Mo XX. lot tm o*i Stev. 6 in učiteljstvu! I Soli, mladini Slovenski učitelj Glasilo jugoslovanskega f krščanskega učiteljstva pišejo na stolu in sedijo ali klečijo na tleh. Videl sem še nekaj sličnih sn in to v kraju, ki še ni najbolj proletarski. Najboljša mati otopi polagoma v takih razmerah. Statistično je dognano, da radi gospodarskih in posebno stanovanjskih razmer pomrje največ malih otrok do 5. leta za jetiko, slabostjo, želodčnim in črevesnim katarjem. Od 1042 umrlih otrok (do 5. leta) jih je stanovalo v sprednjem delu hiše na dvorišču klet 10 12 pritličje 40 103 1. nadstropje 40 102 2. » 38 112 3. » 41 119 4./5. » 66 105 235 = 22-55 °/0 553 Brez navedbe stanovanja in v zavodih 254 = 24'38%. Tesnoba pa sama na sebi vpliva škodljivo na otrokovo nravnost. Govorjenje odraslih se gotovo ne ozira vedno na svojo okolico, posebno ne, če so odrasli že sami posuroveli ali pa so surovi po svoji naravi. Kako ogromno naraste nravna nevarnost, če se starši pečajo še z oddajo postelj, t. j. da imajo nekaj prenočevalcev. S tem se zmanjša število postelj za domače, ki se morajo še bolj stisniti. Premali dohodki tedaj avtoma- tično vplivajo na zmanjšanje stanovanjskega prostora in na povečanje nravstvenih nevarnosti. To ugotovljenje ima skoraj značaj fizikalnega zakona. V Berlinu je od 6551 otrok spalo samo 33'0 % po dva 63‘6 % po tri 3'4 o/o po štiri 0'1 o/o V drugem mestu so preiskali spalnice 578 malih otrok od 426 družin: fmelo je nedeljeno zadostno posteljo 276 otrok n deljeno nezadostno posteljo 53 » in je spalo po dva 202 » » tri 44 » » štiri 18 » » pet 5 » Zadostnih postelj je bilo tedaj 47'6%, nezadostnih pa 53'4%. Od otrok ki so imeli nedeljene, a nezadostne postelje, je spalo 26 na stoleh, 6 na tleh, 1 na slamnici. Pri druger preiskavanju od 105 otrok od 71 družin so našli, da je spalo z enim odraslim 26 otrok, z dvema odraslima 2, z enim odraslim in enim otrokom 15, z enim otrokom 22, z dvema otrokoma 11. Podatki in raziskavanja bi se dala še raztegniti in razširiti. Opozoriti je zlasti, da je treba s šolskim otrokom veliko obzirnosti in resnega presojanja njegovega šolskega dela, če pomislimo, da visi otrok med strogimi zahtevami šole in prežalostnimi socialnimi razmerami lastnega doma. Šola vleče navzgor k solncu, lastni dom, družina navzdol v brezdno in blato — nežna otroška duša pa v sredi. Dom je svetla točka, na katero gleda človek v poznejši življenjski borbi in ga mnogokrat vzdrži v ravnotežju, na domu se polagajo v človeško dušo prvi temelji družabnega reda. Samo kratek pogled na stanovanjske razmere nam je pokazal močvirje, v katerem se nahaja pretežna večina otrok, ter dokazal, da je vzgojno in poučno delo odvisno od imponderabilij, od dejstev, katera se le prevečkrat podcenjuje, ki pa v resnici opravljajo skoraj vse vzgojno delo v negativnem smislu. Posledica gospodarskih razmer družine je tudi, da je razvoj industrije in sploh delavnih razmer odtegnil mater od njene prave naloge, nadzorovanja in vzgoje otrok. L. 1907 je bilo od 2,103.924 zaposlenih nič manj kakor 691.862 poročenih. Od takrat so se razmere še poslabšale. Delo na kmetih je zadnja desetletja vsled neugodnih gospodarskih razmer (preseljevanje, pomanjkanje delavcev) še posebno oviralo mater pri njenem vzgojnem poklicu. To ni samo oviralo vzgoje, rušilo je tudi redni šolski obisk, kar zopet spričuje, v kaki odvisnosti je šola od gospodarskih razmer. Kakšne pa so posledice pri otrocih samih, kjer mora mati zapustiti družino ? Zdravnik in psiholog, učitelj in vzgojitelj bi lahko govoril o tem. Koliko otrok pa se ponesreči radi nezadostnega nadzorstva! Za našo agrarno državo je važno, da je največ nesreč na deželi. Statistični podatki iz L 1907 dajejo za Prusijo sledečo sliko : Od 100 umrlih (4—5 let) se jih je ponesrečilo: v celi državi 31‘5 v mestih sploh 30-1 v velikih mestih (nad 100.000) 27'9 v srednjih mestih (20.—100.000) 31-4 v malih mestih (pod 20.000) 32-4 na deželi 32-5 Zanimivo je zvedeti način, kako so umrli ponesrečeni otroci, ker opozarjajo na nevarnosti, katerim so otroci brez nadzorovanja izpostavljeni. Od 2622 slučajev jih je utonilo 658, zgorelo ali so se poparili 891 in zadušilo 295. Koliko nepotrebnih žrtev radi nezadostnih gospodarskih razmer! Na eni strani nravna pokvarjenost mladine, na drugi strani pa ogrožanje neštetih mladih življenj je nujna posledica nezdravih gospodarskih razmer, v katerih životari naša družina ali vsaj precejšen odstotek. Samo ti podatki glasno govore, da bo ozdravljenje družine šele pomenilo tudi ozdravljenje šolskih razmer. Kakor je urejeno družinsko življenje podlaga vsake zdrave države, tako ustvarja tudi le družina temelje šolske vzgoje in šolskega pouka. Le mati, ki lahko nemoteno polaga v otroško dušo temelje večnih verskih resnic, bo zgradila etično podlago, na kateri more šola graditi svojo stavbo. Solidna vzgoja in dober pouk pa sta nerazdružljivo spojena. Resnica je, da je nevednost staršev v vzgojnih vprašanjih še velika ovira uspešnemu šolskemu delu, ki bi jo končno le ne bilo najtežje premagati. Nevarnejše zlo so ekonomski odnošaji družine, ki silovito pretresajo temelje, na katerih je zgrajena. V prehodni dobi smo, ko vse vre, kipi in se razvija, in še ne vemo, če bo družina prenesla te tresljaje brez škode. Krščanstvo je položilo v družino jedro zdravega in srečnega življenja in ne morem si misliti, da bi kaka druga oblika mogla podati otroku tisto blagodejno okolico, ki je predpogoj človekovega duševnega in telesnega razvoja. Zato je potrebno, da učiteljstvo z vso silo sodeluje ob vsaki priliki in povsod na renesanci naše družine, ker dela s tem posredno tudi na zboljšanju šolskih razmer. Delo za družino je tudi delo za šole. Problem sega pravzaprav v področje socialnih politikov in državnikov, toda učitelj mora na nevarnost opozarjati in sodelovati pri njegovem reševanju. Učitelj na pomožni šoli. (Po raznih virih in izkušnjah.) A. Lebar. V znani šaloigri Otona Ernsta »Flachsmann als Erzieher« govori učitelj Flemming zelo navdušeno o pouku slaboumnih otrok: »Ali mi verujete, da bi mi bilo največje veselje, poučevati slaboumne otroke ? Ali je sploh mogoče večje veselje, kakor razvozljati in odvezati vse vrvi, ki vežejo jetnika-duha ? Prižgati luč, ki brli za tisočerimi nočmi ? Oprostiti in rešiti princezo dušo močnega zmaja — otopelosti ter jo pripeljati z močno roko iz njene ječe, se mi zdi najbolj viteško podjetje, kar jih poznam.« O tej hvali uspešnega dela na pomožnih šolah piše K. Ziegler, strokovnjak pomožnega šolstva: »Bojim se, dobri Flemming bi s svojim idealizmom v suhi praksi kmalu propal. Kajti, če je tedne, mesece in leta treba bojevati se s tem zmajem in če se končno ne more pokazati vidnega uspeha, mine človeka vse veselje do takega viteštva, posebno še, če se izkaže, da oproščena princeza nikakor ni cvetoča in lepa, osrečujoča in očarljiva, nego komaj podobna bledi, slabotni in bolestni gospodični, ki tudi še nadalje potrebuje opore. Vendar se veselimo tudi takih uspehov in se drage volje odpovemo poetiškemu blesku viteških častnih del ter se zadovoljimo že s tem, če moremo na tihem opravljati samaritansko delo.« Kdor se hoče posvetiti trudapolnemu delu, ki ga ima učitelj na pomožni šoli, mora imeti notranji poklic. Učiteljski poklic sploh že zahteva veselje in zmožnost za to; za delo na pomožnih šolah pa še mnogo več. Delo pri slaboumnih in manjnadarjenih je telesno in duševno izvanredno težavno. Če hoče biti učitelj kos svoji nalogi, mora imeti vse telesne in duševne moči pripravljene in napete edino v to svrho, prav kakor stroj, ki stoji pripravljen; za začetek dela pod polnim parom. Iz tega dejstva je razvidno, zakaj ljudje, ki delujejo na polju zdravstvene pedagogike sploh in še posebej v pomožnem šolstvu, tako hitro izrabijo in porabijo svoje moči. Učitelj na pomožni šoli potrebuje v prvi vrsti zdravja in moči v telesnem oziru. Živci naj mu bodo zdravi, trdni, železni. »Kdor se pri vsaki nepriliki, ki jo povzroči ubogi gojenec, razburi ter izgubi moč in zbranost; kdor hoče brez jasnosti o vzrokih vplivati na dejstva in pojave; kdor ni v stanu proti rahločutnemu in občutljivemu duševnemu stanju svojih gojencev nastopiti z vso enakomerno mirnostjo; kdor ne more nadvladati svojih kretenj in svojega govora; kdor meni, le razburljivo kričanje in grmenje v duše slabičev more iste obrniti z napačnega pota: ta naj si ne domišlja, da more in zna vzgojevati slabonadarjene otroke. Prihrani naj rajši sebi in otrokom gotove muke.« (Arno Fuchs.) Za uspešno delovanje v prid slabonadarjenim so nujna potreba: zdravi čuti, posebno vid in sluh ter govorilni organi. Slabonadarjeni otroci s svojimi mnogovrstnimi posebnostmi in raznimi napakami in hibami zahtevajo podvojenega nadzorstva. Slaba disciplina kot posledica slabih učiteljevih čutov more imeti tudi pri vzgoji in pouku težke posledice, saj izpostavi otroke naravnost v telesno in dušno nevarnost. Enake važnosti kakor telesna je tudi duševna zmožnost. Učitelj imej zdrave in čile vse duševne moči. Žalostno je, da učitelji drugih kategorij ne vedo boljšega, kakor norčevati se iz učiteljev »neumnih«, ko na ta način izražajo misel, da so to le učitelji, ki drugje ne zmorejo ničesar. Znano pa je, da mora biti mojstrova roka tem spretnejša, čim krhkejša in slabejša je snov, ki jo obdeluje. In kakšen materijal ima v rokah učitelj pomožne šole! Slabotna, nepopolna psiha slabonadarjenih in slaboumnih otrok sili učitelja, da stopi zelo nizko in globoko s stališča svojega znanja. Ta pot z višine v nižavo, od dela ljudske šole do dela pomožne šole pa je tako strma, da si more marsikdo, ki je v posesti raznih ved, pri tem pohodu zlomiti tilnik. Pomožno šolstvo ima premagati velike in težke ovire in mora iskati različna in nenavadna pota k svojemu cilju. Glavne vrline, ki jih strokovnjaki zahtevajo pri izbiranju učiteljev za pomožno šolo, so: ljubezen, potrpežljivost, vztrajnost. Ljubezen do dece sploh in posebno še do teh siromakov. Koga pa tudi ne bi ganili ti reveži! Ko stoje pred nami v svoji nezmožnosti, plahoti in duševni nagoti, ko iz mrzle in zasmehljive okolice pridejo polni zaupanja k nam, kjer upajo najti umevanja za svoje skromne zahteve, pa tudi umevanja za vse ono, česar jim je med drugimi manjkalo in jih je baš to poniževalo in izpostavljalo zasmehu. Kako dobro jim dene, ko čutijo, da jih po nezasluženem zapostavljanju objema ljubeča roka, hoteč jim pomagati — jih ščititi. Kjer ljubezen — tam potrpežljivost! Te nepogrešljive učiteljske čednosti rabi učitelj na pomožni šoli v trikrat potencirani meri. Brez nje je izgubljen! Vedno znovega pričeti, eno vajo ponoviti deset-, da, dvajsetkrat, ne gubiti poguma, če se poizkus tudi desetkrat ne obnese, zadovoljiti se z najmanjšim uspehom: to zahteva energijo in notranjo moč. Potrpljenje je treba imeti tudi s telesnimi slabostmi, s slabim vidom, polovičnim sluhom, s hromostjo, z nesnažnostjo in z božjastnimi napadi. Ako upoštevamo vse to, vidimo, da je za to treba moralne moči. Glavno vlogo pri vsem delu ima učiteljeva osebnost. Tudi na normalni šoli se je sporedno z metodiko začela upoštevati tudi pedagogika osebnosti (Personlichkeitspadagogik). Saj je najboljše, kar more učitelj podati, njegova osebnost, in vsa skrivnost vzgoje obstoji v zgledu in v osebnosti sploh. Koliko bolj velja to za otroke, ki so bolj potrebni opore kot drugi! Znano je, da tu pelje pot v glavo preko srca. Izkušnja pa tudi kaže, da so vzgojni in učni uspehi ponajveč odvisni od lepega in etiško-resnega razmerja med učiteljem in učenci, kar pa je ravno posledica ljubeznipolne učiteljeve osebnosti. »Poleg temeljite znanstvene in praktične izobrazbe učitelja na pomožni šoli je oseba učiteljeva posebno velike važnosti. Ona je središče vsega otrokovega delovanja, je opora, na katero se zanesljivo naslanjajo. — Uspehi pomožnih šol so ponajveč skromni in ne najdejo v očeh velikega sveta nikake pozornosti. »Streberji« tu nimajo mesta. — Kakor je na eni strani delo na pomožnih šolah zanimivo, četudi so nam otroci vdani z vso ljubeznijo, četudi so nam starši teh duševnih revežev ponajveč hvaležni, vendar ne smemo pozabiti, da prevzamemo ob vstopu v delokrog pomožnega šolstva težko in odgovornosti polno nalogo, ki zahteva od nas vse telesne in duševne moči. Vzgojitelj duševnih slabičev mora imeti mnogo ljubezni, dobre volje in potrpežljivosti.« (Busch.) »Vzgojitelj slaboumnih mora imeti one moralne lastnosti nepobitne veselosti, ki pri stoterih ponesrečenih poizkusih še ne obupa, izdatno energijo, ki dan za dnem obravnava elementarne snovi vedno znovega in ne omaga, če tudi doseže le malenkostne uspehe.« (Reichelt.) (Dalje.) O bistvu in smotru vaje. Fort. Lužar. (Konec.) Preveč reči naenkrat ustanovi pogoje raztresenosti duha, oziroma nepazljivosti ali nezanimanja. V obče se pa pri redni ali večkratni ponovitvi medsebojne zveze, tvorijo nove skupine in jasnejše vrste predstav ter se stopnjujoče dvigne moč zavesti, spomina, razuma in drugih duševnih razmer v raznoterih oblikah. S tem je razumljivo (kakor omenja angleški dušeslovec dr. James Sully), da mora že novorojenec iste vtise po večkrat sprejeti, ako hoče spoznati tako navaden objekt, kakor je obraz lastne matere. V senčno stran se pa pride z uporabo vaje pri kakem prevelikem enostranskem smotru ali enostranskem zanimanju. Duša je namreč neka organizovana enota ali skupina dejanj in lastnosti, torej pripravljena ali odprta za mnogotero in ne le za eno delo, zato lahko obsega posebno vsak dober pouk sodelovanje mnogih duševnih zmožnosti ali primerno harmonično izobrazbo. O tem nam je zanimive misli nadrobno predstavil pedagoški klasik Pestalozzi v knjigi »Lienhard und Gertrud«. »Ko so gospodje odšli od Jere, so izrazili željo, da bi naslednji dan zopet poslušali pouk. Ona pa je odgovorila: Čemu to ? Jutri in pozneje bodete isto našli. Obiskovalec Gliilphi odgovori: Ti ne bi mogla svojega dela og je opravičiti. To, kar je vedno enako, se bliža onemu, kar večno ostane; kar se pa vedno izpreminja, ima to posebnost, da je ničevo in minljivo.« — Ker pa ponavljanje vedno istega, ako ne odločuje kak poseben smoter, niti otroke niti druge tudi pri domačem poučevanju vselej dolgo ne zanima, dostavlja Pestalozzi: »Otroci so bili vsak dan pri Jeri in se učili vsak dan vedno več, ter skrbno pazili na sebe in vse okrog sebe. Pri preji in šivanju so se učili tudi štetja in računanja.« — Za šolske namene je pa spopolnil Pestalozzi vajo naravnost (držeč se načela »Glava, srce, roka«) v obliki smotra in sredstev delavne šole s sledečim odstavkom: »Poročnik Gliilphi je sklenil postati učitelj in ustanoviti šolo, ki naj bi bila nadaljnje izobraževališče domačega življenja in ne enostransko od domačih navad popolnoma ločen zavod. Šola naj dopolni s pripravo na kak poznejši poklic ali z drugim delom praznoto, ki jo ima morda na sebi domača hiša. Zato je naročil v šolo (v tretjem tednu) prinesti razno sicer nerabno rokodelsko blago in orodje, da je vadil otroke v raznih ročnostih. Videl je v tem, kako se z raznoterim delom širi razum in krepča srce, opušča slabo govorjenje in nepotrebna sebična domišljavost, izginja lenoba ter se razvija s pomočjo dela višje mnenje o človekovem razvoju in namenu^ Vse pa, kar je otroke zanimalo in vzbujalo kako žalost in veselje , v njih notranjem življenju, je porabil za obširne govorne vaje.« Predmet, tvarina ali snov vaje in individualne posebnosti odločujejo torej po svoji vrednosti, ali naj kaj časa ostanemo pri enem in istem, ali pa naj snov v svrho nadaljnjih zahtev in izkušenj razumno vadimo z razsežnejšim ali večstranskim oblikovanjem. Nekaterih temeljnih in že davno za absolutno prav ugotovljenih stavkov (aksijomov) v aritmetiki ali raznih zapovedi in izrekov se mora učenec pač privaditi v svoji stalni obliki kot »vedno istih ali vedno enakih«. Važno je, da jih pridobiva razvijajoče (induktivno), nazorno in primerno zanimivo. Mnoge smotre vzgoje in pouka je mogoče šele doseči s posameznimi podrobnimi vajami.1 Po prejšnji brezbrižnosti (ravnodušnosti, toposti) do vtisa narašča dražljivost in vzpre-jemljivost. Pota do izrednih spretnosti pa imajo — per aspera ad astra — tudi svoje posebne težkoče. Zelo raznovrstne vaje se vršijo do tolike popolnosti, da se dejanje pozneje brez truda ali celo brez zavesti avtomatično obnovi. Krepko sistematično izurjenje (vežbanje) v raznih vajah nazivljajo za vojaštvo »ekserciranje«,2 pri turistih je znano telesno utrjevanje »treniranje«, a za učenje ali krotenje živali pa »dresiranje«, Z uporabo organov izvršuje in pospešuje vaja sama na sebi zdravju koristno telesno gibanje. Meje vaji stavi utrujenost, Ako se kaka reč brezumno ali brez pravega smisla, namena ali smotra, oziroma brez kake menjave in brez neke prostosti in posebno s premalo oziranjem na napredek individualne samostojnosti dolgočasno ponavlja, nastopi v odpornost neki neugoden občutek neznosnosti ali nevolje. Nasprotno pa pravo hotenje, ali volja (stremljenje, pričakovanje kake ugodnosti, izredna pozornost do predmeta, navdušenost in enako) zopet vzdrami vajo, kakor vsako drugo dejanje, in moči se z vnemo združijo — ne glede na trud — za uresničenje določenega smotra. 1 Več navado zadevajočih smotrov in način njih uporabe ima spis prof. A. Lede- rerja iz Budimpešte, »Die Methodik der Gevvohnung, gegrtindet auf die Gesetze der Menschenkunde und Sittenlehre«f (Dunaj 1879, Pichler). Tu so navade oddeljene v telesne, tehnične, estetične, intelektuelne, društvene, moralične in religijozne. — Za domačo vzgojo je večji odstavek o tem naravnem sredstvu v spisu J. Volča: »Vzgoja v krščanski družini«. 3 Starejši izraz je »dril«, iz angleščine: to drill, kar pomenja vrtati, po vrsti globlje saditi, izuriti, vežbati. 000000000000000000000000000000000000000000000000300000000000000000 Kultura in književnost. 1 oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kultura in književnost. Julij Bučar, Slovenski metuljar. Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako je urejevati zbirko. Z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15 slikami. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Cena 5 K. Pisatelj omenja v predgovoru: »Nad štirideset let zasleduje moja pozornost razvoj metuljarstva. Z velikim veseljem konštatujem zmagoslaven napredek v tej stroki. V zadnjem desetletju sem to vedo proučeval sistematično. Večje spoznanje je rodilo večje veselje. Stopil sem s prirodo v najtesnejši stik in vidni znaki mojega truda me navdajajo s sladkim zadoščenjem.« Tem besedam rad pritrjujem, ker sem pri g. J. Bučarju, sodnem svetniku v Novem mestu, pregledal njegove krasne zbirke in proučevanja metuljev ter že dolgo pričakoval, da izide plod njegovega življenjskega truda. Slovensko pri-rodopisno slovstvo je s tem celotno zaokroženim delom zelo obogatil. Vse je dobro označeno s slikami. Opis kril in drugih delov je jako natančen in lov na te krasnokrilce je predstavljen z živahnimi dogodki. Življenje metulja nudi marsikaj čudnega, n. pr. svarilne, pla-šilne in sploh varstvene barve (mimikrija). Zlasti mestna mladina ima z lovom metuljev priliko spoznavati pri-rodni svet in uživati dober zrak pri tem razvedrilu. Na izletih šolske mladine so ti opisi primerni za razgovor o tajnostih prirode, ker se na podlagi znanja ene vrste živali prav lahko primerjajo druga bitja, kakor pravi sloveči prirodoslovec Linne: »Kar se je Bogu vredno zdelo ustvariti, to naj se tucfy. človeku vredno zdi ogledovati.« V lepem slogu sestavljeno knjigo priporočam vsem šolam in prijateljem prirodoznanstva. Fort. Lužar. »Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan« se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Brošurico toplo priporočamo. Orkestralno društvo »Glasbene Matice«. Kot bistveno obstojni del društva »Glasbene Matice« se je osnovalo na ustanovnem zborovanju v nedeljo, dne 18. t. m., orkestralno društvo »Glasbene Matice« s sedežem v Ljubljani, katerega namen je gojiti resno inštrumentalno, v prvi vrsti slovansko glasbo. Sestavil se je poslovni red društva in izvolil začasni odbor. Društvo šteje že lepo število izvršujočih članov in bo' pričelo v najkrajšem času s skupnimi vajami v godalnem orkestru (gosli, viola, čelo, kontrabas) pod vodstvom dirigenta prof. Jeraja, ki je bil dolgo vrsto let koncertni mojster na dunajski dvorni operi in v filharmoničnem orkestru. Ljubitelji glasbe, ki se čutijo zmožne sodelovati v orkestru, se kot novi člani lahko prijavijo pri imenovanem g. dirigentu tik pred skupnimi orkestralnimi vajami, ki se bodo vršile v veliki dvorani »Glasbene Matice« in se bodo razglašale na društveni deski v veži »Glasbene Matice«. Prva skupna vaja se vrši v petek 30. t. m. ob 20. uri. Mladost. Glasilo slovenskih Orlov. Urejuje France Bevk. Letnik XII. Št. 5. 6. Vsebina: Naši cilji in naše naloge. Dr. Josip Puntar; Nit od zgoraj. Jens Johannes Jorgensen; Občni zbor Orlovske Zveze; Iz zamolčanih verzov. Vide; Volja obstanka in zakon propadanja. I. B.; Dopisi; Drobiž. — List uvrščam med vzgojna glasila, ker vzgaja našo mlado generacijo. Najhvaležnejše delo ima tudi učitelj v orlovski organizaciji. Nikjer ne bo mogel kulturnega dela tako poglobiti kakor ravno v telovadnici. In le pri mladini bo imel uspeh in tudi hvaležnost. Kdo more danes povedati, ko- liko zaslug imajo Orli, da se je zlasti po deželi obdržal red pri velikanskem duševnem in gospodarskem preobratu, ki ga preživlja danes naš narod. To ve in čuti le tisti, ki razume, koliko dobrega ali slabega more napraviti v svoji okolici posameznik. Urednik lista je pesnik in pisatelj Bevk, bivši goriški učitelj. Tudi to ni brez pomena. F. F. Slovenska dijaška zveza vabi učiteljstvo Slom. Zveze k sodelovanju in poroča: Načrt počitniškega zborovanja v Ljubljani. Da znova zberemo svoje moči, ki so v vojski po številu in moralni sili bile tako strašno zredčene, hočemo prirediti v Ljubljani avgusta meseca veliko zborovanje S. D. Z. Vodi nas pri tem želja, da na zunaj in znotraj prenovimo, zboljšamo in nanovo začnemo. V ta namen se je v Zagrebu izdelal načrt predavanj in organizacijskega dela v odsekih. Referati naj bi poglobili naše mišljenje na podlagi vojskinih izkušenj, dali naj bi jasnih direktiv za naše delo v novi državi, v novi družbi. Glavni referati (dva dni od 9. do 12. ure dop. in od 3—6. ure pop.) v veliki dvorani »Uniona«, kamor bi bili osobito vabljeni starešine in drugi naši voditelji ter in-teligenti, naj bi obsegali sledeči materi-jal v glavnih točkah. Razume se, da je referentu dana popolna svoboda v obsegu, načinu in metodi izdelave. Naša edina želja je, da podamo za celokupno naše versko, državno in kulturno življenje osnovne misli in da si stvorimo na podlagi tega praktičen načrt za delo med narodom. To zborovanje naj bo vrelec, iz katerega naj bi črpali v najbližjem razdobju. 1. Vojska in naš program. Kratka skica našega dela med vojsko, verska ideja po vojski, prelom s staro dobo, psihološko umevanje razvoja, naše naloge. 2. Jugoslovanstvo in drža-v a SHS. Predavanje naj bi pojasnilo naš politični in gospodarski položaj, začrtalo kulturne naloge države v njenem ozemlju in na svetovnem podiju. 3. Cerkev in država. Kulturne misije obeh potenc, dolžnosti ene do druge, dolžnosti do prebivalstva — po dr. Kreku, Ušeničniku etc. Problem ločitve. 4. Inteligenca in narod. Kakšno inteligenco moramo imeti, »da bomo narod poštenjakov«. Medsebojno razmerje obeh, dolžnosti države do inteligence in naraščaja ter narobe. Potreba politične vzgoje med narodom, da se obistinijo naši upi za bodočnost. Tu je obširno polje za pošteno, dela-ljubno inteligenco. Cf. sklep Češk. chromožd. od 7. febr. 1919. 5. Etika v službi naroda. Znanstveni sistemi, ki hWčejo organizirati naravno etiko, katere zaklade najdemo v nar. pesmih in pregovorih in ki jo je oplemenila in sankcijonirala kat. Cerkev. Edini trdni temelj, na katerem lahko zidamo. Kako nezadostni so drugi sistemi, to je krvavo pokazala vojna z epilogom sedanjega časa. 6. Socijalizem, boljševizem in evangelij. Nekaj historij-skega pregleda, boljševizem kot tak, paralela ter končno mi v tej par exel-lence socijalni dobi. 7. Časopisje in moralna vzgoja. Zahteva po akad. izobraženih žurnalistih, uveljavljenje poštenja v časopisih (gl. notice in cinične oglase!); naš novinarski inserijalni repertoir. Politični, strokovni listi ter kulturne revije. Kaj nam še manjka. 8. Literarnoi - umetnostno predavanje, Na podlagi referatov in debate bi se sestavile resolucije na vlado, inteligenco in javnost. V odmorih bi zborovali posamezni odseki (Jugoslov. tiskarna — Ljudski dom), in sicer: 1. Kultu rno-socijalni odsek za organiziranje dela in predavanj med narodom, v izobraževalnih društvih, orlovskih organizacijah ter mladinskih in ženskih organizacijah. 2. Abstinentski odsek z enim glavnim referatom v tem smislu. 3. Bogoslovski odsek v svr-ho notranje in enotne organizacije med bogoslovci. 4. Srednješolski odsek z enim glavnim referatom o sedanjem stanju srednješolstva, organizacijah in zahtevani reformi šol. Dijaški sveti itd. Podroben načrt S. D. Z. za delo med srednješolci. 5. Odsek za »Zoro« in Mentor« ter event. »Koledarček«. Na predvečer pozdravni večer, na večer prvega dne gledališka predstava. Popoldne drugega dne običajni, formelni občni zbor S. D. S. in J. D. Z., zvečer komerz v večjem stilu v »Unionu«. Tretji dan izlet (Gorenjsko, Dolenjsko ali kam drugam). Vrtec. List s podobami za slovensko mladino s prilogo »Angelček«. Letnik 49. Št. 6., 7., 8. Leto 1919. Vsebina: J. Cvelbar: Večeri (pesem); Fr. Ks. Steržaj: Naši nagajivčki; L. Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov (nadaljevanje); Ksaver Meško: Kaplja (pesem); Cvetinomirski: Lov na slone; dr. Jos. Lovrenčič: Pastirska o svetem Boštjanu (pesem); P. Bernardič: Boter Luka — zvezdoslovec; Ksaver Meško: Zdrava Marija! (pesem); L. Podlogar: Toplice na Dolenjskem; Cvetinomirski: Voznik Matija; Ksaver Meško: Pismo prijatelju (pesem); S. Meglič: Dve korejski bajki; J. E. Bogumil: Na starost; Modrost v pregovorih, domačih in tujih; Slovstvo; Kratkočasnice itd. — Vrtec je naš najstarejši mladinski list. Polstoletna Tomšič-Kržičeva era sega tja v početke Stritarjevega literarnega delovanja in prehaja v današnjo dobo, ko si narod ustvarja lastno državo in še niso jasno začrtane poti, po katerih se bo gibalo njegovo kulturno življenje. V li- stu bi menda zasledil drobtinice vseh literatov zadnjih desetletij. Vrtec ima tradicijo, zato bo tudi v lastni domovini lahko stal med prvimi vzgojitelji naše mladine. Letos sta izmed katoliške moderne med drugimi posebno zastopana Jos. Lovrenčič in Ksaver Meško. Naša mladinska literatura ni prebogata in nam v tem oziru še mnogo manjka. Zato je želeti, da zbere uredništvo med svoje sotrudnike naše najboljše leposlovce. Mladinski list s krščanskim vzgojnim programom tvori najvažnejši del našega kulturnega dela. Tega se mora posvetna in duhovska inteligenca jasno zave^ dati. Tudi naj večja skrb v tem oziru ne bo prevelika. F. Fabinc. Mladi junaki. Izšla je pesemca »Mladi junaki«. Je troglasna in namenjena višjim skupinam ljudske šole in meščanskim šolam. Pesem je prav pripraven pripomoček pri vzgoji k abstinenci. Dobi se pri skladateljici učiteljici E. Ro-pasovi v Žužemberku. Cena izvodu je 50 vin., s poštnino 55 vin. Krščansko-socijalno delavstvo je obhajalo 15. t. m. petindvajsetletnico obstanka svoje organizacije, ki jo je ustanovil dr. Krek. Ljubljanski učiteljiščniki in učite-ljiščnice so priredili meseca maja dramatično predstavo v ljubljanskem dramatičnem gledališču. Igrali so Funtkovo »Tekmo«. Vsi listi so jih pohvalili. Najbolj se je odlikovala Stana (gdč. Repič). Veselimo se, da gojenci tako pridno delajo na poglobitvi svoje naobrazbe. Kdor vzgaja samega sebe, bo tudi skrbel pozneje za kulturno povzdigo svojega naroda! Zapiski Pišite! Zapiski imajo namen, da prinašajo zanimive izpiske iz člankov raznih listov in sicer v prvi vrsti one, ki se tičejo vzgoje in pouka ter šolstva sploh, dalje pa tudi kratke izvirne članke o najrazličnejših šolskih vprašanjih. Tovarišice in tovariše poživlja uredništvo, da zapišejo vsako uvaževanja vredno misel in jo pošljejo uredništvu za uporabo mjed zapiski. Ni potreba, da je kdo izurjen pisatelj in člankar, samo zdrave misli je treba, vse drugo oskrbi urednik. Za to številko nam je poslal tovariš Kržišnik nekaj drobtinic za zapiske, drugi naj kmalu sledijo, ker le z združenimi močmi povzdignemo list na višino, da bo res prvovrstno kulturno glasilo krščanskega učiteljstva in nam nihče ne bo mogel očitati inferiornosti. Za narodno vzgojo. Zadnji žalostni dogodki na Koroškem so nam zopet pokazali pomanjkanje narodne zavednosti pri nas Slovencih. Medtem ko poročajo, da so Nemci kar prostovoljno drli k svojim zastavam, da so njih mesta kakor izumrla, se naši fantje niti vpoklicu ne odzovejo in zbeže rajši v sovražno deželo. In vendar so Nemci rav-notako utrujeni vojne kot mi. Oni imajo pač mnogo bolj razvit narodni čut. Zakaj pa pri nas ni tega, se nehote vprašamo. Ali ni mogoče vzgoja pomanjkljiva? Nemci so v svojih šolah znali ta čut izvrstno gojiti; v vsakem razredu si videl na deški strani tablico z napisom: »Du bist ein deutscher Kna-be«, pod katerim je bilo nekaj bodrilnih jedrnatih stavkov. Na dekliški strani pa: »Du bist ein deutsches Miidchen«, s primerno prikrojenimi stavki. Schillerjev izrek: »Nichtswtirdig ist die Nation, die nicht alles einsetzt fiir ilire Ehre«, se je bliščal zopet na drugi strani. Njih berila so polna sestavkov, v katerih se je poveličeval nemški duh in dvigal narodni čut. Seveda, Nemcem je bilo v stari Avstriji vse dovoljeno, medtem ko so nam cela berila konfiscirali zaradi par nedolžnih stavkov. Toda ali ni bilo mnogo krivde tudi v nas? V svojem deželnem separatizmu, podnetenim od Nemcev, je poznala naša najmočnejša politična struja samo Kranjce, vsi drugi Slovenci so bili nedosežno daleč -r- na Marsu. To je bilo, ali kako je danes? Zdi se mi, da je naša usoda precej podobna ruski. V svoji veliki idealnosti zahtevamo vzgojo za bratstvo narodov, ljubezen, strpljivost. To vse je krasno, — a le ideal. Ali naj damo orožje iz rok, dokler nam grozi tak bratski narod z ubitjem? Kaj pa naša Notranjska, Goriška, Trst, Istra? Ali je bomo mogli sploh trenutek pozabiti? Ali nimamo dovolj vzroka gojiti v največji meri narodno zavednost in čut skupnosti, katerega sedaj tako v resnici »krvavo« pogrešamo? Sedaj imamo proste roke, porabimo jih, vzgojimo narodno zavedno in požrtvovalno mladino! Korist naroda in domovine mora biti vsakemu Jugoslovanu prva in najsvetejša dolžnost. Kržišnik. Nadzorujmo otroške igre. Ko sem nastopil po vojni svoje službeno mesto, sem strmel nad rednimi tatvinami, ki so se dogajale pri otrocih. Da, otroci so se celo ponašali s tem, kaj in koliko je kdo ukradel. Spočetka sem mislil, da je to povzročila splošna plenitev ob avstrijskem polomu. Gotovo je tudi to vplivalo na otroke. Ko sem pa neopaženo opazoval njihove igre, sem videl, da se najrajši igrajo igre: »blago krast«, »svetnike krast« in »vrtnar in tat«, kjer jemljejo tatu v varstvo, da ga vrtnar ne ujame. Zadnjo igro so se naučili celo v šoli! Znan je stavek, da se že pri otrokovi igri spozna njegovo nagnjenje, oziroma nadarjenost. Tu se otrok pokaže, kakršen je v resnici, posebno če misli, da je neopažen. Otroku je torej že pri igri treba dati pravo smer, v kateri naj se razvija. S prepovedjo samo se ne doseže ničesar, dati se mu mora primernejših iger. Kržišnik. Pouk o higijeni. V šoli se ima gdjiti higijena in snaga. Pri obeh igra pometanje veliko vlogo. Kakor iz izkušnje vem, pa naše žene in dekleta niti pometati ne znajo. Zato naj se pri gospodinjskem pouku v ponavljalni šoli ne prezre pravilnega pometanja. Učiti se mora seveda nazorno in praktično, za kar pač ni nobene težave. V šolski sobi, kjer se vrši pouk, seveda ne kaže pometati, ravno z ozirom na higije-no, stori se pa lahko drugje, v veži, v kaki prazni sobi, na dvorišču, itd, Kržišnik. Samoumor. Na ljubljanski realki se je ustrelil četrtošolec N. v šoli med veroukom. Dijak je bil star v IV. razredu — 18 let in je imel nič manj kot 6 dvojk. To menda pove vse. Drugič pa, samomorilcev je :mel svet vedno, a tudi med najmlajšimi, in če se danes po petletni vojni v razburjeni psihozi ustreli vse prej kot najpridnejši dijak, ali je podan vzrok, da se strelja po časopisju proti verouku? Vsak človek, ki ima razvito duševno življenje, je prebil kritične dneve v svojem razvoju in iz izpovedi znamenitih mož vemo, da so jih mučile samomorilne misli. Goethe je napisal Werterja — mladega Goetheja — in orisal znano dobo »Sturm und Drang«, ko so bili samoumori na dnevnem redu. In v takem »Sturm und Drang« živimo tudi danes. Zato je popolnoma neumestno pri sicer obžalovanja vrednem dogodku toliko filozofirati — o verouku. Cerkev bo sama ukrenila potrebno, če bo uvidela potrebo. X. Protest proti kulturnobojnemu odloku bavarske nove vlade, ki se tiče verstvenih vaj šolske mladine, je izdatno učinkoval. Ministrstvo za uk je izdalo odredbo 25. januarja, takoj drugi dan je pa protestiral celotni episkopat, in sicer iz pravnih, nravstvenih, socialnih in vzgojnih razlogov. Svoj lastni ugovor je pa sestavil monakovski nadškof Fauthaber, ki ga je v obliki pastirskega lista poslal vsem duhovnikom, da so ga prebrali vernikom. Nadškof poudarja, da je ministrska odredba pred Bogom težja, nego morilni ukaz trinoga Heroda — potem pa nadaljuje: »V vesti ste, krščanski starši, slejkoprej zavezani, navajati svoje otroke, da obiskujejo verstveni in krščanski nauk, pravtako da hodijo k službi božji in prejemajo svete zakramente. Ta vestna dolžnost je tako stroga, da se mora tistim, ki se izjavijo v zmislu nove odredbe, zabraniti prejem svetih zakramentov, sv. obhajilo, po smrti pa cerkveni pokop. Tisti otroci, ki niso obiskovali vsega krščanskega nauka, seveda tudi ne bodo smeli k slovesnosti prvega sv. obhajila in ne k sv. birmi. Če morejo brezsrčni starši to prenesti in °dtrgati otroke od teh najlepših mladinskih dni, se ne smejo pritoževati, če bodo sami kot očitni grešniki od sv. 2akramentov izključeni.« Po teh odloč- nih in krepkih besedah, izgovorjenih v zavesti velike odgovornosti, zahteva pastirski list, da mora ostati verski pouk obvezen za vse učence ljudskih in srednjih šol. To obveznost zahteva v imenu božjem, v imenu verstva, Cerkve, staršev, otrok, v imenu vzgojne šole, svobodne vesti ter v imenu stiske, v kateri živimo. Sklene pa z besedami: »Še nikdar v zgodovini naše ljudstvo ni tako nujno potrebovalo Zveličarja sveta in socijalnih moči sv. vere kot danes. Še nikdar ni bilo varstvo z vsemi zveličavnimi in krepilnimi viri tako nujna državna potreba kot danes. Še nikdar ni bil krščanski nauk za naraščaj tako nujno »obligaten predmet« kot danes, če hočemo, da ne bode bodočnost zarezala še hujših ran in ustvarila še večjih razvalin, kot so sedanje.« Krepke protestne besede so imele sijajne uspehe. Povsod po deželi je nastopilo katoliško ljudstvo zoper neznosno tiranstvo sedanjih mogotcev. Nejevolja se je pojavila celo med krogi, ki Cerkvi niso posebno naklonjeni, n. pr. v liberalnem bavarskem učiteljskem društvu. Značilne so besede nekega neodvisnega šolskega veščaka v »Padag. Warte« št. 2, 1919: »Šola brez verstva je večja nesreča kot izgubljena vojska.« X. Osnovna šola. V prvotnem načrtu smo imeli izraz »narodna šola«. Potem pa se je v slovenski načrt sprejel izraz »osnovna« šola. Zdi se nam, da bo v naši državi narodna vzgoja vsaj nekaj desetletij take važnosti, da bo morala biti ta misel izražena že v označbi šole same. Tudi je izraz »osnovna« šola med ljudstvom tako neznan, da bi ga res ne kazalo zamenjati. V hrvatskem načrtu dr. Jure Turiča — kritiko priobčimo prihodnjič — najdemo »priprav-nu školu«, »osnovnu školu« in »pučku omladinsku školu«. •5KS^S*Sa£K5£Sa£>GI!Sa9- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX>OOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO( Društvena in stanovska kronika. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX>OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO K višjemu šolskemu svetu sta imenovana kot zač. višja šolska nadzornika Engelbert G a n g 1 (za Kranjsko) in Fr. Gabršek (za Štajersko). Ljudsko in meščansko šolsko učiteljstvo si je zopet priborilo važno postojanko. Stvar učiteljstva je, da se imenujejo v bodoče okrajni in višji šolski nadzorniki le iz vrst učiteljstva. Pridnemu učitelju mora biti dana prilika, da se povspne navzgor, in bo paziti zlasti, da se bodo v bodoče upoštevale želje stanovsko zavednega učiteljstva in ne toliko želje raznih strank, pri katerih odločajo bolj osebni kot stvarni razlogi. Letos je doseglo učiteljstvo povoljno rešitev gmotnega vprašanja, v njegove roke pridejo vsa nadzorniška mesta in tudi vprašanje dovršene naobrazbe z možnostjo vstopa na univerzo dozoreva. Skratka: učiteljstvo si pribori ono mesto, ki mu v moderni državi po vsej pravici pripada. To tudi ohraniti bo pa le možno, če si bo vsak učitelj (učiteljica) svest(a), da ima učiteljstvo poleg različnih kulturnih stremljenj mnogo skupnih prevažnih stanovskih zadev, ki jih ne sme nikdar zatajiti in pozabiti, če se noče zopet spraviti na stališče životarenja. Iz višjega šolskega sveta je izstopil tov. Gnus, na njegovo mesto pa pride Ivan Štrukelj, predsednik Slom. zveze, vsled medsebojnega dogovora. Uredništvo Učiteljskega Tovariša je odložil E. Gangl. List je urejeval 20 let. Čudno. Na zborovanju Zveze slov. uči-ljev in učiteljic na Štajerskem je bil sprejet sledeči predlog učit. društva za laški okraj: Z ozirom na število članov in z ozirom na načelo proporca ne more Zveza glede zadeve štaj. učit. zastopnika v višjem šol. svetu pripoznati nobenega pakta, obžaluje tozadevna nesporazumljenja in poziva tov. Gnusa kot Černejevega namestnika, da vztraja na svojem mestu. Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1919/20. Na prvi državni gimnaziji, na državni realni gimnaziji, na državni realki, na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani bo vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1919/20 v nedeljo 29. junija od 9, do 12. ure dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ob določeni uri v ravnateljevo pisarno dotične-ga zavoda in prineso s seboj krstni list, ob-iskovalno spričevalo zadnjega razreda ljudske šole in izpričevalo o cepljenju koz. Zunanji učenci se zglase lahko tudi pismeno, Sprejemni izpiti, obsegajoči verouk, slovenščino in računstvo, bodo v soboto, 5. ju- lija od 8. ure dopoldne dalje. — Višji šolski svet. K vprašanju stanovske organizacije smo prejeli sledečo izjavo: Učiteljstvo mokrono- škega sodnega okraja, zbrano na sestanku dne 5. junija 1919 v Mokronogu, sklene: Pozdravljamo z vsemi svojimi silami skupno delo učiteljstva, da se čimpreje in najtesneje združita Zaveza in Slomškova zveza v skupno stanovsko organizacijo, kjer bo celokupno učiteljstvo združeno kot en stan; obsojamo pa vsako stanovsko cepljenje. — Pirnat, predsednik. — Grčar Tit, tajnik. Razširjenje naše organizacije. Naši somišljeniki se gibljejo tudi na Hrvatskem, kjer je nekaj vrlih učiteljev, ki hočejo kulturno delovati na temeljih krščanskih načel. Upati je, da preide ideja tudi na Srbsko, da bi se tudi tam dobilo ali vzgojilo učiteljev, ki bi zidali narodno kulturo na verskem temelju. Tovariš, ki predseduje pripravljalnemu odboru za ustanovitev krščanske učiteljske organizacije, piše v navdušenih besedah o dosedanjem delu. Za danes naj zado: stuje toliko. O velikih počitnicah napravimo sestanek v Zagrebu, kjer se bo ustanovila skupna organizacija. Vsi tovariši, ki bi se morebiti udeležili tega sestanka v Zagrebu o počitnicah, naj to takoj ali vsaj v kratkem javijo Slomškovi zvezi v Ljubljani. Tovariši in tovarišice, javite se v obilnem številu, ker le v delu je naša moč in zmaga! Našim učiteljicam! Pri SŽZ v Ljubljani se je osnoval Vodstveni odsek za žensko telovadbo, ki je prevzel nalogo, da organizira in vodi telovadne odseke. Največ težav dela vodstvu vprašanje vaditeljic. Da izvež-bamo vaditeljice, nameravamo prirediti tekom počitnic vaditeljski tečaj. Prosimo poročila, če bi zamogla Vaša organizacija poslati v ta tečaj kaj učiteljic, ki bi potem po deželi vodile ženske telovadne odseke. Nadalje prosimo, da nam nasvetujete kake učiteljice v Ljubljani, ki bi imele veselje do ženske telovadbe, da bi jih poklicali v Vodstveni odsek. Za vse informacije glede ženske telovadbe se obračajte na Vodstve-, ni odsek za žensko telovadbo v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Iz odborovih sej Slomškove Zveze. Seja dne 5. maja 1919. K Slom. Zvezi pristopijo: Iva Ukmar, učiteljica v Cerknici — se sprejme. Minka Gregorc, učiteljica v Mengšu — se odkaže kamniški podružnici. Radi dra-ginjskih doklad in nabavnega prispevka se ponovno intervenira pri dež. vladi. Da se bodo štela vojaška leta učiteljem-vojakom dvojno, se napravi vloga na Višji šol. svet. — Seja dne 10. maja. Naročnina »Slov. Učitelju« se zviša na 20 K, ker so predloženi tiskarniški stroški zelo visoki (ena številka Slov. Učitelja 1400 K). Prebere se zapisnik zborovanja novomeške in kamniške podružnice. Novomeška podružnica predlaga za učiteljstvo 35 službenih let, med katera naj se štejejo tudi £>rov. leta. Ko bo pri- lika, se store potrebni koraki. Glede Jug. kult. organizacije kršč. učiteljstva se stopi v stik s hrvaškim učiteljstvom, ki je zbrano okoli lista »Učit. Vjesnik«. — Sejja dne 30. maja. Podružnicam se bo odstopila potrebna članarina za pokritje stroškov. Predsednik prečita poročilo tov. Kuntariča iz Slavonije glede skupne kulturne organizacije. Sestanek se naj bi vršil v začetku avgusta v Zagrebu. En referat prevzame Slomškova Zveza. Sklene se nadalje, da se že sedaj izdelajo sporazumno s Hrvati pravila za skupno organizacijo, ki se predložijo na zborovanju učiteljstva. Podružnice Slomškove Zveze naj pozovejo učiteljstvo, da se v največjem številu udeleži tega sestanka. Načrt za potovanje in bivanje v Zagrebu se pravočasno izdela in objavi. Radi polovične cene za vožnjo na železnici se ukrene vse potrebno. — V Vodstveni odsek za žensko telovadbo se kandidirata kot članici učiteljici Anica Lebar in Roza Črne. — 10 redni občni zbor Slomškove dijaške zveze se vrši 14. in 15. avgusta v Ljubljani. Odbor S. D. Z. vabi učiteljstvo na zborovanje in želi, da prevzame tudi kak referat. — Koledarček se izda prihodnje leto s seznamom vsega učiteljstva v Sloveniji. — Iz Slomškove Zveze izstopi nadučitelj Fran Božja iz Polhovega gradca, pristopi pa učitelj Maks Jovan v Sostrem. Jasna in odločna beseda. Tovariš iz mlajše struje učiteljstva nam je poslal sledeče pismo: V 1. štev. letošnjega »Slov, Učitelja« si je »Slomškova Zveza« začrtala program, ki povsem odgovarja mišljenju in hotenju krščanskega učiteljstva; program, ki obenem tudi ne zaostaja za duhom časa. Vendar pa je kljub temu programu še marsikateri slovenski učitelj ostal — in stoji še dandanes — na razpotju. Ne čudimo se temul Kdor je v predvojnem in vojnem času vsaj nekoliko zasledoval delo učiteljstva »Slomškove Zveze« in »Zaveze jugoslovanskih učiteljev«, moral je priti do zaključka, da tu ni vse v redu — ne na eni, ne na drugi strani; zato pa si marsikateri slovenski učitelj ni bil na jasnem, kod in kam vodijo pota naših stanovskih organizacij. Poudarjam: tudi »Slomškova Zveza« je napravila marsikak korak, ki ji ni bil v čast, še manj pa v korist. Ena njenih glavnih napak, iz katere so izvirale vse druge, je bila, da se je preveč — udinjala stranki,1 kar je bilo pod Sušteršičevim režimom tem pogubneje. Tako je Šušteršičev duh avto- 1 Pojavi zadnjega 'časa kažejo, — glej med drugim imenovanje v višje šolsko nadzorstvo, ko je stranka prezrla soglasni sklep odbora Slomškove Zveze — da bi se učiteljstvo zopet rado zvodilo na to pot. Mlado učiteljstvo bo drage volje delalo v smislu Krekovih kulturno-gospodarskih načel, toda nikdar več ne pojde — pod klanec. kracije in terorizma zavel tudi v »Slomškovi Zvezi«; »Kaj mi mar tvoje prepričanje — stopi k nam in drži z nami, če ne ...!« Naravna posledica tega je bila, da je pristopil k »Zvezi« marsikdo, ki ni bil našega prepričanja. Bodimo odkritosrčni in priznajmo to! Marsikomu, ki je bil naš iz prepričanja, se je to gabilo, toda bilo je treba držati jezik za zobmi, če nisi hotel priti v nemilost pri »višjih«. In drugi — morda bolj značajni — so s pomilovalnimi pogledi zrli na »Slomškarje«, češ, glejte jih — kori-tarje! Vsi tisti pa, ki so bili le po imenu člani »Slomškove Zveze«, po svojem prepričanju — če so sploh imeli kakšno prepričanje — pa so bili vse drugo kot »Slom-škarji«; tako je trpel ugled »Zveze« in vseh onih, ki so bili pri »Zvezi« res kot dobri značaji, ne pa kot »koritarji«.1 Vsak, ki je čutil in mislil pošteno, je moral sprevideti, da tako ne more iti dalje in da je treba »Slomškovi Zvezi« temeljite remedure. Že takrat, ko nas je še tlačila mora Šušteršičeve strahovlade, so se marsikomu začele odpirati oči in v vrstah »Slom-škarjev« se je pojavljalo novo življenje, ki je vedno glasneje vpilo po reorganizaciji. Tako se je izvršil v »Slomškovi Zvezi« preobrat, ki smo se ga vsi razveselili: »Slomškova Zveza« se je postavila na lastne noge, postala je neodvisna od stranke. Toda kljub temu preobratu še nismo prišli do jasnosti. Marsikak tovariš, ki stoji na pozitivnem stališču — med temi tudi jaz — še vedno ni vedel ne kod, ne kam. Začeli so se oglašati glasovi po skupni stanovski organizaciji, premalo se je poudarjalo, do kod bi smele segati meje skupnosti. Istočasno pa se je »Zaveza jugoslov. učiteljev« proglašala tudi za nadstrankarsko in vabila k sebi vse učiteljstvo brez razlike svetovnega nazora. Da, šlo je še dalje: kot »Slomškova Zveza«, tako si je tudi »Zaveza jugoslov. učiteljev« — če se ne motim, bilo je to začetkom septembra 1. 1. — postavila krščansko etiko za svoj kulturni temelj. Iz tega vidika bi bila torej samo stvar okusa, h kateri organizaciji hočem pristopiti, kakor je n. pr. stvar okusa, ali hočem piti kraški teran ali dolenjski »cviček«. Ravno , to pa je bilo vzrok nejasnosti; marsikdo je namreč dvomil, da bi bila »Zaveza jugoslov. učiteljev« res nadstrankarska in da bi bil z resnim premislekom sprejet od »Zaveze« , predlog o krščanski etiki kot kulturnem temelju. Ko smo tako stali na razpotju in ugibali, kam vodi pot na levo in kam na desno, pa se je oglasil nad nami »kategorični imperativ« od Učiteljskega sveta: »Pristopi k tej ali oni naši organizaciji, sicer nisi več — naš kolega! Pristopi — sicer te postavimo na sramotni oder!« — Živimo v času demo- 1 Tu bi se dalo mnogo povedati, pa molčimo, ker gledamo samo naprej in ne več — nazaj. kracije, zato ta poziv pač ni bil na mestu, tem manj pa zato, ker nam je takrat še manjkalo jasnosti. Toda bodi kakor hoče: »kategorični imperativ« je rodil sadove. Tovariši so se začeli priglašati k organizacijama in — bilo je marsikomu že končno vseeno, h kateri se priglasi. Sčasoma sta se nam učiteljski organizaciji jeli kazati v jasnejših konturah. Uvideli smo, da se križajo njuna kulturna pota, kar nam morajo — hote ali nehote — priznati tudi tovariši iz »Zaveze«. Le tistemu, ki veruje v moč krščanske ideje, more biti ta ideja vodnica v življenju. Verovati pa more v njeno moč le tisti, ki je iz dna duše prepričan, da je v krščanstvu ne samo moč, ampak tudi — resnica. Ker sem tudi jaz uverjen, da nam je krščanstvo najboljši, najtrdnejši in najzanesljivejši kulturni temelj, in ker sem uverjen, da se izmed slovenskih učiteljskih organizacij edino »Slomškova Zveza« čuti voljno in zmožno graditi na tem temelju stavbo naše narodne kulture, prosim, naj se tudi mene blagovoli uvrstiti med »Zvezine« člane. Mojemu dolgemu »confiteorju« se naj oprosti! Misli so mi silile pod pero in — nisem mogel molčati. Prepričan sem, da si še vedno marsikak naš tovariš ni na jasnem o temeljih in ciljih naših stanovskih organizacij. Še vedno se poudarja *nadstrankar-stvo« »Zaveze jugoslov. učiteljev« in da je v »Zavezi« prostora za vse tovariše, brez razlike svetovnega naziranja. Naj bi tudi »Zaveza« jasno in določno izpovedala svoj kulturni program, kot je storila to »Slomškova Zveza«! Pripomnil bi rad še to: Skupna stanovska organizacija je naša nujna potreba, odločno pa je odklanjati vsak kompromis v kulturnih vprašanjih. Franc Lužnik, učitelj v Krejancih, pošta Galicija (Koroško), Pomanjkanje učiteljstva; gojenci (gojenke) III. letnika učiteljišč na službe. Višji šolski svet je izdal sledeči razpis: Pomanjkanje učiteljstva je že sedaj pre-občutno. A navdaja nas toliko večja skrb danes, ko nujno potrebujemo sposobnega učiteljstva za osvobojeno Koroško in Prekmurje. Svojemu narodu na pridobljenem ozemlju moramo dati narodnih šol v dokaz, da je^ zanj napočila zaželjena doba pravice in svobode. Kako si pomagajmo v tem velikem in veselem, a tudi resnem času? Lotiti se moramo takoj dela in porabiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago. 1. Predložiti je semkaj imenik učiteljev (v prvi vrsti samcev), ki bi jih poslali službovat na omenjeno ozemlje. Obe učiteljski organizaciji, t. j. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva in Slomškova Zveza, lahko sestavita take imenike svojih članov. 2. Gojenci (gojenke) III. letnika učiteljišča naj bi po dovršenem letošnjem šolskem letu takoj nastopili učiteljske službe.1 Namestili bi jih na večrazrednicah, kjer bi dobili prazna službena mesta po izvedbi predloga 1. Voditelji (voditeljice) bi dobili nalogo, da jih uvajajo v šolsko prakso; tako bi prevzeli to skrb tudi okrajni šolski nadzorniki. Na ta način bi pridobili to, česar jim učiteljišče ne bi moglo glede šolske prakse v dovoljeni meri dati, ker bi zanje odpadel IV. letnik. Provizorično bi službovali tri leta, da bi se v tem času lahko pripravili na usposobljenostni izpit. Plačo bi prejemali isto, ki gre vsakemu učitelju pred drugim izpitom. 3. Morda bi kazalo za tretjeletnike prirediti 4 tedenski počitniški tečaj, da bi se jim znanje v pedagogiki, didaktiki in metodiki ter v slovenščini (morda še v kakem drugem predmetu) utrdilo in poglobilo, ali pa bi sc zanje v ta namen podaljšalo šolsko leto za štiri tedne. 4. V učiteljsko službo naj bi se pozvali tudi maturanti gimnazij in realk ter bi zanje veljale določbe pod 2. in 3. Pri teh bi splošno znanje zadoščalo, strokovnega znanja pa bi si na teh tečajih pod umnim vodstvom in z lastno pridnostjo pridobili vsaj toliko, da bi v tem kritičnem čas« zadovoljivo izvrševali svoje naloge in se dovoljno pripravili na usposobljenostni izpit, ki bi se nanj javili po dveh letih. Tečaji za maturante naj bi obsegali le pod 3. imenovane strokovne predmete. Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in odbor Slomškove Zveze se naprošata, naj imenik pod 1. imenovanega učiteljstva predložita čimprej semkaj. Seveda se je predvsem ozirati na učiteljstvo, ki radovoljno in brez ugovora odide na od-kazana mu službena mesta. Fr. Vadnjal, predsednik. Predsednikom in tajnikom podružnic Sl. Z. naznanja uredništvo, da bo list poročal le o zborovanjih tistih podružnic, ki pošljejo uredništvu poročilo. Toliko v vednost, da ne bo zamere. Stanovska zavest zahteva, da v prvi vrsti pošiljate poročila svojemu glasilu in šele potem drugim listom.2 Zdravljenje učiteljstva v dež. blaznici. Z ozirom na našo vlogo z dne 11. 4. 1919 glede zdravljenja v deželni blaznici, je sklenila komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave raztegniti sklep deželnega odbora z leta 1913: Učiteljstvo, službujoče na Kranjskem, se zdravi v II. razredu v dež. bolnici le tedaj, če plača za 10 dni naprej takso za III. razred, tudi na zdravljenje v dež. blaznici. Upraviteljstvu se je naročilo, da vse potrebno ukrene v smislu navedenega sklepa. 1 Ali sta ljudskošolska nadzornika s to točko zadovoljna? Upamo, da vsaj ne. 3 Nekaj že poslanih poročil izide v prihodnji številki. •assa96«5asG*sa£X5isa£> Blagajna ima namen, če bo uspeh ' povoljen, akcijo nadaljevati in jo razširiti tudi na razpise nagrad za poljudna dela strokovnjakov; skušala bo po svojih močeh 5e na drug način pozanimati slovenskega delavca za najbolj važno panogo našega življenja: za zdravstvo — in s tem povzdigniti splošno izobrazbo slovenskega naroda. Društva in vsi, ki pridejo z delavci v dotiko, se naprošajo, da opozore svoje člane in delavce na ta razpis. Prosi se tudi za predloge in nasvete k začeti akciji, ki naj se pošljejo na naslov: Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Listnica upravništva: šesti številki smo priložili položnice. Celoletna naročnina znaša 20 K. Kdor še ni poravnal naročnine, naj to kmalu stori, kdor pa je že poslal 10 K, doplača samo še 10 K. »Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Uredništvo in upravnlitvo fe v Ljubljani, Židovska steza 4/HL Celoletna naročnina K 20'— za druStvene člane In nečlane. (Pri društvenih članih je v naročnini vračunjena društvena članarina. Vsak drnitveni član mora biti naročnik lista.) Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu do ?■ vsakega meseca. Reklamacije, naročnino in dopise sprejema uredništvo »Slovenskega Učitelja« v Ljubljani. r* — Last »Slomškove zveze«. — Oblastem odgovoren I. Labernik, učitelj na Rakovniku. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani m fi-M ■■ t: V<‘. SSVv^- y\’ %. 1. ’ R: \ . 7 , ' • .7 . 'i, ' 1 • . /v •; l' K. ' i ; ■ \ ’ ■vv-VVt" •/: f1 '■ v , ■ 7 ' . ' , ■ ‘iv ■: ! ' 9:. - - ■; ■ ' • ' - . - . ■■■ ■•■■■■ . v ) . vv(, ..v ; ‘v. -:„r, š Mi- y f : ■r -f >’■; .v , !\ ' •• ■ <• ■ ‘V " '•••■ • , ' ' .V''', j*. m ■, >■. m ' • i ■vA -V . : V-;. ■■; •; ' 1 ';v '■ ■ y''Vv: ■’ * /• 'X i ’ * 'yW;«? * *, *- • : A , ' ■ V ' . > J’ ■ v. •. ■ ■> ■ . . • V v, fv ’