ar)« izhaja vsak dan razen nedelje in praz-ilkov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za ino-temstvo K 30‘—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* i Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.-7. zvečer._________________________________ii_ Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniSk rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino In Ins rate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.-12. dop. In od ‘/26.—'h7. zv.— Reklamacije poštnine proste Posamezna številka 6 vinarjev. §tev. 166. V Ljubljani, v četrtek dne 21. decembra 1911. Leto L Na svidenje, gospoda! Lj u b lj a n a , 20. decembra. Državni zbor je danes res opravil vse svoje nalogp. Do večera so se poslanci že odpeljali na vse strani, da se pred pmBiki še nekoliko rddabnejo, od težkega dela. Zaies, danes je moralo biti vroče. Deset točk je obsegal dnevni red današnje seje, deset točk, med katerimi so nekatere prav globoko segajoče, a zbornica je rešila vse do pičice ter napravila tabula rasa. Bilo je kakor — v kranjskem deželnem zboru. Seveda ni bila umetnost tega strojnega reševanja prevelika, zakaj vsi predmeti so bili v odsekih in pododsekih tako obdelani in izčrpani, da bi bilo težko povedati še kaj novega. Ali to je pri važnih predfmetih navadno tako. V vseh odsekih stranke zastopaue skoraj natančno tako kakor v popolni zbornici, imajo priliko, da povedo tam, kar mislijo povedati in glasujejo večinoma v enakem razmerju kakor v zbornici sami. Pa vendar se razvijajo v avstrijskem parlamentu pogostoma, zlasti sredi sezone, tudi o popolnoma izčrpanih predmetih dolgotrajne, dolgočasne debate, ki jemljejo zbornici toliko časa, da mora nazaduje reševati po deset predmetov Jv par urah, da se mora vedno zadovoljevati s provizoriji in da morajo drugi važni predmeti čakati leta in leta na rešitev. Parlament je gotovo meRto, kjer se ima govoriti. Ali kdor pregleda steuografične zapisnike avstrijskega dižavnega zbora, se bo lahko prepričal, da je v njih pravzaprav kaj malo resnih iu temeljitih govorov, pač pa nepregledna množina govoričenja. Zakaj med poslanci jih je sila božja, ki smatrajo parlament le za prostor, na katerem imajo nabirati lovorjeve veuce za svoje osebe. Taki gospodje zemenju-jejo delo in besede, pa mišlijo le na to. kako bodo imponirali svojim volilcem, če jim povedo, kolikokrat so povzeli besedo in kako dolgo so govorančili. Celo našteti „stvarni“ in ..osebni" popravki pa vprašanja do predsednika prava specialiteta avstrijske zbornice, izvirajo večjidel le iz hrepenenja, da spravijo razni gospodje svoja cenjena imena čim pogosteje v zapisnik. Ta bolezen ni edini vzrok, da ima naš parlament vedno premalo časa. Saj skrbe vlade kar namenoma za to, da je nazaduje vsako zasedanje prekratko. Ali če se preiskujejo razlogi nezadostne plodovitosti državnega zbora, se ne sme pozabiti na ta pojav. Tega nepotrebnega zapravljanja časa ne bi bilo, če ne bi nekateri poslanci vse preveč podcenjevali politično zrelost volilcev in če bi bila politična organizacija strank povsod taka, kakršna bi mir la biti. Ne da se pač tajiti, da je politična izobrazba v Avstriji še precej zaostala. Nazadnja- ANTON CEHOV: Križi in težave. Lev Nikolajevič Popov, nervozen človek, nesrečen v službi in v rodbinskem življenju, je vzel račun v roke in začel znova računati. Pred dobrim mesecem je kupil v banki Košker & Co. srečko I. državnega loterijskega posojila na mesečne obroke in sedaj je računil, koliko bo plačal ves čas in kdaj preide srečka v njegovo polno last. — Srečka stane po kurzu 246 rubljev, — je računal. — Dal sem zadatka 10 rubljev, torej jih ie ostalo še 236. Dobro... K temu je treba prišteti obresti za en mesec po 7% na leto in V«% komisije, kolek, poštne stroške za kupno listino 21 kopejk, zavarovalnino za srečko 1 rubelj 10 kopejk, za transito 1 rubelj 22 kopejk, za elevator 74 kopejk, globe 18 kopejk... Za zastorom na postelji je ležala žena Popova, Sofija Savišna, pripeljavša se k možu iz Mcenska po odhodnico. Spotoma se je prehladila, dobila kostenico in sedaj trpela neznosne bolečine. Nad njo v vrhnjem nadstropju se je vztrajen človek, najbrž .konservatorist, učil na klavirju Lizto-vo rapsodijo s tako vnemo, da je bilo slišati, kakor da bi po strehi vozil tovorni vlak. Na desno, na sosednji številki se je študent-medicinec pripravljal za rigoroz. ška volilne pravica, ki se ie šele pred štirimi eti umaknila demokratični, je bila največ kriva da se široki sloji, izvzemši organizirano delavstvo, niso dosti zanimali za parlament, v katerem niso imeli svojega zastopstva. Ali splošua volilna pravica je že v tem kratkem času precej vzgojevalno vplivala, a kolikor še m mogla sama poglobiti političnega življenja, bi bila naloga političnih strank, da ga poglobe med svojimi pristaši. Poslane', ki iščejo v parlamentu osebne reklame iu tiščijo svoje ime neprenehoma v ospredje, izkazujejo s tem, da smatrajo svoje volilce za uezrele. Kajti od politično izobraženih volilcev imajo pričakovati, da jih bodo vprašali o delu, ki se je izvršilo v parlameutu. če pa mislijo, da čakajo volilci le na to, kdaj da bodo čitali imo svojega poslanca na govorniški listi, pod kakšno interpelacijo ali p* v drugi podobni zvezi, jim ne delajo 8 tem nikakršnega komplimenta. Poslanec, ki ne od pre ust, kadar je treba, je pač neporabeu: ali poslanec, ki hoče biti vsak trenutek imenovan, tudi ni nič posebnega; in če z nepo trebnimi nastopi zavlači stvarno delo. tedaj je njegova politika škodliiva ne pa koristna. Ali ta demagogija, ki provzroča prave licitacije v zbornici in neprenehoma drhti za popularnostjo, je posledica klavrnih strankarsko-političnih razmer v tej čudni državi. Posledice žalostnih razmer ne morejo biti vesele, zato pa tudi volilci ne morejo imeti posebnega veselja ob slovesu dižavnega zbora. Zadnje ure je parlament sklenil nekoliko socialnih drobtinic, za katere so se morali socialni demokratje v odsekih pehati na vso moč. Ali te male žetvice ne morejo širokih slojev odškodovati za vse tisto, kar so po pravici pričakovali v svoji veliki stiski. Omenili smo že brezuspešnost v draginjskem vprašanju. Tudi socialno zavarovanje tiči še vedno tam, k|er je bilo, ko j« vlada vložila novi načrt. Na ta predmet bo moralo delavstvo prav posebno paziti, zakaj razna znamenja kaže;o, da hočejo močni in vplivni faktorji zopet za vlačiti to nujno vprašanje in da je „Slovenec“ ve/lel, na koga se zanaša, ko je tolažil podjetnike, da poteče še mnogo Ljubljanice, preden postane iz uačrta zakon —* če sploh kdaj postane. Ali dočim sujejo nnšfanske stranke vsa socialna vprašanja kolikor le morejo od sebe, se izogibljejo z enako vnemo tistemu problemu, ki bi ga pred vsem one morale izvršiti, da pridejo same do tistega vpliva, ki jim gre kot zastopnicam meščanstva v tej državi. Narodno vprašanje se ni niti za milimeter odmaknilo od mrtve točke ; zakaj tista pogajanja, ki jih vodijo Cehi in Nemci zaradi deželnega zbora, so za narodni problem v Avstriji brez pomena. To je barantanje dveh klik, ki iščeta profita ; ali naj se sklene kupčija kakorkoli, narodnih sporov ne odstrani, podlage za uspešno delo ne ustvari, povodov za večne krize ne odstrani. Gospodje poslanci so se razšli, vzajemno so si voščili vesele praznike, predsednik jim je zaklical na svidenje. Prazniki širokih slojev ue bodo tako veseli, da bi se mogli prav posebno navduševati za počitnice svojih predstavnikov. In klic Bua svidenje“ pojmujemo v tem smislu, da bi se gospodje kmalu zopet sešli z resnejšimi nameni in z večjo delavnostjo za potrebe ljudstva. Železničarji in vlada. Parlament je v soboto izpregovoril o železničarskih zahtevah. V zadnjem trenotku, tik pred glasovanjem, je socialno-demokratični poslanec sodr. Tomschik še enkrat pozval meščanske stranke, da' ne omahnejo in da ne iz* dajo železničarjev vsled trdovratnega vladnega odpora, 38 miljonov, ki jih zahteva odsek za regulacijo železničarskih plač — to je minimum od katerega železničarji ne odnehajo iu izpod katerega tudi parlamentarne stranke ne smejo, če hočejo ostati same sebi zveste, dovolil je tudi železniški minister baron Forster. Prije zdil ni na visokem konjiču, kakor je navada avstrijskih železniških ministrov, kedar govore o železničarskih zahtevah. Oblika njegovih besed je bila konciliantna in ljubezniva, jedro njegovih izvajanj pa je bilo trdo: ne glede na sklep poslanske zbornice namerava vlada regulirati železničariem plače in hoče v ta namen postaviti 21 miljonov kron. Pod vtisom soglasnega sklepa v odseku, pod moralnim pritiskom socialno demokratične frakcije in železničarske strokovne organizacije se meščanske stranke niso dale premotiti od vladne izjave in so potrdile resolucijski predlog odseka, ki zahteva 38 miljonov za železničarske zahteve. Med soglasnim sklepom parlamenta in med vladno izjavo zija širok prepad 17 mili-onov. Kateremu stališču gre odločilna veljava na politični tehtnici, je jasno kakor beli dan. Nalaga vlade v parlamentarnih državah: da brezpogojno izvršuje parlamentarna povelja. Vladi, ki ne posluša parlamentarnih ukazov, ostaja edina pot, da se umakne s političnega pozori šča, Parlament, ki ima v sebi le iskrico samospoštovanja, ima sredstev v izobilju, da izsili od vlade spoštovanje njegovih sklepov in da jo navadi na slepo pokorščino. Spominjamo le na glavno direktno orožje, na finančno oblast parlamenta: s tem, da neubogljivi vladi odreče proračun in ji ne dovoli davkov, ji izpodmak-ne temelj političnega obstanka. Brez proračuna, brez denarja ne more o ustavni državi vlada živeti niti 24 ur. Iz navedenega je jasno, kje je ključ do minimalne 38 miljonske regulacije, ki jo zahtevajo železničarji in od katere ne morejo odstopiti za vinar. Poslanska zbornica, meščanske stranke, ki tvorijo njegovo večino, imajo moč da izsilijo od vlade izvršitev soglasnega sklepa, zato pa so železniškemu osobju odgovorne, da se regulacija v polnem obsegu izvede. Socialno-demokratični poslanec dr, Elleubogen je čisto primerno apostrofiral meščanske stranke, da se zavzamejo za soglasno sklenjeno regulacijo železničarskih plač in da jo od vlade z vsem po-ličnim povdaikom zahtevajo. Skrivanje za vladnim hibtom jim ne bo nič zaleglo, zakaj železničarji vedo, da imajo parlamentarne strauke ključ do regulacije: Vlada je dolžnica, parlamentarne stranke pa so poroki prvega odplačila železničarjem; vsak izgovor na vlado je ničev.. Seveda kdor pozna nezanesljivost meščanskih strank, ki so že neštetokrat omahnile o živi jenskih vprašanih ljudstva, kdor le količkaj pozna breznačelnost in neznačajnost klerikalnih in narodnjaških strank vseh jezikov, ki so ne-enkrat izdale delavstvo, se ne bo preveč zanašal na te stranke. Zato pa mora železniško delavstvo zbrati svojo lastno moč, da moralno podpre prizadevanja socialno - demokratične stranke v boju za železničarsko regulacijo, da uplaši meščanske stranke in da v slučaju is-dajstva klerikalnih in narodnjaških strank preko parlamenta in proti volji vlade izvojuje svoje zahteve! Z ozirom na sedanji položaj železničarskih zahtev se je zbral v nedeljo na Dunaju akcijski odbor, postavljen na državni železničarski konferenci, v katerem so zastopana vsa v so-c alno-demokratični koaliciji združena društva. Posvetovanju so prisostvovali poleg zastopnikov državnih in privatnih železničarjev tudi tajnik strokovne komisije Hueber in dii. poslanci sodr. dr. E 11 e n b o g e n, S e i t s, Skaret in Tomschik. Drž. poslanec sodr. Tomschik je v instruktivnem poročilu očrtal posamezne faze poslednjega železničarskega gibanja, stališče meščanskih strank, taktiko nasprotnih organizacij in obseg vladnih koncesij. V debato so posegli tudi poslanci dr. E 11 e n b o g e n in S e i t z in tajnik strokovne komisije Hueber. V soglasju s sklepi zadnjih velikih železničarskih shodov na Dunaju je konferenca sklenila naslednjo resolucijo: „V favoritenskem „ Delavskem domu zbrani zastopniki koaliranih železničarskih organizacij in člani akcijskega odbora izjavljajo kot t Imači vseh železniških panog, da je vladna obliuba o uporabi zneska 21 miljonov kron za zboljšanje železničarskih plač nezadovoljiva — za posamezne kategorije, kakor za železničarje v celoti. Konferenca izjavlja, da vstrajft na natančni izvršitvi v poslanski zbornici sprejetega resolucijskega predloga. Ker je tok razprav pokazal, da parlamentarna akcija sama za uresničenje železničarskih zahtev ne zadošča, Hodil je iz kota v kot in drdral z gostim, seminarskim basom: — Kronični želodčni katar je opazovati tudi na pijancih iz navade, na požeruhih, sploh na ljudeh, ki žive nezmerno... V sobi je ležal dušeč vonj po nageljnovih žebicah, po kreozotu, jodu, karbolo-vi kislini in drugih rečeh, ki jih je Sofija Savišna uporabljala zoper svoje zobne bo-lečine. — Dobro — je nadaljeval Popov z računom. — K 236 je treba prišteti še 14 rubljev 81 kupejk, torej ostane ta mesec še 250 rubljev 81 kopejk. Če sedaj plačam v marcu 5 rubljev, ostane 240 rubljev 81 kopejk. Dobro. Sedaj seštejem najprvo 7%ne obresti za en mesec in 1U% komisije ... — Oh! — je zastokala žena..— Pomagaj mi, Lev Ivanič! Umi-ram! — Kaj naj napravim, mamica? Zdravnik nisem... komisije, ,/*% kustaže, 1 rubelj 22 kopejk kabotaže, za transito 74 kopejk • • — Trdosrčnež! — je zaplakala Sofija Savišna in pomolila zatekli obraz izza zastora. — Nikoli se ti nisem smilila! Poslušaj vendar, če ti pravim! Neusmiljenec! — Torej 1U% komisije... za transito 74 kopejk, za elevator 18 kopejk, za zavitek 32 kopejk — vsega 17 rubljev 12 kopejk. — Krronični želodčni katarr, — je drrdrral študent hodeč iz kota v kot, — je opazovati tudi na pijancih iz navade, na požeruhih... Popov je zganil račun, zmaja! z glavo in začel računati znova. Uro pozneje je sedel še vedno na tistem prostoru, strmel z očmi v pobotnico in mrmral: — V aprilu 1896 ostane še 228 rubljev 67 kopejk. Dobro... V septembru plačam 5 rubljev, ostane še 223 rubljev 67 kopejk. Če prištejem za prihodnji mesec 7%ne letne obresti, ’/4% komisije... — Barbar, daj mi salmiaka! — je zaječala Sofija Savišna. — Tiran! Ubijalec! — Krronični želodčni katarr je opazovati tudi pri boleznih na jetrrih... Popov je dal ženi salmiak in nadaljeval: — 1U% komisije, za transito 74 kopejk, stroške za diference 18 kopejk, globe 32 kopejk... Zgor je utihnila godba, a čez dobro minuto je pianist znova zaigral, tako zakrknjeno, da je v žimnici pod Sofjo Sa-višno zatrepetalo pero. Popov se je zmedeno ozrl na strop in začel računati od avgusta 1896. Strmel je v papirje s ciframi, na račune, pa je ugledal nekaj ihorški gladini podobnega; v očeh se mu je vse zibalo, možgani so se mu zverižili, v ustih je bilo suho, na čelo mu je stopil mrzel pot, a on je sklenil, da ne odneha, dokler ne razbistri svojih denarnih od-nošajev z banko Košker & Co. — O-oh! — se je mučila Sofija Savišna. — Po vsej desni strani me trga. Moj bog! O-oh, kje so moje sile! A njemu, zmaju, je vseeno če umrem! Nesrečnica, mučenica! — Kako pa naj pomagam? Torej v februarju leta 1903. bom dolžan 208 rubljev 7 kopejk. Dobro. Prišteti je 7%ne o-bresti, četrt odstotka komisije, 74 kopejk kuraže. — Krroični želodčni katarr nastopa tudi pri lehkih boleznih... — Kaj si ti mož, oče svojih otrok; tiran si in mučilec. Daj mi brž nageljnovo žebico, okrutnež! — Eh! ll4% komisije... Kaj delam. Po odbitku obresti od kuponov je prišteti 7%ne letne, obresti za mesec vnaprej, V4% komisije... — Krrronični želodčni katarr nastopa tudi pri lehkih boleznih... Čez tri ure je bil Popov gotov s poslednjim računom. Pokazalo se je, da mora ves čas plačati banki Košker & Co. obrokov za 1,347.821 rubljev 92 kopejk in da znaša po odbitku glavnega dobitka v znesku dvesto tisoč rubljev izguba nekaj nad miljon. Ugledavši te številke se je Lev Ivanovič medlo vzdignil in mraz ga je stresel po vsem životu... Na njegovem obličju se je pokazal izraz straha morajo koalirane organizacije napeti vsa sredstva, da pomagajo opravičenim zahtevam do zmage. Zastopniki koaliranih organizacij morajo nemudoma stopiti v pogajanje z vlado in zahtevati od nje obvezno izjavo, če namerava ugoditi tistim zahtevam, ki jih je parlament soglasno spoznal za opravičene, ki jih pa ne obsega v poslanski zbornici podana vladna izjava. Ker je poslanska zbornica soglasno odobrila odsekov predlog, pozivamo naše parlamentarne zastopnike, da zastavijo vse svoje sile in ves svoj vpliv za izvedbo tega sklepa in da zahtevajo ob proračunski razpravi upostavitev potrebnega zneska v proračun za I. 19 12. Spoštujoč organizacijsko misel in solidarnost obljubljajo zbrani, da bodo z vso silo in pod vsakimi pogoji vztrajali na predlogu za 38 miljonov in zagotavljajo voditeljem gibanja polno podporo." Ta resolucija kakor tudi resolucija zoper obnovo akordnih mezd na državnih železnicah sta bili soglasno sprejeti. NOVICE. * Samomor praškega vsenčlllškega profesorja. V torek dne 19. t. m. popoldne se je ustrelil v svojem stanovanju profesor dr. Josef Pič, ki je predaval na češki univerzi slovansko zgodovino. Dr. Pič je priobčil v zadnjem času več člankov, v katerih je zagovarjal pristnost kraljedvorskega rokopisa. Poslal je bil rokopis na Francosko in Angleško, kjer ga je dal preiskati. Nato je proglasil v svojem listu rokopis za pristen. Napredno češko časopisje je vsled tega imenovalo profesorja ignorauta. Pravijo, da si je profesor vzel te Dapade tako k srcu, da je izvršil samomor. * Boj med gozdarjem In divjimi lovci. Veleindustrijec Aleksander pl. Diamantidi ima v Freilandu pri Lilieufeldu gozd, kamor radi zahajajo divji lovci. V nedeljo zvečer je naletel gozdar Ignac Ochsenburgerena več divjih lovcev, ki so petkrat ustrelili Danj, medtem ko je gozdar ustrelil samo enkrat. Gozdarja so zadeli štirje streli in so ga težko, a ne smrtno-nevarno ranili. V pondeljek zjutraj je našel orožnik mrtvega divjega lovca, ki ga je bil zadel gozdar. Divji lovci so bili počrnjeni in vsled tega gozdarju ni bilo možno, da bi jih bil spoznal. * Zaradi ključa. Na policijski komisa riat v Rudolfsheimu na Dunaju je prišel v to rek dne 19. t. m. stavbiuski delavec Karl Halbvvachs in je sporočil, da je pravkar ubil sostanovalca. Hiteli so na Halbwachsovo stanovanje in res so našli pomožnega delavca Kli-cherja na tleh težko poškodovanega. Delavca sta se bila sprla zaradi ključa za stranišče. * Mednarodna vlomilska družba. Na Solnograškem se je izvršil v Balačfalvi v po slopju banke Patrije vlom. Vlomilci so razbili tri Wertheimove blagajue. Zlikovce so še pravočasno prijeli; imeli so ročno torbico in v njej za 600.000 kron vrednosti, v drugi torbici pa 40.000 kron v bankovcih. Vse to vrednosti so pokradli v banki. Vlomilci so z Grškega in so člani mednarodne družbe. Pri pr vem zaslišanju so povedali, da je njih voditelj v Carigradu. * Šest otrok v enajstih mesecih. Nenavadno in naravnost vznemirljivo plodovita je mlada zakonska žena v Trevizu na Beneškem. Meseca januarja tega leta je osrečila moža kar 8 tremi otroci naenkrat, dve sta bili deklici, eden deček. Te dni pa je zopet porodila in vnovič tri otroke, dve deklici in dečka. Vsrh in neodločnosti, kakor da bi imel prestreljeno uho. Tedaj je k pianistu v gorenjem nadstropju prisedel tovariš in štiri roke so hkrati udarjale po tipkah in izvajale Lisztovo rapsodijo. Študent-medicinec je korakal hitreje, kašljal in godel: — Krrronični želodčni katarr je opažati tudi na pijancih iz navade, na po-žerrruhih... Sofja Savišna je zaječala, vrgla blazino v kot in zacepetala z nogami.............. Njena bolečina se je razbolela... Popov je obrisal mrzli pot, sedel za mizo, razgrnil račune in dejal: — Treba je prekontrolirati še enkrat. Zelo mogoče je, da sem se nekoliko zmotil... Zopet je vzel pobotnico v roke in začel znova računati: — Srečka stane po kurzu 246 rubljev ... Zadatka sem dal 10 rubljev, ostane Se 236... In po ušesih mu je razbijalo: — Dr ... dr ... dr ... In že so se začuli streli, žvižgi, tle-sketanje bičev, rjovenje levov in leopardov. — Ostalo je 236! — je zakričal hoteč prevpiti ta hrup. — Junija plačam 5 rubljev! Vrag vzemi 5 rubljev! Vrag vas vzemi, 5 rubljev! Vive la France! Živio Deroulede! Zjutraj so ga odpeljali v bolnico. šest otrok živi Starši so mali kmetje, žena je stara 22 in mož 25 let. * Buj med policisti ln »p sl. Te dni je prišlo v 'arizu do pravcate bitke med po licisti in apaši, ki so težko ranili štiri policiste. Enega apaša so prijeli, drugi so pobegnili. Komisija senata se posvetuje o izjemnem za konu proti apašem * Važno za amerikanske izseljence Bankir Adalbert pl Puky v Oolumbu, dižava Ohio, Združene države v Ameriki, je prišel z vsem svojim premoženjem v koukurz. Med oškodovanci je gotovo mnogo avstrijskih iz seljencev, ki so se vrnili v domovino. Eventualna javljenja konkurzuih upnikov, ki se naj pošljejo avstro-ogrskemu konzulatu v Clevelaud, država Ohio, Združene dižave v Ameriki, morajo konkurzni upniki lastnoročno podpisati in morajo biti zakonito potrjena od kateregakoli konzularnega zastopstva Združenih držav. * Srahovlta železniška nezgoda. V Ameriki, deželi brezobzirnega kapitalističnega gospodstva, se je zopet dogodila strahovita železniška nezgoda. Pri Odessi v državi Mmesoti sta z neznansko silo trčila vlaka drug ob drugega. Učinek je bil strašen. Dvanajst potnikov ie bilo mrtvih na mestu, deset težko ranjenih. Dva vagona sta se popolnoma razbila. Ranjence so z veliko težavo prenesli v bolnico. * Novojoršfca ljudska knjlžulca. Danska kiparica Margareta Monrad podaja živo sliko o eni izmed novojorških knjižnic. Iz nje nega pripovedovanja posnemamo : „Kuliurni zavod je v enem izmed naiubožueiših delov Novega Yorka, kjer prebivajo ljudje tesneje drug ob drugem kakor kje drugje. V tem zavodu je ljudska knjižnica, kjer sem dobila službo. V majhni knjižnici imamo 3000 izvodov, dnevno jih izposodimo okoli 1000, tako da je opravka dovolj. Ob 2. odpremo vrata in mali, ki še ne hodijo v šolo, prihajajo ščebe tajoč kakor mladi tički, da si ogledajo knjige s podobami. Tako gauljivi so s svojimi velikimi očmi in tako lahko jih spravimo v red: pretnja. da jih pošljemo domov učinkuje takoj. Ob treh jih odpravimo in nato pridejo šolarji, vsi naenkrat, da zameujajo knjige. Sprva sem bila vsa zmedena: nekateri so hoteli, da jim poiščem knjigo, čeprav si po navadi sami iz-bero zaželjeno knjigo iz kataloga. Drugim je bilo treba zopet pomagati pri uporabi katalo gov ali pri iskanju zgodovinskega ali znanstvenega dela, ki so ga rabili za šolsko nalogo Deklice zelo povprašujejo po kuhinjskih knjigah in po vrtnarskih kn jigah, odkar so prični učiti po šolah tudi kuhinjske in vrtnarske umetnosti. Najrazličnejša vprašanja dobivam. Ruski Judek me je vprašal iu je hotel vedt-ti, kako se jadra proti vetru. Dolgo srni iskala po leksikonu, nazaduj« me je pa še sam po učil, ker je več vedel kakor knjiga Judek neprenehoma riše čolne iu ladje; v knjižnici imamo tudi risalno sobo. Dobila sem za nizko ceno papir in večje število svinčuikov, ki so vedno pripravljeni za porabo in jih seveda tudi precej izgine. Od petih do šestih sinejo priti v knjižnico zopet otroci in jim pripovedujemo po dvakrat ali trikrat na teden povesti. Ko smo prvič pričeli s pripovedovanjem povesti, je privrelo vse predmestje. Pozneje smo morali izdajati listke, da smo uredili silno muo-žico. Zvečer prihajajo v knjižnico večinoma tvorniške delavke in bero skoro izključno ro mane.“ Kapljica. Preden je odšel na počitnice, je državni zbor odobril tri zakonske načrte, o katerih se je treba nekoliko zmeniti, ke* utegnejo postati važni v boju zoper kruto draginjo stanovanj. S temi zakonskimi načrti je državni zbor po dolgem neplodnem govoričenju in igranju odplačal ljudstvu mnihen, pač prav majhen del dolga. Včeraj smo na kratko poročali, da je zbornica sprejela nekatere predloge dra-ginjskega odseka. Med temi je v prvi vrsti zakon o hišnonajemninskem davku za nove stavbe. Po njegovih določbah se z i-ža najemninski davek za hiše, ki se zgra-de po 1. januarju 1912 in sicer v deželnih glavnih mestih, v katerih znaša doslej 262/;i odstotka od čistega najemninskega prihoda, na 19 odstotkov, v drugih krajih od 20 na 15, na Tirolskem pa od 15 na 12 odstotkov. Posebne določbe ima ta zakon za mala stanovanja, t. j. za taka, v katerih ne odpada več kakor 80 Četvornih metrov tal na stanovanjsko porabo. Za hiše, v katerih odpada najmanj dve tretjini za stanovanja porabnih tal na taka mala stanovanja, se določajo posebne znižane davčne stavi« e, veljavne od novega leta 1912. V deželnih glavnih mestih se zniža hiShona-jemninski davek za taka stanovanja od 26'“/;i na 17, v drugih krajih od 20 na 13V2, na Tirolskem od 15 na lP/2 odstotka. Za hiše, ki jih zgrade občekoristne stavbne zadruge, je popust še nekoliko večji; pri teh se zniža najemninski davek v deželnih glavnih mestih na 15, v drugih krajih na 12, ra Tirolskem pa na IOV2 odstotka. No, zastonj se v Avstriji ne dobi nič in davčni popusti niso nikdar dišali našim ministrom. Torej je hotela vlada tudi kompenzacijo. Doslej je bila vsaka nova hiša dvanajst let osta hišnonajemninskega davka in je imela plačevati le petodstotni hišni davek. Za odškodnino, ker se ji Vseveda le fiktivno) znižajo dohodki iz hišnonajemninskega davka, zahteva vlada zdaj, da se znižadavčnaprostost od dvanajst na šest let, ali pač tako, da bodo hiše teh šest let proste vsakega davka. Socijalni demokratje so se v odseku up-li temu skrajšanju drivka proste dobe. Razvil se je vsled tega oster boj, ki se je končal s tem, da bodo hiše, ki se zgrade od leta 1912 do 1916, deset let proste davka; šele potem bo veljala določba o petih letih. Kar je pričakovati od tega zakona, ni neposredna pocenitev stanovanj; zakaj hišni posestniki ne bodo le zaradi manjšega davka znižali najemnin, stavbinski špe-kulantje ne bodo (kar vsled tega) obrezali (svojih lepih) profitov. Ali učinek bo posreden. Znižanje davkov bo povzročilo, da se dvigne stavbinsko gibanje in po-množuje zidanje hiš, vsled česar se pride sedanjemu velikanskemu pomanjkanju stanovanj v okoin. In če ne bo najemnik prisiljen, da vzame hočeš nočeš tisto stanovanje, ki je slučajno prazno, ga tudi špekulantje ne bodo rnogli tako odirati kakor sedaj, ko nima nobene izbire in je vsled tega pravi sukenj gospodarja. Drugi sprejeti zakon se tiče občeko-ristnih stavbinskih zadrug. Tudi ta zakon se ima uveljaviti z novim Ittom in d)vo ljuje takim zadrugam posebne pogodnosti glede na davke in pristojbine, vsled česar se ima zidanje poceniti. Tretji zakon končno pospešuje sklad za oskrbo stanovanj. Temu z zakonom z dne 22. decembra 1910. ustanovljenemu skladu se odkazuje izreden donesek dveh milionov kron v splošne namene, pa še dva miliona kron zato, da bo mogel stav-binskim zadrugam, ki nimajo dovolj lastnega kapitala, dajati predujme, s čimer se ima olajšati ustanovitev stavbinskih zadrug. Usoda teh zakonov je odvisna od gosposke zbornice. Vlada je obljubila, da jih tam toplo priporoči in poskrbi, da bodo sprejeti še pred novim letom. Upati je, da bo gosposka zbornica v tem socialno važnem vprašanju našla tisto naglico, s katero se odlikuje, kadar odobruje zakone, ki nalagajo ljudstvu bremena. Tedaj je mogoče, da postanejo vsi trije načrti s 1. januarjem pravomočni. Ce vpoštevamo vse težave, ki jih prizadeva ljudstvu draginja, moramo reči, da je pomoč, ki jo prinašajo omenjeni trije zakoni, le kapljica na razbeljen kamen.' Učinek se bo občutil šele tedaj, kadar se vsled navedenih olajšav pomnoži zidanje, oziroma kadar bo že stalo zadostno število novih hiš. A ljudstvo bi potrebovalo v marsikaterem oziru takojšnje pomoči, pa se mora zadovoljiti le še z upanjem, ki ga opravičujejo nove postave. Toda še za to rnalo pomoč je bilo treba hudega boja, ki je trajal od leta 1908., ko je Beckova vlada predložila svoj načrt o hišnonajemninskem davku. Ze takrat so socialni demokratje naglašali glavna načela, ki so sedaj končno sprejeta v nove postave, zlasti načelo, da se za mala stanovanja nujno potrebne posebne pogodnosti. Dva zakonska načrta sta v tem času prišla v zbornico; Korytowski je predložil svojega, potem Bilinski svojega. O pogodnosti za mala stanovanja ni bilo govora ne v prvem, ne v drugem. Ali socialni demokratje le niso popustili. Dne 17. septembra t. 1. je Gautscheva vlada predložila nov načrt, o katerem so se razvila dolgotrajna pogajanja, v katerih je zlasti sodrug dr. Renner dosledno zastopal socialistično j tališče napram zastopnikom finančnega ministrstva. Iz teh pogajanj so končno izšli sedaj sprejeti zakoni. Podlaga za zboljšanje stanovanjskih razmer je sedaj ustvarjena. Ali če se hočejo najemniki zavarovati, da bodo uživali korist, ki jim je omogočena z novimi zakoni, ne smejo pozabiti, da nikdar ne zadostuje mrtva črka; življenje ji more vdihniti le organizacija. LjutHjana in Kranisko — Liberalna sodba o Ravniharjev! rpolltihi“. Bavniharjevo neokusno metanje za mladočehi. njegovo lazenje za S (lrgbovo vlado, njegova proti interesom ogromne večine ljubljanskih volilcev naperjena glasovanja presedajo tudi pametnejšim liberalcem; očitna nesmiselnost, vpijoča br^značelnost in neznačajnost nje govega parlamentarnega nastopa se jim je močno zamerila. Obsodbe in uničujoče kritike, ki si jih lahko čul iz vsakih pametnih ust, so našle pot tudi v liberalno časopisje. Zadnja „Soča“ bere liublianskemu poslancu in izvrše valnemu odboru liberalne stranke hude levite. Med drugim pravi: „8avez južnih Slavena je preminul, Slovanska Euota je šla v kose, ljubljanski napredni poslanec pa gre in se priklopi stranki, ki ima na svoji vesti najhujše oportunistične grehe in ki je tako prišla na boben, da ima v celi Avstriji samo še eno primpro, — nemško liberalno stranko pred 1907. Mla-dočehom se sme očitati nestalnost, n)im se sme očitati korupcija, njim se sme očitati podkupljenost („Narodny Listy“ !), oni podpirajo v ožji volitvi klerikalca proti napredni ljudski stranki (Votruba na Moravskem), oni nihajo iz opozicije v večino, se love za portfelii ministrov, upravnih svetnikov insekcijskib šefov, — nestalna, kakor njihova, Je tudi taktika Kavniharjeva. Res, da on lahko še vedno zapusti viaduo večino, ali za sedaj je v njej, ne da bi bil kaj dobil zato. in njegova pot se je srečala s Šusteršičevo. Temu poslednjemu ui zameriti, zato je klerikalec, da vodi politiko »odprte roke“. A naprednjak? In še povrhu zastopnik Ljubljane? Ni res, da bi opozicija škodovala parlamentarizmu. Saj ni treba takoj piskati na trobila in druga obstruila; glasuj proti vladi, skušaj jo vreči, sklepal zveze, da zadobi tvoj glas več rezonance, glej, da odide ta reakcionarna trojica StUrgkh (klerikalec, nemški nacionalec, birokrat, aristokrat, nasprotnik parlamenta), potem Hochen-burger, (ustavolom, nemški radikalec) in Hus-8*rek (klerikalni šolnik), če pride § 14., naj pride, nadaljuj načelno opozicijo, odrekaj in-demniteto, dajaj iniciativo za reforme tako dolgo, dokler ne dosežeš parlamentarizacije kabineta in one zahteve, ki so za nas življenske Zahteve. Ni treba, da to storiš od danes na jutri, a že dane^ imaš časa sklepati zveze in dogovore v tej smeri. Cernu imamo v državnem zboru Rusine, Latinsko unijo, češko napredno stranko, dalmatinske naprednjake in socialno demokracijo? Jeli treba toliko dela, da se ustvari blok levice? In če je vse to utopija, ni li č a s t n e j š e biti načelen opozicionalec nego medel oportunist — danes pest, Jntri figa — in še ta opoitunist brez uspehov i n brez upanja, doseči uspehe? Še to, kar bi vlada eventualoo dala, onemogoči V. L. S. Cernu igrati opozicijo, če si konservativen, čemu obešati Hocheuburgerja, Če ga ne tiraš v demisijo, čemu sploh vsa parlamentarna poza, fte nimaš resne volje? O vsem tem bi trebalo ne le diskusije, ampak prav resnega pogovora. Razne „zaupnice“ so nepotrebne; na položaju ue spremene ničesar, a mislečemu političarju ne posladijo nezadovoljnosti; prej mu jo pod-pro.“ — Dopolnilne volitve v trgovsko ln obrtno zbornico. Uradni list razglaša, da so volilni imenki za trgovsko in obrtniško zbornico razpoloženi v splošen vpogled v L]ub-Ijani na mestnem magistratu, na deželi pa pri c. kr. davčnih uradih in sicer od 2 1. decembra do vštevšega 3. januarja 19 12. Iz trgovske in obrtne zbornice izstopijo letos ti-le zborničui svetniki: iz t r -eovinskega odseka: iz 2. kategorije: Urban Horvat, Viktor Rohrman in Feliks Urbanc; iz 3. kategorije: Franc Zorec, Fran S u b e 1 j in Pavel Velkavrh; iz obrtnega odseka: iz 1. kategorije : Andrej Gassner; iz 2. kategorije: Vinko Majdič, Ivan Rakovec. Ivan S c h r e y in Filip Supančič; iz 3. kategorije : Josip Grobelnik. Izstopi torej iz zbornice 12 svetnikov. Izmed teh jih je 6 liberalcev, 5 klerikalcev in 1 Nemec. — Profesorji estetike se oglašajo v liberalnem časopisju in nas hočejo poučevati o — okusu. Ravno liberalno časopisje misli, da je to njegov poklic. Difficile est, satyram non seribere. Ali kaj smo pravzaprav zagrešili zoper ta slavni okus? Konstatirali smo, da je dr. Tavčar pri volitvi župana glasoval sam zase. a liberalni časopisi pravijo, da smo mu to očitali No, če bi se bili malo pošalili zaradi tega , se Apolon gotovo ne bi bil zjokal; ali niti na misel nam ni prišlo, da bi bili iz tistega dejstva iztlačili očitanje, ker nam je šlo le za konstatacijo, da j« dr. Tavčar moral glasovati tako in da ilustrira to glasovanje položaj v občinskem svetu. Da bi bil dr. Tavčar glasoval za druzega liberalca, če bi imela liberalna strauka veliko večino, nam pravi prepričanje. In značilno ni, da j e , temveč da je moral glasovati sam zase. To se pravi, da je liberalna večina v mučnem položaju, ker je vladanje z enim glasom večine gotovo kočljivo. No, če bi nam bilo le za strankarstvo, bi se nasmejali, pa bi rekli: Kako dolgo pa pojde to? — Ali nam ne gre za krize v občir^kem svetu, ki je komaj začel funkcionirati, in ker želimo, da bi bilo delo tega zbora plodono-mo, smo omenili, da more samo stroga stvarnost v poslovanju omogočiti uspehe, da pa je strankarsko gospodarstvo v sedanjem položaju nemogoče. Tako gospodarstvo pa je nekdaj bilo v liubljanskem občinskem svetu in dr. Tavčar je na volilnih shodih sam naglašal, da je liberalna stranka v občini marsikaj zagrešila. zaradi česar se mora kesati. Kaj je torej tukaj treba desertaeij o okusu? Liberalci naj v ob-čiuskem svetu pokažejo, da so jih izkušnje kaj naučile, naj kot najmočnejša stranka prevzamejo iniciativo za stvarno in objektivno delo, naj se upro vsakemu protekcionizmu in vsaki korupciji, pa bodo pri odločilnih glasovanjih dobili tisto večino, ki je sami nimajo in dobro bomo izhajali. Ce pa ne bodo imeli te moči, imajo pa sami sebi pripisati fia-ko, ki bo ob sedanjem razmerju neizogiben. Taka je in vse to nima nič opraviti z okusom. — Prestop v domobranstvo in črno ▼ojno. Vojaki, leta 189 9. potrjeni, prestopijo dne 31. decembra t 1. v črno vojno. Imajo se tedaj s svojimi vojaškimi knjižicami zglasiti pri županstvih svojega bivališča, oziroma dotičnih okrajnih glavarstvih. V Ljubljani se to zglaševanje vrši v mestnem vojaškem uradu, „Mestni dom“, I nadstropje, in sicer od 1. do 21. januarja 1912. — Bavno-tako se imajo zglasiti vojaki, ki so bili potrjeni leta 1901., ker prestopijo z 31. decembrom t. 1. v domobranstvo. — Vsaka zamuda, oziroma opustitev zglasitve za prestop v domobranstvo ali črno vojno se postavno kaznuje. — Umrli so v Ljubljani: Alojzija Wallner, zasebnica, 73 let, Japljeva ulica; Jakob Škerlj, delavec, 71 let, Anton Tihelj, delavec, 28 let — obadva v bolnici. — Delavska nezgoda. V vevški papirnici je padel v soboto delavec Ivan Pecelj iz višine 8 metrov in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnico. — Mestna občina idrijska je razposlala 20.000 kg krompirja po 10 K 100 kg. Krompir je bil deloma precej lep, vendar pa ga je vsled dolge vožnje šlo precej v škodo. — Novomeška občina zviša doklade na obrtni davek na 100%. Dne 14. t m ao sklenili novomeški obrtniki in trgovci, sklican od mestnega starešinstva na shod v mestno dvorano, naj se povišajo za 1. 1912 občinske doklade na obrtni davek od 45% na 100 %, katere dohodke bo občina porabila za zidanje prepotrebne deške in dekliške šole, katerih prva se sedaj nahaja v samostanskem poslopju. višji razredi diuge pa že par let potujejo od hiše do hiše. Največ doklad bodo prispevali pri tem oni podjetniki, ki bodo zidali železniški predor in most čez Krko. y. — Dolenjski vlak ga je zadel. Ko je vozil v soboto dne 16. t. m. popoldanski osebni vlak iz Ljubljane v Novo mesto je zadel stroj na Hudem blizu čuvajnice med Novim mestom in Mirno pečjo precej vinjenega kmeta, ko je hotel iti preko tira in ga vrgel par metrov na stran, kjer je obležal nezavesten. Vlak so takoj ustavili in ponesrečeuca močili % vodo. Prišel je kmalu k zavesti in odšel... Krivda zadene ponesrečenca samega, ker je vzlic čuvajevi prepovedi z dvema fautoma, ki pa sta še srečno utekla, hotel steči preko itira, ko je ravno vlak prihajal. y. — Odbor pevskega odseka Vzajemnosti naznanja vsem sodrugom pevcem, da je prestavil vaje od četrtka na petek, tako da se vrši vaja jutri točno ob 8. zvečpr! Šodrugi pevci se prosijo, da se je polnoštevilno udeleže. Sugersko. — Trbovlje. V nedeljo dne 24. grudna 1911 bo ob 8. popoldne vaja pevskega zbora. Neoziraje se na praznike naj se sodrugi pevci udeleže vaje polnoštevilno. — Pragersko. Dne 13. t. m. se je vršil v gostilni gosp. P. Poschanko shod proti draginji; predsednik sodr. Pataj je podelil k dnevnem redu besedo sodr. Pičininu, ki je v enournem govoru orisal naraščajočo draginjo, ter opisal klavrno vlogo slov. klerikalcev v draginjskem vprašanju. Vedno se hvalijo da so osrečevalci ljudstva in zastopniki stradajočih, ravno sedaj, ko se nahajamo v največji bedi, pa so skupno z agrarnimi oderuhi glasovali v državnem zboru proti Renuerjevemu predlogu. Nato je očrtal mesno draginjo na Pragerskem; fk besedi se je oglasil sodr. Steinbacher, ki je -predlagal, naj se vpraša mesarja gosp. Po schaDko, če je voljan znižati mesno ceno na >K 1‘52 vin. (sedaj je veljal kg govedine K 1-80 vin., kg teletine K 2 — do K 2 40 kg svinjine pa K 1 76 do K P84 vin.) Ako je s to ceno zadovoljen, naj se jemlje meso pri njem, sicer pa je dobiti drugega mesarja. Sodr. Pičinin je vprašal gosp. Poschanko, če mu je onogoče dati kg mesa po 1 K 52 vin., kar je leta potrdil. S 1. januarjem 1912 se bo prodajalo od kraja meso iu sicer svinjiua, teletina, in govedina po K L52 vin: ako bode dosti • odjemalcev, se cena še zniža, ko je še pozval zborovalec na strankarsko agitacijo, zlasti z ozirom Da bližajoče se občinske volitve, ko bodo nasprotniki iskali naše glasove, je predsednik zaključil zborovanje. — Po neprevidnosti Je brata smrtno-nevarno ranil. Blizu Brežic sta podirala brata Josip in Miha Pšeničnik v gozdu drevesa. Miha se je med delom sklonil, da bi potegnil sekiro iz drevesa, v tem hipu pa je zamahnil Josip tako neprevidno s sekiro, da je z vso silo udaril brata po glavi. Miha se je zgrudil nezavesten. Dobil je globoko rano. Ko je Josip -opazil hudo nesrečo, je kriknil na pomoč, nakar so prihiteli starši in sosedje ter smrtno nevarno ranjenega fanta spravili v brežiško bolnico. — Samomor r zapora. Dne 14. decembra so pripeljali v zapore konjiškega sodišča posestnika Ignaca Iršiča. Ko so drugi dan -.odprli njegovo ječo, je Iršič visel na pasu. Po- klicali so zdravnika, ki pa je konštatiral smrt. Iršič je zapustil pisanj*-, kjer pravi, da je žrtev zavidnih ljudi V pisanju dolži več oseb svojega kraja različnih prestopkov. — Zastrupljanje z alkoholom. Dn» 12. decembra je pil Franc Gajšek z Vrba pri Št. Jurju v več gostilnah ves božji dan. Ko je odšel iz Šusteršičeve gostilne blizu Celja, gaje našel gostilničar čez nekaj časa nezavestnega pred hišo. S pomočjo drugih oseb ga je prenesel v drvarnico. Kmalu pa se je Ga|šek opomogel in je odšel. Toda drugi dan so ga zopet našli nezavestnega na cesti. Poklicali so zdravnika, ki je dognal, da se je Gajšek zastrupil z alkoholom. Prenesli so ga domov, kjer je umrl Gajšek še tisti dan vsled zastrupljeuja z alkoholom, ne da bi se bil preje zavedel. — Tatvina v oskrbovallšču. Pred par dnevi s° je splazil v Zidanem mostu v roko d*lsko oskrbovališče neznan n>‘.i in je ukradel rokodelcem, kisov njem prenočevali, perila in obleke v vrednosti 100 kron. Nato je izgi nil ter pustil za sabo legitimacijo, ki se je glasila na ime agenta Jakoba Amona. Gotovo je bil tat ukradel tudi to legitimacijo in jo namenoma pustil za sabo, da bi zvodil oblasti. Rokodelci, mladi fantje, so opazili tatvino šele zjutraj, ko so hoteli naprej, — MazaČka. Kajžar Anton Mašir iz šent-lenartskega okraja je prišel v Maribor in se je srečal na glavnem trgu z Marijo Kodričevo, ki so jo bili že kaznovali zaradi mazaštva. Kodričeva je Maširja ogovorila, kako slabo izgleda in mu ponudila medicino, ki ga bo takoj ozdravila. Kodričeva se je hvalila, da je služila več let pri zdravniku in da razume več kakor trije zdravniki. Dala je Maširju steklenico z rdečo tekočino, za katero je plačal Mašir 4 krone. Ali ko je Mašir zavžil zdravila, so ga napadle take slabosti, da je moral ostati v postelji. Poslal je torej svojega očeta h Kodričevi s sporočilom, da je njena medicina slabo učinkovala. Mazačka je napravila drugo medicino, ki je veljala 6 kron. Ko pa je zavžil Mašir to medicino, je zbolel smrtnonevaruo in sta morala priti dva zdravnika, da sta ga rešila. Mazačko Kodričevo so naznanili sodišču. — Ubijalec alkohol. Zopet je uničil ljudski strup alkohol človeško življenje in izključil mladega moža iz človeške družbe. Kljub temu pa bomo še vedno naleteli na ljudi, ki smatrajo takozvano zmirno vživanje piva, vina in tudi žganja za prav pametno iu celo zdravju koristno stvar. Tak zmeren pivec je bil tudi 20 letni hlapec Ivan Farkaš iz Hvaletincev v ljutomerskem okiaju. Farkaš je imel vedno namen, da bi malo pil, toda majhne merice so mu polagoma zlomile odporno silo in z malega je rastlo veliko. Kadar je bil Farkaš pijan, jjs bil prepirljiv in je iskal pretepa. Temu ima tudi zahvaliti svojo prvo kazen vsled napada z nožem in nenavadno slab glas. Dne 1. novembra je pil Farkaš v več gostilnah in sicer je spil ves dan tri četrtinke vina in liter piva. torej nič več, kakor spijejo čez dan zmerni pivci. Toda ta množina pijače je zadostovala, da je bil fant zmožen slehrnega uasilstva. Ko so se v.ačali zvečer ljudje s pokopališča v Št Andražu, je srečal Farkaš posestnika Toša in ga takoj brez povoda napadel ter vrget ob tla. Pri tem je imel v roki odprt nož. Pozneje je srečal močno pijanega mizarskega mojstra Alojzija Hojza in ga je tudi napadel brez vzroka, ga trikrat zagnal po tleb iu ranil z nožem na levi roki in na vratu. Prva rana je prerezala žilo odvodnico in je Hojz izkrvavel. Vsled tega se je moral zagovarjati Farkaš pred mariborskim sodiščem zaradi hudodelstva uboja. V s voj zagovor ni vedel navesti nič drugega, kakor da je bil popolnoma pijan. Ker je sodišče uvaževalo olajševalne okolnosti, gaje obsodilo na štiriletno težko ječo. — Na smrt obsojena. Pred mariborskimi porotniki se je zagovarjala dne 15. t. m. 39 let stara ovdovela kajžarica Julija Kmetičeva vsled zločina, ker je umorila svojega moža Dne 1. septembra je umrl posestnik Leopold Kmetič za znaki zastrupljenja; raztelesenje in kemična razkrojitev posameznih delov trupla, je dognala, da je bil Kmetič zastrupljen z arzenikom. Kakor je bil Kmetič pred smrtjo sam izpovedal in kakor ja bila dognala tudi preiskava, je začulil slabosti dne 26. avgusta po zavžitju češpljeve juhe in krompira. Dne 1. septembra je Kmetičeva poklicala soseda Mlakarja in je v njegovi navzočnosti dala možu prašek; čez pet minut je Kmetič umrl. Do gnali so tudi. da je Kmetičeva dne 26. avg ža moža posebej pripravila kosilo in je vrgla proč ostanke. Ker sta zakonska Kmetič že več let živela v nesporazumu, je takoj padel sum na Kmetičevo, da je zastrupila moža z arzenikom. Prijeli so jo in Kmetičeva je priznala, da je natresla možu arzenika v jed. Pravi pa, da ga ni nameravala umoriti, ampak da ga je hotela napraviti samo bolnega, ker si je želela miru pred njim. Trdi, da je mož ravnal z njo sirovo in silno trdo ter jo je vedno zmerjal. Tudi ji ni baje nikdar dal denarja za gospodinjstvo. Dne 25. avgusta je iskala po moževi suknji denarja in je Dašla rmenkast prašek, ki ga je natresla možu v juho. Preiskali so duševno stanje obtoženke in dognali, da sicer nima posebnih dušnih zmožnosti, ali je popolnoma odgovorna za svojo dejanje. Porotnikom so predložili dvoje glavnih vprašanj, eno o zavratnem umoru soproga in drugo o uboju, ker se je obtoženka sklicevala, da je hotela moža samo poškodovati, ne pa umoriti. Porotniki so potrdili z osmimi proti štirim glasovom vprašanje o zavratuem umoru soproga, i akar jo je sodišče obsodilo na vislice. Raz-io1ba ni napravila na obsojenko mkakega vidnegra vtiska. lrst, — Koledar za leto 1912 se dobi v Trstu pri blagajniku političnega odbora sodr Grudnu v .Delavskem domu'. Tam naj se zglasijo tudi sodrugi, ki žele sprejeti koledar v kolportažo. — Razvoj tržaške policije. Po šema-tizmu iz leta 1795 je bilo v Trstu 24 redarjev in sicer en profos, 1 viceprofos. 1 feldvebelj, 1 korporal, 3 frajtarji in 17 prostakov. — Danes je v Trstu okolo 600 redarjev. Državni zbor. Dunaj, 21. decembra. V razposajenem tempu je zbornica danes rešila svoj dnevni red in se razšla na počitnice. Večina govornikov se je odpovedala besedi, ostali pa so tok svoje zgovornosti zajezili. Za delavstvo važna je soglasna odobritev poročita o gmotnem zboljšanju delavcev v državnih obratih. Vlada je po sklepu zbornice zavezana, da čimprej izvede reforme in poviša mezde državnim delavcem. Zbornica je dalje sprejela vladno predlogo o prepovedi ženskega in otroškega dela v rudnikih, tisto predlogo, proti kateri je bil dr. Benkovič v zvezi ? svojim klerikalnimi bratci zasnoval tajno zaroto. Nakana se je vsled socialnodemokratič-nesra razkritja temeljito izjalovila, na kar je moral dr. Benkovič klavrno retirirati in nerodno opravičevati svoje izdajstvo rudarjev. Dalje je zbornica sklenila resolucijski predlog, da se zvišajo plače državnim pogodbenim nastavljencem; izvzeti iz tega predloga pa so poštni in brzojavni uslužbenci, ki jih je vlada že poprej »regulirala«. Končno je zbornica sprejela vladno predlogo o konzularnem sodstvu, odobrila konzularne pogodbe s Srbijo in Bolgarijo in nekaj zakonodajne drobnarije. Velik hrup je nastal, ko je prišla na \iSto Malikova imunitetna zadeva. Malik je nemškonacionalni kliki na Štajerskem trn v očesu. Ker je ozmerjal ptujskega 0*niga, so rrn sklenili izročiti Hochenbur-gf.rjevi justici in ptujski kliki. Imunitetni odsek je predlagal, da zbornica ugodi zahtevi ptujskega okr. sodišča in izroči posl. Malika. Vzlic temu, da gre pri vsej stvari za očitno politično maščevanje, je zbornica odsekov predlog s 165 proti 85 glasovom sprejela in izročila Malika ptujski kliki. Zoper izročitev so glasovali le socialni demokratje, vseneinci in južnoslovanski poslanci. Posl. dr. Heilinger je spravil v razgovor umazane kupčije krščansko-soci-alnega trgovskega ministra dr. \Veiss-kirchnerja. Bivšemu ministru je očital zlorabo uradne oblasti, navaden zločin, ker je brez vednosti parlamenta na lasrno pest in na škodo države sklenil miljon.^ke kupčije z banko, kakor je ugotovila komisija za kontrolo državnih dolgov. V svrho kazenskega preganjanja je treba zavarovati tozadevne ministrske akte kakor v podobnih procesih proti Christiansenu na Danskem in Nasi ju v Italiji. Ker pa je solzivec Weisskirchnerjevih zločinov in umazanj sekc. načelnik Pranter vodja pre-zidialne pisarne trgov, ministrstva, se je bati zavlačenja in falsifikacije aktov. Zategadelj vpraša dr. Heilinger predsednika, če bo tozadevne akte takoj rekviriral od trg. ministrstva. Predsednik: To vprašanje sporočim predsedniku komisije za kontrolo drž. dolgov. Posl. Malik: Weisskirchner je z Lloy-dovirni zemljišči zagrešil miljonsko tatvino, ae da bi se mu skrivil las. Koncem seje je minister notranjih zu-dt ' baron Heinold odgovoril na Ravni a.-jevo interpelacijo o škandaloznem zavla čevanju konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta. Prihodnjo sejo naznani predsednik pismeno. * Gosposka zbornica je danes rešila draginjski predlog dr. Bae-rnreitherja in ga odkazala narodno gospodarskemu odseku. Svoj predlog je dr. Baernreither utemljeval v obširnem govoru, v katerem je kritiziral naš carinski sistem, ki je vzdignil vse cene, ne da bi .se bila zvišala denarna vrednost mezd. Dalje je gosposka zbornica potrdila pre-membe v organizaciji, v procesu in eksekuciji državnega sodišča in sklenila zakon o žvišanju eksekucijskega minima. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Izjalovljeno izkrcanje. Carigrad, 21. dee. Vojno ministrstvo je dobilo brzojav, da so dne 16 t. m. izkrcale italijanske vojne ladje zahodno od Tripolisa v Saj d 8 a j d u vojake, ki pa so jih sprejeli Turki in Arabci s tako besnim odporom, da so se morali zopet vkrcati. Italijani so pustili za sabo velike množine vojnih potrebščin. Angleške In francoske špekulacijo Berlin, 21. dec. „Vossische Zeitnng" poroča iz Londona: O d s t o p i t e v Soluma na Angleško je dognana stvar. Odstopitev se izvrši sporazumno z Italijo, ki upa vsled tega na novo, Italiji ugodno ureditev angleško-italijanskega razmerja. Upajo, da bo Angieška še veliko koristila Italiji s tem, ako ji pripomore do miru ; Italijo baje skrbi, da se tripolitanska vojna zavleče iu ji povzroči ogromnih sttoškov. Zato pa prizna Angleška italijausko stališče z ozirom na Kireuajko, prepreči priklopitev Soluma k Italiji in si prisvoji hvaležnost Turške s svojim posredovanjem za mir. Pri tem pa pridobi Angleška jako važno obrežno točko, ki močoo zmanjša pomen italijanskega Tobruka. Solum pridruži Angleška Egiptu. Kakor Angleška s Solumora tako izrablja tudi Fraucoska italijansko-turško vojno za rešitev starega spornega vprašauja s tem, da je z vojaško silo zasedla oazi DžanelinSiluan,ki veži t* južni del Tripolisa s Čadskim jezerom in sta veljali dolgo časa za tri-politausko ozemlje. Obedve oazi sicer nimata sami po sebi nikake velike vrednosti, pač pa sta pomembni zategadelj, ker vežeta Tripolis na eni strani s Tunisom, in na drugi s Čadski m jezero m, Belgijski letalci t turški službi. Bruselj, 21. dec. Preko Egipta so odšli včeraj na bojišče štirje belgijski letalci, ki jih je najela Turška. Odstop pl. Hotzendorfa v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 20. dec. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je v odgovoru na Apponyijevo interpelacijo o odstopu načelnika generalnega štaba izjavil, da pl. Hotzendorfa ni strmoglavila kaka proti trozvezi naperjena struja, temveč da je odstopil zgolj iz vojaških razlogov. Potrebe novih institutivnih garancij za strogo ustavnost vnanje politike ni, ker ustavni faktorji, katerim je izročena vnanja politika strogo čuvajo svoje kompetence. Razmerje med šefom generalnega štaba in vojnim ministrom definira ministrski predsednik sledeče: Načelnik generalnega štaba je pomočnik vojnega ministra, ki je odgovoren za vsako njegovo dejanje. Načelnik generalnega štaba ima pač v gotovem srfcjislu samostojen delokrog na polju vojaških operacij, na smer politike na nima nobenega vpliva. Končno je ministrski predsednik zagotovil, da se ni vnanja politika monarhije nič (Spremenila in da je tro-zveza trdna kakor prej. — Od^^or ministrskega predsednika je zbornica sprejela v vednost. Nič trajnega miru na Ogrskem. Budimpešta, 21. dec. Julij Just je jasno in jedrnato odklonil včerajšnji poskus grofa Andr a s s y j a. da bi se sklenil trajen mir med vlado in opozicijo. Jaščevanje Polonylja. Budimpešta, 20. dec. Poslanec Geza Polonyi je uganjal včeraj na lastno pest obstrukcijo v parlamentu s tem, da je dal od časa do ča«a določiti sklepčnost zbornice. Polonyi je storil to iz maščevanja, ker mu ni prepustila vladna stranka nobenega delegacijskcga mandata Ban Tomašič roma v Budimpešto. Zagreb, 21. decembra. Ban dr. Tomašič se je v spremstvu sekcijskega načelnika Chavraka odpeljal v Budimpešto, da poroča svojemu gospodarju grofu Khuenu o volilni smoli. Jaures in maročanska pogodba. Pariz, 20. dec. Skoro vso včerajšnjo sejo je izpolnil govor Jauresa, ki je zagovarjal inaročansko pogodbo. Jaurčs je izjavil, da obstoja med Italijo in Francosko tajna pogodba iz leta 1900, po kateri naj bi vzela Francoska Maroko, Italija pa Tri-politanijo. To je mednarodna morala Francoske. (Velikanski hrun in ogorčeni vzkliki v središču in na desnici.) Končno je izjavil Jaurčs, da Francoska trpi, da ropa Italija Tripolitanijo in Rusija Perzijo samo zategadelj, ker ji maročanska politika veže roke. 6. Gotzl, Ljubljana skladišče oblek Mr domačega Izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- la zemskega blaga za obleke po meri Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke eene. Sultanati pomisleki. Carigrad, 21. dec. Merodajni krogi potrjujejo, da je izjavil sultan velikemu vezirju resne pomisleke zaradi nameravane spremembe ustave Rusija in Združene držate. W«sbingtoD, 18. dec. Senat bo najbrž sprejel sklep poslanske zbornice, d a naj se podere pogodba z Rusijo, kljub protestu Rusijo. Ako se to zgodi, ruski poslanik baje zapusti Washington. Amerika odpove Rusiji trgovinsko pogodbo. Berlin. 20. dec. Iz Washing-t o n a poročajo : Senat je enoglasno 8 p r e j e I resolucijo Lodgea, ki odobrava, da je odpovedal predsednik Taft ameriško-rusko pogodbo. Homatije v Perziji. Demislja kabineta. Teheran, 21. dec. Parlament je imel predvčerajšnjem zelo burno sejo, ki je trajala do polnoči. Vnanji minister je predlagal, da bi Perzija odpustila Sbusterja, sprejela ruske denarne zahteve, odklonila pa kontrolo tujih svetovalcev, kakor jo zahteva Rusija. Parlament je ministrov predlog o d -klonil, nakar je kabinet podal d e m i s i j o. Mnogo poslancev se je vzdržalo glasovanja. Rusija in Turčija. K ol n, 21. dec. Iz uradnega turškega vira poročajo, da so zasedle ruske čete ozemlje, zaradi katerega sta imeli Perzija in Turčija že od šestdesetih let spore in ki ga je Turška večkrat zasedla. Turške čete so dobile povelje, naj se ne umaknejo. Ruski carigrajski poslanik skuša pomirjevalno vplivati. Revolucija na Kitajskem. Konec mandžurske dinastije. B r u s e 1 j , 21. dec. Iz Š a n g a j a poročajo, dajo usoda mandžurske dinastije zapečatena. Njeno od-stavljenje je sklenjena stvar. Republikanci ponujajo predsedstvo republike Juanšikaja, pod predsedstvo dr. Sunjatsenu. Za cesarsko rodbino določijo bogato a p a -n a ž o. Revolucionarni vojaki. Kalkuta, 21. dec. Iz Tibeta poročajo, da so kitajski vojaki v Lazi in več drugih mestih revolti r a 1 i. Oropali so zakladnice in odgnali na tisoče konj in mul. Krenili so proti Kitajski. Angleži In revolucionarno gibanje v Tibetu. London, 21. dec. Iz Š a n g a j a poročajo : Revolucionarne kroge so jako osupnile vesti o revolucionarnem gibanju v Tibetu. Ne dvomijo, da imajo Angleži pri gibanju svoje prste v m e«. Mirovna pogajanja prekinjena. Š a n g a j , 21. dec. Mirovna posvetovanja med vlado in revolucionarji so se prekinila. Premirje se vBled tega podaljša za en teden, od 24. decembra naprej. Nad 100.000 Japoncev v Mandžuriji. Peking, 21. dec. Iz Mukdena poročajo, da je v Madžuriji nad 1 0 0. 0 0 0 japonskih vojakov, ki so porazdeljeni po Kirinu, H e 11 o n g u in M uk-d e n u. Mnogo japonskega vojaštva je še n a potu v M u k d e n. Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kupujte »Zarjo* izvod samo 6 vinarjev. in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „e kavnim mlinčkom1' iz zagrebške tovarne. — Kakovost ^pravega -.Francka:' se je mnoga desetletja kot nalbolj ugajajoča, njegova zdatnost kot najkrepkejsa izkazala. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi vse člane na izredni občni zbor ki bo na sr. Stefana, due 26. t. m. ob 2 popoldne „pri Travnu" na Glincab. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju zadruge. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti. Nadzorstvo. IIJ NI A tJOOVl Pripoča ae Prvo ljubljansko izdelovanje čistih :: žitnih drož :: Maks Zaloker v Ljubljani Št. 17 Kladezne ulice Št. 17 Vr— 1 ' ' m Trgovina žita in deželnih : .■ pridelkov . ■- Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8. Zastopstvo in zaloga valjčnih,mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. Narodna kavarna64. Danes in vsaki dan Dunajski damski orkester Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost. FRAN KRAPEŠ, kavarna r. Stampllje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki Iranko. ——— Naročajte se na Zarjo! L Jax & sin Ljubljana Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa Ceniki zastonj in franko. cilindre in čepice v najnovejših fasonah in v velii izberi priporoča IVAN SOKLIČ, Ljubljana Pod Trančo št- 2. -m Naša Ančka. ? h Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobiva v vseh večjih knjigarnah. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka 1 n Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega „Nar. divadla" v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Žepni koledar za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912 je iziel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide. VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Cen- ■ tratni sedeži strokovnih organizacij. — I Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni I tarif. — Inozemske in domače denarne ■ ; vrednosti. — Stare in nove mere. — Koli ko j plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro- ■ I Ogrske in število prebivalstva. — Avstr. '4\ ustavne vlade. — Socialno-demokratični ■ poslanci v avstrijskem državnem zboru j (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov H pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj). ;i t — Koliko glasov so dobile posamezne I stranke v Avstriji pri državnozborskih ■ volitvah (1907 in 1911). — Politiške in jH narodnostne skupine v avstr, državnem H zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležkč. Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje" v Ljubljani. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina- O. Bernato Ljubljana, Mestni katera ima že začetkom sezije nad 30.000 kom. po najnižjih cenah — in to: nad" 5000 kom. najftnejšiB oBlek za gospode od f{ 8'— naprej. 2000 „ najfinejŠiG površnikoo, športnik in zimskih sukenj od g 16'— naprej, 3000 ,. pelerin od g 4'— naprej. 2000 „ posamezn. Blaš in teloonikoo od I{ 4'— naprej- 8000 .. oBlek za deške in otroke od I{ 4'— naprej. 15000 najmodernejše konfekcije za dame in deklice, jope m dolge paletot zadamo od f{ 8'— naprej, krila in Bluze od J{ 2' naprej. Priznano nizke cene Solidna postrežba l Delniški družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefra štor. MS. v Ljubljani Telefoa štev. IM* priporoča rvoje Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ———— Zaloga t Spodnji Sliki. . ,.