Burton čez dva dni vprašal Hig-demonstranti so pri tem vzklika- ginsa: “Odkod si pa prišel?”
H “Južna Tirolska je naša!” “‘Berg Isel Bund,” organizacija, ki se zavzema za pravice nemških južnih Tirolcev, je na zborovanju v Inomostu sprejela resolucijo, v kateri zahteva od dunaj. vlade, da se zaradi laške-
lesne poškodbe. In potem—kam? Pa se je prijavil za to postajo. Nikogar ni maral več videti . . .
Strmel je v gosti snežni me-tež in je komaj občutil mraz. Nenadoma je rekel glas za njim: Ti moraš več delati, Jim Higgins!” Prestrašeno se je okre-nil in je videl, kako je stari Wood prevkar šel spet nazaj v kočo. Drug dan je Wood tako mimogrede omenil: “Ladja bo prišla čez osem mesecev.” To je bil odgovor na vprašanje pred dvema dnevoma.
Jim Higgins ga je postrani ošinil s pogledom, rekoč/. “Mogoče bi bilo dobiti nekega namestnika, jaz mislim, da le ne bom zdržal tukaj.” Wood je porinil kozarček žganja predenj: “Iz-Pij!”
Izpil je in si mislil: “Tu čepimo za mizo kakor živali, pijemo in goltamo in ne znamo več ne misliti ne govoriti.”' Odšel je spet. Wood si je medtem ogle-
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI QGUS;
Mizar išče delo
Izučen mizarski pomočnik, star 28 let, strokovnjak v izdelavi kuhinjskih in sobnih omar, televizijskih, radijskih in gramofonskih omaric bi rad našel zaposlitev. Kdor bi ga zaposlil, naj sporoči na upravo Ameriške Domovine.	—(53)
V najem
Odda se opremljena spalnica in kuhinja moškemu. Privatni vhod. Na 993 Addison Rd. Kličite po 5. uri EN 1-0050.	(51)
ju (Wien I, Reichsstrasse 5.), je :ge ravnanja z nemško južno ti-
sredi decembra 1. 1. izdal okrož- eolsko manjšino obrne na Zdru-nifco z naslovom Christliche Er-ziehungshilfe oder Schuelerzu-treibung. Kot odgovorni urednik je naveden dr. Viktor MUt-sch insky, menda sorodnik znanega slovenskega pisatelja Mil-
“Vseeno odkod,” je odvrnil, “tu mi je prav; nikogar videti, to je najbolje.” Nekaj časa je brskal po svojih stvareh in je slednjič varno postavil sliko neke ženske na mizo. Stara dva sta se spogledala in molčala.
Cez pet tednov je Higgins, stoječ pred kočo in zroč na obzorje,
Išče delo
Ženska išče kakšno hišno delo — čiščenje, likanje ali pranje. Kličite HE 2-2398.
Preproga naprodaj
Lepa, dobro ohranjena, volne-cpet. wood si je meaiem ogie- na preproga? velikost 10V2’x 12’,
dal sliko Mary, ki je vise a na !.,:„ckr.rr|iAx() harve, ie noceni na-
dal shko Mary, ki je visela ^	poceni
tramu pri Higginsovemu leziscu. proda. Kličite EX W787 _(50)
bow," Za lo. Jaz ne bom potre-la a ničesar. če bi hiša zače-prikl°reti> bi se pa najbrže dal rnllcafi Škot ”
da r,3' bo tako daleč proč graj h.116 bi mogli poklicati. I-Mr tenis z Masonom, če hi brj, rGiscn ne bil tukaj. Naj-A^ch^kočil h Gilovim, ko bodo “rpe,^ka spravili v posteljo.”
spet dejal:
“Bojim se, dia se spremenjen, in si nad menoj razočaran, prijatelj.’
“Vidim, da si shujšal, Puhar, in morda se tudi nekoliko postaral.”
“Postaral za stoletja! Prav 0 horjev dijaški internat je tukaj tem bi s teboj rad govon . a:Mcjieosan na najbolj rafiniran in si mi ti bližji kot, kdorkoli na
koj spet spregovorn, udb j ^ čmskega Za vso stvarjo pa sto-dil, da bi ra .	PL , - proslula Oesterreichische
ti Zclim P-janbsmannscba^t- Okrožnica je bila razposlana med drugim vsemu avstrijskemu nemškemu časopisju kakor tudi vodilnemu nemškemu tisku v Zapadni in Vzhodni Nemčiji in drugod po svetu, koder žive Nemci. Mo-
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue
Cleveland 10, Ohio IMA
Liberty 1-8139
Burton je surovo pripomnil: “Pa ti je všeč, kaj?”
Wood je skomignil z rameni in odvrnil: “Spominja me.” Zvečer sta izpljuvala okus po tobaku od vsega dne na tla in sta šla spat. Higgins je stal zunaj in je iskal Minnesoto.
Tako je preteklo še osem tednov. Noč za nočjo. Tretjega dne devetega tedna sta stara dva zaslišala, kako je ustrelilo. Bilo je, ko da sta le tega čakala. Oba hkrati sta molče vstala in
hiša samo moja: in
zame
immmttmtmiri
8p POPRAVLJAMO
EnE>ERje in ogrodje
SUPERIOR body s PAINT GO.
660S St. Clair Ave.
EN 1-1633
^ zavarovalnino
OCm Proti
. . . NEVIHTAM avto NEZGODAM
Pokličite:
15604 Waterloo Rd.
JOHN ROŽANCE
KE-1-6681
svetu, Škot. Deteljico sem izgubil— izgubil zaradi lastne preklete budalosti. Ne smem pa izgubit iše tebe. Preveč hudo bi
me zadelo.”	'
“Mene nikoli ne izgubiš, Puhar.”
“Vem. Vedno si držal z menoj, naj sem se še tako osmešil. Ne 'zaslužim tvojega prijateljstva. Ne zaslužim nič drugega ko to, kar sem dobil, in se zato ne bom cmeril.” Spet je utihnil. “Kaj se mi je zgodilo, kajpada veš. Gotovo ti je Čiver povedal.”
“Da, vem.”
“Dobro je, bo moje delo dosti lažje.”
“Seveda pa zadeve ne morem razumeti.”
“Jaz pa bi rad videl, da jo. Zato sem prišel k tebi. Deteljica ni bila vsakdanja oseba, Škot. (Dalje prihodnjič.)
ožigosan na najbolj rafiniran in lažnjiv način kot vzgojni zavod slovenskega nacionalnega šovinizma.
Nacistične organizacije na Koroškem nemoteno delujejo
Avstrijska vlada je te dni prepovedala ustanovitev Zveze do-
ZA VELIKO NOC!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECI J ALN OSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
Sobe se odda
Tri sobe se oddajo na E. 185 primerne za zdravnika, odvetnika itd. Kličite IV 1-4026.	(501
V najem
se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679.
_______(X)
Sobe sc odda
V najem se dobi 5 sob. Vpra-
_____________________ _____ šajte v Šornovl restavraciji,
si počasi obula visoke škornje‘6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. zaradi debelega snega. Tako sta |	(X)
odrinila v strahotno svetlo polarno noč.
— Statistike povedo, da je rojenih na vsakih 100 deklic 105 do 106 fantkov in vendar je število žensk v deželi precej večje od števila moških. Vzrok temu je večja umrljivost med moškimi novorojenčki in daljša življen-ska doba žensk.
NAPRODAJ
Poslopja in trgovina, ena v Collinwoodu, ena v Eucli-du. Kličite GL 1-6316 ali pa IV 1-3562.
Naprodaj
Opremo za dve spalnice in “Magic Chef” peč se proda zaradi odhoda iz mesta, peč komaj tri leta stara. Kličite po 4. uri naprej KE 1-2958.	(49)
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Petra Golobič
ki je umrl 11. marca 1957. leta
Počivaš mirno, dragi, v zemlji tuji; pozabljene skrbi in bolečine.
A glej, družina za Teboj žaluje, spomin na Tebe nikdar nam ne mine. Le upanje veselo se obuja, da snidemo se v večni domovini!
Tvoja žalujoča
DRUŽINA
Cleveland, Ohio, 11. marca 1959.
Naprodaj
Hiša ranch tipa, 3 spalnice, edina še na razpologo v slovenski okolici, poploščena kopalnica, vzidana peč, zidano pročelje, predeljena klet, ometan strop, cestne udobnosti plačane na Rush Rd. v Wickliffe.
LOU SAJOVIC AN 1-0606
(51)
KONEC SLAVE — Delavca sedita na kipih velikanskih atletov, ki so stali na nogometnem igrišču Torina, v Rimu, italijanski prestolnici. Velikane so odstranili, ko so se odločili na. nekdanjem igrišču zgraditi vrsto modernih stavb.
“A*.’ % 'T j V'.
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo v najem zakonskemu paru, na 1159 E. 76 St. Mesečno $37.00. Kličite EX 1-9777.	—(6,9,11 mar)
ŽENE IN MOŽJE, stari nad 40 let, če se počutite trudni, brezbrižni do vsega, če se hitro prehladite . . . poskušajte “LOVIAN _ CAPSULES . Pomagale vam bodo in v kratkem boste zopet prišli k sebi in se počutili, kot bi bili stari 25 let.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod 1 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49
IVAN TAVČAR:
VISOŠKA KRONIKA
Margareta je pripovedovala, kako je letos okrog Vnebohoda steknila brata Marksu v čumnati pod streho. Bil je sam in mislil je, da ga nihče ne vidi, ona pa ga je gledala pri malem o-knu iz podstrešja. In opazila je, kako je z ostrim nožem globoko vrezal v mečo na svoji nogi, da je priteklo veliko krvi. V to kri je namočil ostrorobat sirovec, dva žreblja in nekaj igel. Rano je zavezal in nato kruljavo hodil nekaj tednov okrog voglov, povedal pa ni nikomur, kaj mu je.	■	4®. <
Ko ji je glavar pokazal krvavi kremen, žreblja in igli, je odgovorila, da je vse to tisto, kar je bil Marks namočil v svoji krvi.
Škof je izpregovoril:	“Vse
skupaj naj se zapiše!”
Najprej so tisti, ki so stali ob ograji, pripovedovali onim, ki so stali bolj zadaj, da je Marks Wulffing krivo pričal in da si je žreblje in igle sam namočil v svoji krvi. To pripovedovanje se je širilo od vrste do vrste in kmalu je bučalo tako po puštal-skih travnikih, kakor pod Kam-nitnikom: “Marks Wulffing ni govoril resnice!” Preklinjali so krivo pričo, in prava sreča je bila, da je Marks že prejšnji dan odnesel svoje kosti, ker danes bi ga bila množica raztrgala.
Margaretino pričevanje se je zapisalo, sodišče pa je glasno izpovedalo, da ni krivde na “A-gati Emi Schwarzkoblerici.
V tistem trenotku je Joannes Franciscus gospodu glavarju naznanil, da bi rad izpregovoril pred zbranimi.2 Gvardija je hitela med narod, in ko se je zvedelo, da hoče govoriti sam škof, so pritisnili k bregovom, da je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vodo. Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo.
Janez Frančišek je vstal s svojega sedeža in si je dal prinesti mašno obleko; prošt pa mu je posadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal te-£ko pastirsko palico.
Pričel je govoriti, in glas je imel, da nisem vedel, kje ga je jemal iz šibkega svojega telesa. Dejal je, da si ta dva dneva ni upal oči povzdigniti, tako se je sramoval sodnikov in nas, ki smo prišli, da bi se pasli ob krvavi smrti mladega dekliča. Pristavil je: “Bilo vas je ko listja in trave in (se otroke ste vlačili s sabo, samo da bi gledali pogin dekline, ki nikomur izmed vas
ni storila žalega. Niste bili kristjani, bili ste zverine, ki hlepe po krvi nedolžnega, in za to boste dajali težko odgovornost ob smrtni uri!”
Že so padale vrste na kolena in ženski jok se je oglašal. — In še nam je pripovedoval, da Bog ne pozna čarovnic in da je krvava žalitev tega Boga, če kdo, in najsi je to kdorkoli, trdi, da je mogoče, da bi naš Bog že pri rojstvu izročil otroka hudiču.
S pravim zadovoljstvom sem opažal, kako se je črnemu sodniku iz Ljubljane daljšal kljukasti nos in kako je tudi gospod Frueberger nekako neumno gledal pred se, kakor volič, katerega je mesar prelahno udaril po glavi.
Škof je dalje govoril, dal je Agata Schwarzkoblerica prevzela za nas vse veliko žrtev in da je s svojim trpljenjem očistila naše 'dluše ter prižgala luč v temi, v kateri tavajo te duše. “Kar smo grešili nad to žensko, to nam Bog odpusti, posebno sodnikom in tudi vam, ki ste | hrepeneli po krvi nedolžnega človeka.” In slovesno j.e obljubljal, kolikor časa bo imel on go-spodstvo nad krvavo pravico \? loškem kastelu, da ne bo pustil nikogar več preganjati zavoljo čarodejstva.
Končal je:
“To sem vam hotel povedati. — Vas, gospod prošt, pa prosim, ida ljudstvu poveste v njegovi besedi, če bi me kdo ne bil umel.,?
i Gospod Urh nam je v domači besedi še veliko ostreje razložil, kaki telički in junčki smo bili, ko smo verjeli, da je Agata Schwarzkoblerica napravljala točo in na prašičku pod nebom jahala, in ga gospod škof pravi-^jo, da ni večje neumnosti, nego je neumna vera v coprnijo.
' Skesane so bile množice in vse so nosile v svojem srcu škofa Janeza Frančiška, in kakor apostol se narti je videl, ko je stopal od sodišča proti cerkvi ter delil nadpastirski svoj blagoslov. —
, Tako se je končala poizkušnja z vodo, in Agata Schwarzkoblerica je prišla očiščena iz nje! Bogu bodi čast in hvala, da je vse do dobrega konca privedel
CHICAGO, ILL
HELP WANTED — FEMALE
Delo za ženske
40 do 50 let stare Tovarniško delo
40-ur'ni teden IVt za nadurno delo
S. K. SMITH GO.
2857 North Western Ave.
(50)
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Truck stop, air-conditioned. 150 miles south of Chicago. Located on 3 major highways. Fully eqiu'ipped. Dining room, counters, booths, two kitchens. Open 24 hours daily. Over $100,000 gross. Write P. O. Box 109, Gibson City, Illinois.
COUNTRY STORE — Good location in resort and farming community. Well estab. Good reads. Trans, for grade and high school. Modern liv. quarters above store. If interested write owner: H. E. McNown, Har-shaw, Wise.
CONFECTIONERY — Lunch counter and groceries. Good established business. Stock, fixtures and equipment. Priced to sell by owner. — Ausies, 738 W. Ridge Rd., Gary.— Phone TU 4-9867.
CORCORAN FUNERAL HOME
AIR-CONDITIONED CHAPEL
6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833
(52)
in da ni vzel mladega življenja, ki bi gotovo ne bilo rado zapustilo zelene zemlje, na kateri vsi visimo! —
Daši sva bila počitka potrebna kakor vsak drugi dan v letu, tisto noč z bratom nisva prišla do spanja. Najprej so prihajali znanci in prijatelji, ki so govorili o svojem veselju, da se je vse tako srečno končalo. Niti vedel nisem, da imam toliko prijateljev v Loki! Tudi vino so pili na moj račun, kar se ni dalo prepreč;ti, ker sem bil še vedno gospodar dveh kmetij. Prišel je še celo gospod grajski protipisar, da se je tudi veselil z mano. V spomin na to veselje mi je prinesel pismo o razsekanem Finkensteinu, za katero sem ga bil že večkrat poprosil in katerega mi dotedaj ni hotel dati. Tako je prišlo znamenito to pismo med visoške pisarije.
Okrog enajste ure se je prebudila Agata iz globokega spanja. Ali, glejte, mgd spanjem ni bilo prišlo pomirjenje nad njo! Obraz ji je gorel in iz joka ni mogla! Iz mesta je hotela, domov je hotela na vsak način. Le na Visoko in v največji temi, da bi je svet ne ugledal, ko se je vračala v kraj. odkoder so jo bili odgnali graščinski hlapci! Vdati sva se ji morala z Jurijem, ker bi bila zblaznela, tako se je vedla. Izposodili smo si konja, in bilo je že dosti črez polnoč, ko smo zapustili mesto. Sedel sem v sedlo in pred se sem jo vzel. Juri pa je peš vodil konja, da smo mogli v temi naprej.
V nočnem hladu se je nekoliko pomirila in obmolknila je s svojim vzdihovanjem in stokanjem. Že smo jahali proti Scheffertnu, in tedaj se mi je zgenila v naročju. Vročina je šla od nje kakor od peči. ali v rokah nisem imel skoraj kaj držati!
Najprej nekaj zamolklih besed, prav ko da bi govorila k drugemu in ne k meni. Potem pa je zastokala:
“Izidor, ko bi se ravnalo po tvojem, bi bila morala na grmado! — Tudi ti -— o Jezus — si verjel vse, kar je pripovedoval Marks Wulffing in — “— prav tiho je dostavila — “ti ljuba Mati sedem žalosti! — kar vem, da bo te laži v prihodnjih letih še marsikdo verjel!”
Ničesar ji nisem odgovoril. Ona je vzdihnila:
“In vendar sem te tako rada imela, kakor sestra brata rajši imeti ne more!”
Črez nekaj časa:
“Juri težko hodi. — Izidor, pusti ga malo na konja.”
Takoj sem obstal. V tistem hipu, ko sem zdrknil k zemlji, sem opazil, da so ji verige tudi na rokah zapustile svoje sledove. Luna je prisvetila izza Sta-nišč in dolina se je svetila v njenih žarkih.
“Še v cerkev si ne bom upala—” je zajokala Agata ter tiščala roke v obleko, da bi skrila pred mano spomine na ječo.
Z Jurijem sta zlezla V sedlo, jaz pa sem vzel povodec v roko. i
Pri tem nismo govorili — čemu tudi, ko je bilo le pravično, da ni en sam tičal celo pot na konju. Hladili smo naprej po dolini, in voda je močno šumela na naši levici.
Dekle se je naslonilo na Jurija. Nekaj sta šepetala med sabo, potem pa zopet nekaj, in naenkrat se je Agata oklenila njegovega vratu. Ni bilo dolgo, pa je zaspala, tako da je tudi šepetanje ponehalo tam gori v sedlu.
Ko sem se oziral na ta dva, se je v meni nekaj pretrgalo in padlo je zagrinjalo, da sem lehko gledal na vse, kar jč tičalo za njim. In tedaj je prišla moja duša med dve težki mlinski kolesi, ki sta se vrteli hitreje in hitreje, da se je ta duša tresla in zvijala od težkega trpljenja! Moja posvetnai ošabnost je bila strta, in stoliček, na katerem je tičala, je bil strt ž njo! V teh mukah se mi je culo, kakor bi prihajal glas iz neba:	“Izidor,
ta je nedolžna, obsojen pa si bil v Loki — ti! Zaigral si dekliča, ki ti je bil namenjen!”
Korakal in korakal sem tik konja, ali najrajši bi bil padel po zemlji ter si pulil lase s svoje glave. Bilo mi je odkrito, da si je izbrala drugega, in v polni meri sem se zavedal svoje prisege, da ji tega braniti ne smem!
Takrat se me je usmilila božja milost in me je napolnila z zavestjo, da se mi ne godi krivica: Bog mi je odrekel nevesto, kateri sem se bil prej sam odrekel, in to, da bi senca ne
'padla na visoški dve kmetiji!
Ko sta mlinski kolesi odnehali in ko je izmučena moja duša j prišla k neznatni moči, sem vedel, da mi je delati pokoro ne samo za ubogega svojega očeta, temveč tudi zase, za svoje velike pregrehe. —
Proti jutru smo prekoračili plitvino pri Visokem — bil sem še tako zmeden, da nisem čutil hladne vode, ko sem stopal po nji, ali Agata je še vedno spala. Jaz pa v tistem trenotku že nisem bil več gospodar obeh kmetij, ki sta v jutranjem mraku ležali pred mano in ki sta tolikanj sloveli po celi Poljanski dolini,— nisem bil več gospodar zemlje, katero mi je bil zapustil Polikarp Khallan, da bi po mojem gospodarstvu postala deležna še boljšega imena in da bi Agatini otroci oprali že nje pregrešno in brez usmiljenja prelito kri ter ji prinesli novega blagoslova z nebes!
(Dalje prihodnjič.)
-----o------
Oranih: denar za deževne dnevr —kupujte TJ. S. Savings honde'

AVE
AFELY
T. CLAIR AVI N C S
813 East 185th Strest 35000 Euclid Avenu« ... J 6235 St. Clair Avenu*
Cleveland. Ohio
Za
^ vaš ^ pomembni
dan!
Drage neveste!
.
Naročite ne na dnevnik "Ameriška Domovini*
•4
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
'glasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabit, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
Vse trajno kod r an j e
samo ena cena
Izbfrite od najboljših
COLD WAVES
395
v.
viii?
• MACHINELESS • MACHINE
vkljnčIvSI umivanje las kodranje in rezanje las
Garant^rann
Reg. $10 do $25
NnjholjSi licenzirani operatorji Posehn« rar.tooina m težka lane
Izborite si iz naše velike nove zaloge eno. povsod oglaševano trajno kadranje — moziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje Jtlave, kodranje in striženje, za manj denarja!
Edini tak salon v Clevelandu s samo eno ceno
Andre Duval
406 Euclid Ave. 2nd Floor SU 1-3161
POTNIŠKA PISARNA
Europa Travel Service
759 E. 185 Street /	Cleveland 19, Ohio
Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evrope.
JEROME A. BRENTAR	Tel. št. pisarne IV-6-3774
Tel. št. doma EV-1-4985
F BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE .LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SKRBNE MATERE
Mary Habjan
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE RLVD.	SEnmore 1-58*8
15301 WATERLOO ROAD	KJEnmore 1-123»
ŽALOSTNA VOŽNJA *— Čolnar vozi počasi po prekopu v Lillu v severni Franciji, za seboj pa vlače škaf z gorečo svečo. V onem kraju je med ljudmi vera, da bo luč v škafu ugasnila, kakor hitro bo plula nad truplom. Čolnar išče v vodi truplo deklice, ki je utonila v prekopu.
ki so umrli 11. marca 1956
Tri leta že Vas zemlja krije, truplo zdaj tam v grebu spi, nam pa je težko pri srcu, a druge pač pomoči ni.
Ko bi ljubezen govorila in žalost mrtve obudila— ne krila Vas bi zdaj gomila in Vi živeli bi med nami.
Žalujoča ostala:
Vi zdaj mirno v grobu spite, in nazaj na svet si ne želite, saj duša Vaša v večnosti pri Bogu zdaj se veseli.
MARY HABJAN, Jr., hči ANTHONY HABJAN, sin
Cleveland, Ohio, 11. marca 1959.
' ‘b " j) ■'*	.'č ■ •	V'.; vf: :

ČISTO KROTEK — Morski psi ponavadi izgube voljo do življenja, čim padejo v ujetništvo. Na sliki vidimo enega izmed teh ujetih morskih velikanov, ko ga njegov čuvaj vodi po bazenu vi pomorskem akvariju v Miami, Fla., da bi ga ohranil pri življenju.