KATOLJŠK CERKVEN LIST. • Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za « 2 leta 1 gl. 80 kr., za « 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. List 32. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 7. velikega srpana 1896. Čudovita rešitev. Čudna so pota božje previdnosti: več ali manj se nam kažejo čudovita, in pri vsili okoliščinah se spolnjujejo obljube Božje. Kar je Bog obljubil, to ima večno vrednost: „nebo in zemlja bode prešla, moje besede pa ne bodo prešle!" pravi naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus, večna Resnica sama. — Za vsak, še tako majhni greh, za vsak prestopek, za prostovoljne hudobne želje in misli bode treba delati pokoro že v tem, ali tem bolj gotovo v drugem življenju; vsako dobro delo pa, vsaka dobra misel in želja, bode če je še tako globoko skrita, po za-služenju poplačana prej ali slej od tistega, ki ve tudi najskrivnejše misli in želje. Kdor torej kaj stori ali govori v večjo čast Božjo, v češčenje Njegovega imena, v korist in razširjenje svete katoliške Cerkve, v blagor bližnjega, — ta si s tem pridobi poplačilo onega, kateremu ni skrita nobena želja, nobena misel in nobeno delo. Ako podari človek po svojih razmerah kakšen dar za olepšanje in zderževanje cerkva, bolnišnic in druzih dobrodelnih naprav: če podpira društva, ki pomagajo sirotam, potrebnim, zapuščenim in bolnikom v časni in večni potrebi; če daruje še tako majhen dar ubogim, ki prosijo njegove pomoči in željno stegujejo roke proti njemu, — tedaj mu bode vse, kar polagoma da ali podari, povernjeno z obilnimi obrestmi. Vse, kar človek iz ljubezni do Boga in do bližnjega stori, bode ostalo zapisano v knjigi življenja, in prej ali slej bode prišel čas, ko bode bogato žel od tega, kar je pred mnogimi leti sejal iz dobrega serca in dobrega namena. Iz tega vzroka deluje tudi sv. katoliška Cerkev že od svojega vstanovljenja sem v vseli mogočih dobrih delih in z najlepšim, naj-plemenitejšim izgledom: kar si moremo le misliti dobrega in koristnega, kar more pospeševati dosego namenov Božjih ter časni in večni blagor človeštva, — to dela sv. ('erkev z oser-čevanjem in podpiranjem. Katoliška < erkev je bila, kije s svojimi vzvišenimi nauki razširila znanje o pravem visokem poklicu človeškem: ona je bila, ki je človeštvo iz sramotne sužnosti povzdignila k spoznanju, v svitle višave duševne in telesne prostosti; ona je bila ki je perva resno povzdignila materijelno omiko, da bi potem tem lažje povzdignila in pospešila tudi duševno omiko: Cerkev je bila, katera je perva vstano-vila šole in dobrodelne naprave, jih tudi pri najtežavnejših razmerah zderžavala in razširjala, zato jo moramo po vsi pravici imenovati začetnico in pravo mater vsake omike. I >a, < 'erkev je bila, je in bode ostala do konca sveta prava povzročiteljica časne in večne blaginje človeštva. Njeno sveto delovanje se ne bode končalo s smertjo tega zemeljskega potovanja: ona stori vse, kar je v njeni moči, da osreči tudi prihodnje življenje svojih udov. To dokazuje s tem, da kot najboljša in najskerbnejša mati sveto ne-kervavo daritev na oltarju ne daruje samo za žive vernike, ampak tudi za umerle svoje ude: da jih v molitvah goreče priporoča milosti in usmiljenju Božjem in da neprenehoma spodbuja vernike, naj opravljajo za umerle duhovna in telesna dela usmiljenja. Sveta katoliška Cerkev je oživljajoči in blagodejni vir, iz katerega se vliva reka Božjih milostij nad vse živeče in umerlo človeštvo, in, po besedah Odresenika samega, bode neprestano vlivala do konca sveta. Re sem, da obsega kakor zvesta, skerbna, in r nično ljubeča mati sv. Cerkev tudi vse že umerle vernike in skuša jim pomagati z vsemi mogočimi sredstvi, jim terpljenje olajšati in jim pripomoči, da prej ko mogoče gledajo Boga iu se vesele večnega, nebeškega življenja, po katerem tako serčno hrepene. Vse pa, kar verniki na zemlji store za svoje brate, ki tako silno terpe v vicah, naj si bo že z dobrimi molitvami in pobožnimi deli, vse jim bode deloma že na tem, deloma pa na onem svetu gotovo in bogato po plačano. Nestevilno izgledov iz življenja svetnikov. in tudi iz skušnje mnogih še živečih, kateri razmere trezno in mirno premišljujejo, nam to neizogibno resnico poterdijo. Uboge duše v vicah pomagajo s priprošnjo še živečim v časnih in večnih zadevah, v telesni in dušni potrebi, v revščini in žalosti, v bolezni in nevarnosti, in prav posebno v oni strašni, pomenljivi uri, ko ima človek zatisniti oči za vedno in stopiti pred večnega Sodnika. Kot v dokaz za to že čisto umevno terditev, za to znano resnico, naj nam bode naslednji zanimivi dogodek. Kake tri ure od glavnega mesta stoji že več stoletij na malem, med lepimi travniki in njivami stoječem hribu prijazen gradič, ki je zadnji dve stoletji zlasti hitro menjaval svoje gospodarje. < eprav je ležal eno uro daleč od glavne ceste, zahajali so vendar vsak dan tja ljudje, ubožci in popotniki, prosili daru ali pa prenočišča. Posebno dobrotljiva je bila žena že davno umerlega posestnika, kateri je slovel daleč na okoli po prijaznosti in pravičnosti: zato so ga vsi radi imeli. Njegova žena si je kot dobra katoličanka naložila nalogo, da si svoje potovanje po ti solzni dolini okrasi s telesnimi in dušnimi deli usmiljenja, in zlasti je skušala pomagati ubogim dušam v vicah, katerih žalostno stanje ji je zlasti šlo k sercu. Zato je grajskim služabnikom naročila, vse ubožce in reveže, ki pridejo pred grad. spustiti noter in jim povedati, naj jo počakajo v zato pripravljeni sobi. Kadar je kdo prišel, prišla je prijazno k njemu in ga vljudno vprašala, kaj potrebuje. Kako dobro so dele besede. polne sočutja in milobe, ubogemu siromaku! Ce je bil utrujen od hude poti, mu je ponudila gospa dobro južino in kozarec vina, in ko je odhajal, mu je še dala na pot kos kruha in tudi kaj malega v novcih. Ubožec, ginjen po toliki dobrotljivo8ti, zahvaljuje se ljubemu Bogu in dobri gospej in želi celi njeni hiši sreče in blagoslova. Toda verla žena mu seže vselej v besedo in mu prijazno reče: „F,e pridno molite za duše v vicah! Bog vas obvaruj!" — in vesel obljubi obdarovanec že odhajajoči gospej: „0. da, milostiva gospa, saj to bodem tudi stori)! Naj vam ljubi Bog dodeli po priprošnji ubozih duš večno življenje!" — Tako se je godilo od dne do dne, od leta do leta. Ubožci so hodili in odhajali; bogastvo grajščakovo je vedoo bolj naraščalo; razne shrambe, kozolci in skednji so komaj zadoščali, da so vanje spravljali obilne poljske pridelke; in kar je bilo več, kakor so ravno potrebovali, razdelili so med uboge; in ko so 8e ti serčno zahvaljevali, rekla je navadno gospa: „Ne zahvaljujte mene, ampak Boga, in molite, prav pridno za uboge duše v vicah!" — Nekega poletnega dne pridejo tri redovnice v grad; nabirale so že nekaj tednov po okolici mile darove za zidanje bolnišnice; popolnoma zmučene so prišle nazadnje do gradu; solnce je ves dan silno pripekalo; tedaj se pa privlečejo od juga sem černi oblaki, in kmalu je nastopila tista čudna tihota, ki navadno napoveduje hudo uro. Prašale so redovne sestre po grajski gospej, in služabnik jim je rekel vljudno, naj le stopijo v sobo in malo poterpč. Preteklo je le par minut, in dobra gospa je že bila pri sestrah, pozdravila jih in prav prijazno prašala, kaj jih je privedlo v grad. Najstarejša ji s kratkimi besedami omeni namen njih potovanja in poprosi milega daru. Potem so govorile vse štiri o vremenu, o lepi okolici, o krasnih vetrovih in jednakih stvareh. Med tem so že začele padati debele deževne kaplje, in kmalu je nastala strašna nevihta. Ker je postalo čisto temno, in ne bi mogle redovne sestre ob takem vremenu potovati, povabi gospa častitljive goste, naj v gradu prenoče, kar so redovnice z veseljem sprejele. Sedaj jih je peljala gospa v drugo nadstropje, kjer je odkazala vsaki posebej po eno lepo sobo. Kako so se čudile dobre sestre toliki dobrotljivosti! Komaj je preteklo pol ure, je že bila pripravljena okusna kava. Potem jih je vodila gospa po gradu ter jim razkazovala razne zanimivosti; peljala jih je tudi v grajsko kapelico, kjer so vse štiri nekoliko časa prav pobožno molile. Ravno takrat se pripelje grajščak na dvorišče: gospa hiti takoj doli, mu naznani, kake goste da ima, in ga prosi, naj jih prijazno pozdravi. Ne da bi šel prej v svojo sobo, hiti gospod s svojo ženo v drugo nadstropje, serčno pozdravi častitljive gospe in izrazi svoje največje veselje, da jim ima čast po-atreči, potem pa odide v svojo pisarno. Potem veli 'gospa služabnici, naj prinese večerjo, se jim priporoči, vošči lahko noč in nato odide v svojo sobo. — Drugo jutro ob polu petih vidijo sestre že hišno gospo hoditi po vertu. Vreme se je po noči čisto spremenilo, in jutro je bilo res krasno. Tudi sestre zapuste sobe in gredo precej v grajsko kapelo, kjer se v pobožni mo- litvi mude celo uro. Kavno stopijo zopet ven, pride jim nasproti gospa, vošči jim dobro jutro in jih povabi k zajuterku. Z veseljem so slusale sestre, zlasti ko so vid« le, kako z veseljem in priljudnostjo jim bi rada gospa kolikor mogoče postregla. Že je >ila ura sedem. Sestre gredo se enkrat vsaka v svojo spalnico, da vzamejo dežnike, in kar so se pri sebi imele; potem pa gredo zopet k gospej, da se ji za tako skerbno postrežbo prav iskreno zahvalijo. Gospa, kateri je bilo hudo, da se mora ločiti od tako ljubih in prijaznih gostov, podari za omenjeni dobri namen nenavadno veliko denarja, potem pa še vsaki sestri nekaj v papir zavitega. Potem jim še proseče zaterdi, da naj nikari ne pozabijo se oglasiti zopet v gradu, če kaj mimo pridejo. Že so stale sestre pri grajskih vratih, da bi odšle, ko pritečeta dva lepa konja, vprežena v kočijo, po dvorišču sem. — „Drage gospe", reče prijazna gospa, „prosim stopite na voz! Da vas ne bode preveč vročina nadlegovala, se bodete peljale z njim do bližnje železnične postaje. 1'»odete potem še danes lahko doma!" Sestre, presenečene od tolike dobrotljivosti in blagodušnosti, se v začetku še branijo: ko pa naposled še gospod pristopi in prosi, naj ne odrečejo njemu in soprogi tega veselja, vse eno odjenjajo in sedejo na voz. Še enkrat se prav serčno zahvalijo za preprijazno postrežbo, žele obema največje sreče in blagoslova, in starejša sklene zahvalo z besedami: „Milof»t Božja in bogati blagoslov naj počiva nad Vami in Vašo hišo!" — Že se je peljal voz počasi skozi vrata, ko dobra gospa še enkrat stopi k vozu. sestram še enkrat stisne roko in zaupljivo jih pogledujoča prosi: „Molite za uboge duše v vicah !" Zraven stoječa dekla in grajski oskerb-nik sta bila priča tega prizora. Ob desetih dopoldne je prišel župnik iz sosednje vasi v grad, da bi se z gospodom pogovoril zastran za zidanje šole potrebnega {lesa. Kavno ko je stopil skozi vrata, prišel je mimo grajski oskerbnik, star in pošten mož; ko je zapazil gospoda župnika, se je ponižno odkril in vprašal vljudno, kaj želi. Ker se je grajščak mudil ravno v sosednjem gozdu in nadzoroval delavce, povabil je oskerbnik g. župnika na bližnjo klop v senci, ker gospod se ima ravno kar iz gozda verniti. Ko sta nekoliko časa tam sedela in govorila o vsakdanjih stvareh, povedal je oskerbnik tudi, kako ljube goste so prenočevali v gradu, in kako se je gospa trudila, da bi jim dobro postregla. Naposled je tudi omenil, kako ginljivo lepe so bile zadnje gospejine besede pri slovesu. Župnik, ves vesel, ko je to slišal, ni vedel, kako bi z dovolj lepimi besedami pohvalil verlo grajsko gospodo: „Ljubi prijatelj, pomnite: Vaša verla gospodinja bode imela še priliko, na prav čudovit način skušati hvaležnost in pomoč ubozih duš v vicah!" Nekega dne, bilo je meseca grudna, sklene grajska gospa, da obišče svojo mlajšo sestro, katera je bila dve uri od tod prav dobro omožena. Zbolela je pa na mah, in zato si je štela starejša sestra v dolžnost, priti k nji in ji streči. Dala je torej opoldne napreči, nekoliko se še pogovorila s soprogom, potem je pa sedla v voz in vzela seboj razven kočijaža tudi še zvesto služabnico. Pot je vodila sperva v dolino, potem pa zopet na goro. Ko pridejo verh gore, veli koči-jažu in služabnici, naj le gresta dalje po glavni cesti, sama je pa šla, kakor drugikrat vselej, 'po ozki stezi čez gorovje; tam, kjer pripelje steza na glavno cesto, bi jo pa že kočija čakala. Voznik je bil že tega navajen in je precej odšel dalje: gospa je pa šla počasi čez gorovje dalje. Že je naredila polovico poti, ko priveje nenadoma silno merzel in oster piš: nekaj minut pozneje se je začulo votlo bobnenje, kakor bi se skale valile v globočino. Tisti hip pogleda v strahu okoli sebe — in za seboj zagleda tri redovnice, ki pobožno molijo sveti rožni venci*; pozdravijo jo z lepim kerščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus14! potem pa gredo naprej, ker gospa je že težko in počasi hodila. Tedaj pa, o groza, pridervi strahoviti sneženi plaz, ki se razdeli ravno pred sestrami, kakor dve visoki beli steni na desni in levi strani: kakor oslepljena je obstala in klicala milosti in usmiljenja. Kmalu je odhrula strahovita snežena sila mimo sestra in grajske gospe: postalo je zopet svetlo, in slišala je samo še iz doline strašno šumenje. ker sneženi plaz je vse opustošil in razdejal. Za par trenotkov se gospa odpočije, po gleda proti nebu in se s sklenjenima rokama za hvali za očitno, čudovito rešitev. Rada bi zaliva lila tudi častitljive sestre prav priserčno, ker so one naredile takorekoč nasip, pri katerem se je plaz razdelil, kar je njo, hvala večnemu Bogu. rešilo; — toda te so naglo iskreno moleče odhitele dalje, in ko je prišla gospa verh gorovja, že ni bilo videti njenih rešiteljic. Naposled že vsa utrujena pride do ceste, kjer jo je čakala služabnica in kočija. Pervo njeno vprašanje je bilo, če voznik ve, kje so se redovnice ustavile, katere so jo rešile smerti, in ki so potem odšle po stezi dalje na glavno cesto. [Začudena jo pogledata ona dva in pravita, da tu sem ni ves čas prišel noben človek, in da sta neprenehoma stala pri vozu, videla pa nikjer nobenega človeka, Gospa se ni mogla dovolj načuditi: na- posled. ko se je nekoliko umirila, stopila je na voz, pripovedovala med tem, ko ao se dalje peljali, kaj je na gori doživela, potem se pa zahvalila za tako čudovito rešitev iz dna serca ljubemu Bogu in dobrotni Materi Božli, zraven se pa tudi hvaležno spmnila v goreči molitvi — ubogih duš v vicah. Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve. (Dalje.) Iz teh vzrokov sv. pismo tako pogosto imenuje < 'erkev telo, da celo telo Kristusovo: rYi pa ste telo Kristusovo" (1. Kor 12, 27.). Ker je tedaj ( erkev telo, tedaj jo tudi z očmi vidimo : ker je pa telo Kristusovo, je to telo živo, delujoče in se razvijajoče, zato ker je čuva in vzderžuje Jezus Kristus s tem, da mu podeljuje svojo moč. kakor terta mladike, ki so ž njo v zvezi, hrani in plodovite stori. Kakor pa je v živili bitjih princip življenja neviden in skrit in se ja\lja in kaže le po pregibanju in delovanju udov. tako se tudi v Cerkvi iz njenih del jasno kaže nadnaravni princip življenja. Iz tega pa sledi, da so v veliki in sicer nevarni zmoti oni. ki si, kakor se jim ravno zljubi, (erkev preostavljajo in narejajo skrivno in nevidno, in ravno tako so v zmoti oni, ki imajo ('erkev za človeško napravo, ki ima sicer nravstvene in liturgične postave, toda ki ni deležna vednih darov milosti božje, niti nima vsakdanjih in jasnih dokazov to, da Cerkev zajemlje življenje v Bogu. Nesmisel pa je reči, da je katera si bodi izinej obeh takih cerkva Cerkev Jezusa Kristusa, kakor je nesmisel, če rečemo, človek obstoji le iz duše ali pa le iz telesa. Združitev in spojitev onih dveh delov pa je za pravo cerkev brezpogojno potrebna ravno tako, kakor je za človeško natoro nujna tesna zveza duše in telesa. Cerkev ni kaj mertvega, ampak je telo Kristusovo obdarjeno z nadnaravnim življenjem. Kakor Kristus, glava in vzor, ni ves v svojem bistvu, če vidimo v njem ali le vidno človeško, natoro. kar store Fotinijanci in Nestori-janci ali pa če vidimo le nevidno božjo natoro, kakor Mozotiziti: ampak Kristus je jeden iz obeh nator in v obojni natori ne samo v vidni, ampak tudi v nevidni. Kavno tako mistično njegovo telo t. j. cerkev ni resnična, če ne zato, ker imajo njeni vidni deli moč in življenje izhajajoče iz nadnaravnih darov in drugih virov, iz katerih izhaja njeno bistvo in narava. Ker je pa Cerkev taka po volji in naredbi božji, ostati mora taka brez prenehanja za vse čase: ako bi ne ostala, bi tudi ne bila odločena za večnost, in tudi namen, po katerem Cerkev teži, bi bil omejen po gotovi razsežaosti v kraju in prostoru: oboje pa je resnici nasprotno. — Ta zveza vidnih in nevidnih delov mora torej tako dolgo obstati, kakor dolgo ima Cerkev obstati, in sicer zato, ker je ta zveza cerkvi naravna in po božji volji vcepljena. — Zato pravi sv. Krizostom: „Ne oddalji se od Cerkve, ker nič ni močnejšega, ko Cerkev. Cerkev je tvoja nada, Cerkev je tvoja blaginja, Cerkev je tvoje utočišče. Višji je od neba in širji od zemlje. Ne stara se nikdar, temveč vedno krepko živi. Zato jo sveto pismo, dokazujoč njeno terdnost in stalnost, imenuje „goro." (Ilom. Decapto Eutropo n. <».). Sv. Avguštin pa pravi: „Mislijo (pagani), da bode vera kerščanskega imena živela na tem svetu le do gotovega časa in je potem več ne bo. Toda obstala lrjde ob jednem s solncem, dokler bo zahajalo in vzhajalo solnce: to se pravi, dokler se čas suče, bode obstajala cerkev božja, to je Kristusovo telo na zemlji." In Ps. 71, n. 8.). In drugje pravi: „Majala se bode Cerkev, če se bode majal temelj: toda, kako se bo Kristus majal? . . . Ker se pa Kristus ne bo majal, ne bode se nagnila na vekov veke. Kje so tisti, ki pravijo, da je Cerkev zginila s sveta, če se niti nagniti ne more?" (Enar-ratio in Ps. 10,'». sermo 2. n. f>.). Da mora prava Cerkev Kristusova res jedina biti, je zaradi jasnih in obilnih dokazov sv. pisma sploh tako gotovo, da se noben kristjan ne upa ugovarjati. Ce se gre zato, da se razsodi in določi, kakšna da je ta jedinost, prav mnoge ljudi razne zmote spravijo s pravega pota. Ne samo postanek, ampak tudi cela ustavna cerkev spada pod versto onih dejanj, ki izvirajo iz slo-bodne volje: zato se pa mora vsaka sodba omejiti le na to, kar se je v resnici zgodilo, ne pa, da bi se preiskovalo, kaka bi utegaila biti jedinost Cerkve, ampak kako jedinost je hotel oni, ki jo je ustanovil. Ce se torej oziramo na to, kar se je zgodilo, Jezus Kristus ni take Cerkve ustanovil in st varil, katera bi obsegala več sploh podobnih, a vendar ločenih društev, katera pa ne vežejo one vezi, ki bi storile Cerkev le jedno samo zase, kakor spoznavamo v veri: „Verujem v jedno .. . Cerkev." (Dalje sledi.) ludovita najdba ukradenih sv. hosty. Sledeča nad vse ljubeznjiva in zanimiva do-godba je bila po več sto pričah s prisego poterjena in vzeta iz nadšk. arhiva neapoljskega. Dne 28. prosinca 1772 se je v vasi Št. Peter Patemoški, blizu dve milji od Neapolja, dogodil strašen zločin. Roparji so odnesli iz tabernakelja dva ci- borija. napolnjena s posvečenimi hostijami; izveršili so pa zločin tako spretno, da niso mogli najti kljub gorečemu zasledovanju niti najmanjšega sledu o zločincih. Tudi svetih hostij niso našli kljub neprestanemu iskanju. Toda sedaj jame Bog sam posredovati. Dne 19. prosinca zvečer se vrača 17let,ni mladenič, Jožef Orezil, iz Neapolja v Patemo domov. Ko gre po glavni cesti proti domu, zagleda na polju posestnika Kapoccija (reci: Kapoči) silno veliko bhščečih lučic. Malo čudno se mu je zdelo, — druzega pa nič Ko pa drugi večer taisto zapazi, prevzame ga strah, hiti domov in pove starišem, kaj je videl. Toda ti so se mu smejali. »Kaj pa sanjaš, Jožet?" so mu rekli. „To so bili ljudje, ki gredo s svetilnicami po polji." »Nikar mi tega ne pravite!" odgovori mladenič ; »bilo je toliko lučic, da je bila cela njiva razsvetljena." To je bilo vse, kar je rekel, — in nič več niso dalje o tem govorili. Na vse zgodaj gre Jožef drugi dan z očetom in lOletnem bratcem v Neapel. Ko pridejo mimo Ka-poči-jevega posestva, bila je njiva zopet kakor v ognju. Otrok zakriči, ko to zapazi. Tudi Jožef je ugledal, — oče pa ni videl ničesar. Dva neapoljska duhovnika sta bila o tem obveščena in hotela sta se sama prepričati. Šla sta 24. prosinca z župnikom omenjene vasi in še z nekaterimi osebami na kraj prikazni že v pozni nočni uri. Tudi Jožef Orezil in brat njegov sta prišla tja; privedia sta pa seboj še enega otroka, po imenu Tomaža Piječini. Čez nekoliko časa se prikaže v resnici zopet luč; otroci zapazijo in jamejo vpiti: »Poglejte luč, luč!" Ko pa drugi le niso ničesa ugledali, kričali so zopet: »Kaj, ali ne vidite on^ga svita, ki se zdaj prikaže, zdaj pa zopet izgine?" Veleli so torej otrokom svetli kraj natančneje zaznamovati; šli so za njimi prav do tistega mesta, skerbno preiskovali tla in z svetilko v roci preber-skali perst, — toda našli niso ničesa. Drugi večer vzamejo seboj še enega duhovnika, po imenu Jožefa Lindinier a. Ko so izprevideii, da si je Bog otroke izvolil, da jim razodene svoj čudež, vzamejo še štiri druge otroke seboj. Vprašali so jed-nega izmed njih, malega, komaj pet let starega Dominika, če vidi kaj svetlega. »Prav nič", odgovori „je vse temno". Ob jednem pa priteče Orezil z dvema spremljevalcema, Silini in Marota. »Pred nekaj trenotki", pravijo, rsta nas dva mimogredoča vprašala, kaj naj bi pomenilo toliko lučic na podnožju silno visokega topola?" šli so na tisti kraj in še predno so tja prišli, zavpije mali Dominik: „Luč, luč, tam na obeh straneh drevesa!" Vsi otroci so terdili isto. Čuli so se zmedeni klici zbrane množice, ki je slišala o čudežu. Videli so namreč, kako se je plamen vzdignil iz tal in zopet izginil. Iskali so znova pa zopet niso našli ničesar, kar bi jim raztolmačilo to čudovito prikazen. Duhovniki se odpravijo proč, misle, da bode šlo ljudstvo za njimi. Toda, ni se tako zgodilo, pač pa je prihajalo tja vedno več ljudij. Le oba brata Orezil sta sklenila, z njima tuli Silini ia Marota, da ol-idejo domov. Ti štirje so hoteli ravno z njive na cesto domov, ko množica vnovič zakriči, in kakor bi jih vlekla čarovna moč, obemejo se vnovič vsi štirje in gredo na čudapolni kraj. Skrivna moč jih verže na tla; ko zopet vstanejo, vzame jim vid silna svetloba blizu topola. Iznad žarkov te nebeške svetlobe se pa vzdigne nežni golobček, ki pa kmalu vzleti in izgine. Potem hite k topolu in kličejo n* vso moč: »Pridite, pridite!" In na to jamejo okrog drevesa kopati. Na mah zapazi Silini na tleh malo. okroglo, bliščeče belo stvar. Na njegovo vpitje priteče neki Antonio de Guidill. ki takoj spozna, da je to — ho-stija Ukaže, da hite precej po duhovnika Bilo je ob dveh zjutraj. Ljudstvo je bilo neizrečeno veselo, ko je izvedelo, da je Najsvetejše na tako čudoviti način najdeno. Obkrožili so duhovnika Jakoba Guarino in s svetim strahom sledili vsemu gibanju častitljivega duhovnika Ta koplje z največjo skerbjo in v resnici najde v zemlji 40 sv. h jstij. Položi jih v ciborij pod majhnim nebesom katerega sj kar najhitrejše semkaj prinesli, in zip>j ? z ihtečim glasom zahvalno pesem, „Te Deum " — Dve uri po zneje so sporočili ves dogodek škofu Venatroskemu. gen vikarju nadškofa neapoljskega. H >tel je iti sam na lice mesta in je v resnici tuli sam spremljal Najsvetejše, ko so je v procesiji nesli z njive v župno cerkev Paternoško. Posvečene sv. hostije so bile skoro mesec dnij skrite pod zemljo. In kljub merzli zuni in silnemu dežju so bile še povsem ohranjene, bele in neoskrunjene. le rob je bil nekaj od persti umtzin Di š-3 več; iz persti, ki se je dotikala Telesa Kristusovega, in katero so čisto suho nabrali v čisto platno, začela je čista voda kapljati. ve družbe. Ta izvanredni jezuvit je imel v zadnjih letih več zanimivih pridig na Dunaju — samo za možke. Cerkev je bila natlačeno polna povsod, kjer se je prikazal na prižnici. Zna pa govoriti tako domače, a prepričevalno in v življenje segajoče. da je dunajski možki svet pridobil zase; imenujejo ga sploh rap>ostola Dunajčanov". in vse dere za njim. Zato ni čudo. ako je že štirikrat celo procesijo dunajskih kerščanskih mož peljal na Božjo pot v — Marijino Celje. Pervikrat jih je šlo 900; letos pa. četertič. namnožilo se jih je na 250O samih mož Letošnja Božja pot se je veršila od 18. do 20. julija. Vreme je bilo sicer zelo nevgodno; deževalo je — a to jih ni zaderževalo. Če pomislimo, da se je tem 2500 Dunajčanom med potjo pridruževalo še mnogo drugih božjepotnikov in radovednežev, potem si lahko mislimo, kako lep je moral biti prizor: tolika množica samih mož je zbrana v božjepotni cerkvi — Marijinega Olja. Oglejmo si zdaj te božjepotnike in njihovo Božjo pot bolj natanjko! Najeli so tri posebne vlake, kateri so bili polni samih mož in kteri so od Dunaja odrinili okrog 6 in '/s 7 ure. Pa ti trije niso zadostovali. Božjepotniki so se peljali še v navadnih vlakih. Na vseh postajah med potjo je bilo zbranega polno občinstva, ktero je z robci in različnimi klici pozdravljalo verle može, s kterimi sta šla tudi dva usmiljena brata, ki sta enekrat morala opravljati dela usmiljenja božjepotnikom. Pred Marijino Celje so zadnji prišli okrog 7. ure zvečer. Na gotovem prostoru so se lepo zbrali in uredili, da so skupno šli v mesto. Štel si med to vemo mnežico 40 duhovnikov in mož raznih stanov, od plemiča do najnižjega delavca. Zbrana množica iz okolice, obstoječa iz mož, žen in otrok, se je čudom čudila tem krepkim dokazom katoliškega življenja; ni se mogla načuditi temu veličastnemu prizoru. Med zahvalno pesmijo „Te Deum.4 med priter-kavanjem zvonov in streljanjem topičev korakali so verli možje v božjepotno cerkev; dolge verste kar ni hotelo biti konec. Na to je P. Abel stopil na priž-nico pojasnjeval pomen te Božje poti za dunajske može, povedal vspored za prihodnji dan ter slednjič vsem podelil blagoslov z Najsvetejšim. Hiše Marijinega Celja so bile razsvitljene tisti večer na različne načine in prenapolnjene tisočerih Dunajčanov. (Kouee uasl.J Ogerskc. Luteranstvo na Ogerskem vedno bolj razpada. V dveh alfeldskih cerkvenih okrajih je 13 000 luterancev odstopilo k krivoverski ločini „Na-zarejcev", 6.500 pa jih je postalo brezvercev samo zato, da jim ne bo več treba plačevati doneskov za cerkvene potrebe. To je pač jasen dokaz, da lute-ranci vero menjajo samo zavoljo par soldov. — I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec veliki srpan (avgust.) 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: M i si j on na Islandiji. Islandija, dolgo neznana dežela, ki ima na stotine ognjenikov, vročih studencev, velikanskih ledenikov in čudovitih votlin, — slovela je vedno kot čudovit otok. Tudi prebivalci velikega otoka Islandije, katerih je na 104.782 hn- velikem poveršju le 75.000, so nekako čudno ljudstvo; imajo še skoro zmiraj tiste šege in tisti jezik, kakor so ga imeli pred 1000 leti, ko so se iz Norvegije sem naselili. Zalibog pa, da niso Islandijci ravno tako terdno se deržali katoliške vere in slave, blagoslova in sreče, katera je prišla s kat vero v deželo. Leta 1000 je sklenil „althinga, t. j. tamošnji cbfni ljudski zbor. da vsprejmejo ker-ščanstvo. in izredno nadarjeni narod se je začel raz-cvitati in pridobivati si višjo oliko. Na otok Island se namreč niso naselili taki ljudje, kteri so bili od drugod pregnani, temveč najboljši norveški možje, kateri so bili v boju za svobodo proti kralju HaraldL Harfagr-u premagani, pa so rajši domovino zapustili in bežali na Islandijo, kako bi težki jarem suženjstva prenašali. Ko so se tedaj s kerščanstvom naučili ob jednem tudi pisave latinske in anglo-saske„ poprijeli so se s tako gorečnostjo umetnosti, da „je bila Islandija edina dežela na kerščanski zemlji, kjer je posvetni veliko bolj goreče pisateljeval kakor duhovnik;" v srednjem veka so namreč bili duhovniki sploh pisatelji. Pa tudi delati niso jeniali kerščanski Islandijci, temveč so zlasti po morji daleč na okoli plovili. Že okoli leta 1000 so odkrili severno ameriško zemljino in so se tam naselili, v teku stoletij so se pa poiz-gubili. Krištof Kolumb je to vedel in je prišel vsled tega 1. 1477 na Islandijo na neki angleški ladiji, da bi se natančneje poučil. Najveselejše pa je bilo razcvitanje pravega kat. življenja; v mnogih samostanih so delovali benediktinci in avguštinci; dva domača škofa so častili kot svetnika, sv. Jon Ogmundarson, škof Holar-ski, j 1121, in sv. Thorlak, škof Skalholt-ski, f 1194. Vsled hudih domačih ali notranjih prepirov, katere je že papež Inocencij III. zaman skušal pomiriti je podlegla Islandija proti koncu 13. stoletja napadom tujih knezov ter je prišla najpervo pod oblast norveško, potem pa pod dansko. Kristjan III., kralj danski, skušal je sredi 1«. stoletja vpeljati v Islandijo luteranstvo; ker se mu pa to mirnim potom ni posrečilo, poslal je tja bojne ladije. Zadnji kat. škof na Islandiji, Jon Arason. je nabral, oserčen po pismu papeža Pavla III, majhno vojsko, da bi branil z njo sv. vero. Postavil se ji je na čelo in v beg zapodil sovražnike v več bojih. — naposled so ga pa po izdaji ujeli. Dne 7. novembra 1550 je bil obglavljen. Urnerl je torej kot mučenik. Po škofu Jon u je dobila Islandija tudi pervi tiskani časopis. Sicer pa še dandanes ni na Islandiji, kjer zna skoro vsakdo brati in pisati, kaj posebno veliko tiskanih knjig, temveč prepisujejo kujige z neutrujeno pridnostjo in s prelepo pisavo. (Konec nasl. i b) Posebni nameni: 8 t Sv. Peter Paber. Vernitev družbe Jezusove v Nemčijo. Blagoslov začetim društvenim delom Vinogradi. 9) Sv. Roman. Nameščenje visokih Sol s kerSčanskimi uč telji. Pomoč v brezpravnosti in v p< trebi pri kupčiji. Konečna zmaga nad ukoreninjenimi strastmi. 10.) Sv. LavrenclJ« Mir med pastirjem in čredo. Pomoč proti preveliki otožnosti. 11.) Sv. Hlpollt Nižje Avstrijsko. Voditelji katolikov. Sreča miru v množili družinah in občinah. 12.) Sv. Klara. Ženski redovi in družbe. Obveljava ker-ščanskih zakonskih zvez. Oviranje groznih del kraljestva teme. 13.) Sv. Janez Berhmanski. Obvarovanje mladine v veri in čisti nravnosti Vpeljeva marijanskih bratovščin v srednje Sole. 14.) Ev. EvzebiJ. Kitajsko in Japonsko. Ločitev od slabih prijateljev. Blagoslov potrebnim podjetjem za zdravljenje. II. Bratovske zadeve N. 1]. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milosUjive priproSnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naSih angeljev varhov in vseh naSih patronov Bog dobrotno odverni od naSe dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Šolska mladina v počitnicah. — Ljudstvo po krajih kjer so letovičarji. — Stavbinska zadeva. — Več dušnih potreb. Bolna oseba se priporoča v bratsko molitev za zdravje, če je Božja volja. — Nekdo za dobro kupčijo, če je njegovi duSi v izveličanje. — Neka oseba v zelo tužnih dvomih in stiskah in telesni bolezni. Na čast sv. Antonu Pad. poseben namen in za zboljšanje okoliščin. Zahvale. Podpisani se zahvaljujem presv. Jezusov Serru. Mariji m sv. Jožefu, pa sv. Ignaciju za skazano milost in u»li>ano pp.injo. G. T. Nek dijak se vsled obljube iskreno zahvaljuje Materi Božji, sv. Jožefu in sv. Luciji, da je bil na njih priprošnjo obvarovan preteče bolezni in srečno izdelal II. tečaj. Vse v fas' Bižp. slavo Marijino in sv. Jožefa! Dijak iz frančiškanske tare v Ljubljani. Listek za raznoterosti. „Naši Salezijanci ' ali čertice o družbi Salezi-janski ter njenem pričetku na Kranjskem, je naslov knjižici, ktero je spisal J. S. katehet. Namen knjižici je, kakor č. g. Janez Smrekar sam pravi, širiti sloves o Boskovih ali Salezijanskih napravah tudi po naših domačih tleh v čast Božjo, v razširjanje sv. Cerkve, v izveličanje duš. mladini v pomoč in domovini v slavo. — Cena knjižici je 30 kr. ter se dobiva pri č. g. Janezu Smrekarju katehetu v Ljubljani. Čisti dohodek je namenjen Salezijanski zgradbi zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani. Duhovniške spremembe v Ljubljanski škofiji. Pre-zentovan je za faro Reteče pri Skofji Loki, č g. Vincencij Polaj; župnik v Retečah pri Kranjski Gori in za župnijo Št. Jakob ob Savi, č. g. Gregor Jakelj. župnik v Goričah. Premeščeni so dalje čč. gg Dr J. Gruden iz Mošenj v Šmartno pri Kranju; Janez Piber iz Srednje Vasi v Bohinju v Mošnje: Anton Obiak iz Boštanja v Srednjo Vas v Bohinju; semeniški duhovnik Jožef Plantarič je nameščen v Č mišeniku. Spremembe pri čč. oo. frančiškanih. P. Mansvet Bernardik je postal gvardijan v Lankovi«rah: P. Nikolaj Meznarič voditelj III. reda sv. Frančiška v Mariboru; P. Roman Arnuš pride iz Bolzana na Tirolskem k sv. Trojici v SI. gor. in P. Leander Ferk iz Bolzana v Lankovice. Člani habsburške hiše, Iskreni častilci najsv. Zakramenta. (cesarjevič Rudolf) Ukoreninjen t. globoka pobožnost, ktero spričuje naša cesarska hiša že izza časa slavnih svojih pradedov, je bila vcepljena tudi v nežno serce mladega cesarjeviča Dokaz temu je resnično ganljiv prizor, ki se je veršil neko nedeljo popoldne, ko je nesel neki duhoven bolniku sv. popotnico. Pot je vodila duhovna ravno po najbolj obljudenih ulicah. Vsa cesta je bila polna pobožnih tujcev in domačinov, ki so se zbrali pred hišami, da bi sprejeli sv. blagoslov. Kar se pripeljete dve dvorni kočiji. V pervi je sedel cesarjevič Rudolf s podpolkovnikom pl. Latourom. Komaj sta prišla voza v bližino duhovnikovo, sta nenadoma obstala. Cesarjevič je stopil s svojim spremljevalcem takoj iz voza in pokleknil na tla, da bi bil deležen sv. blagoslova. In ko mu ga je duhovnik delil, se je prav pobožno zaznamoval z nežno roko na čelu, ustih in na persih z znamenjem sv. križa. — S re-sarjevičem vred sta stopila iz druzega voza tudi ritmojster grof Palffy in stotnik Spindler. da jima je podelil duhovnik sv. blagoslov. Ta resnično ganljivi prizor je napravil na pričujoče globok vtis, in mar-siktero oko so napolnile solze tihega veselja. — Bog naj blagoslovi slavno habsburško hišo, ki daje res lepe izglede svojim podložnim! Volilni knez Maksimilijan HI. Dne 2f>. maja. 1. 174*'» je nesel v Monakovem iz cerkve sv. Petra duhovnik zadnjo popotnico bolnemu pomočniku, Baltazar Angerju po imenu. Knez Maks III, ki se je ravno odpravljal na lov, ugledal je k bolniku hite-čtga duhovna na ulici. Spremljal ga je do hiše. v kteri je ležal bolnik, šel za njim po premnozih stopnicah v podstrešno sobico k bolniku, in bil pri svetem opravilu na Kolenih pričujoč. Ko je bilo pri kiaju. je stopil k bolniku in ga potolažil z besedami: .Bodite potolaženi, ljubi prijatelj. Bog vas obvaruj'^ Potem je podaril bolniku znaten dar in nato je spremljal sv. Zakrament v cerkev sv. Petra nazaj. Spcmin na Marijo Magdaleno. (22. julija.; Marija Magdalena, doma iz Betamje, ne daleč od Jeruzalema, sestra Lazarja in Marte, imenovana po svojem posestvu Magdala v Galileji, znana je iz sv. evangelija. Kadar sv. pismo govori o njeni ponižnosti in njenem kesanju. vselej takrat omenja tudi novo milost, ki jo je dobila za plačilo: odpuščanje grehov, pohvala v evangeliju, naročilo, da vstajenje Gospodovo apostolom oznani. Sv. Cerkev ji polaga na jezik besede: »Zaničevala sera kraljestvo sveta in vso lepoto človeško iz ljubezni do svojega Izveličarja." — To prednost. da so pobožne žene. med njimi Marija Magdalena. per ve videle vstalega Odrešenika in Njegovo vstajenje drugim oznanile, so si tudi zaslužile s svojo vliko zvestobo in veliko serčnostjo. ko so šle z Njim prav do križa. Pri tem se pa ne sme prezreti. pravi Os\vald da so med Jez. terpljenjem ženske v velikem nasprotju z moškimi ves čas sočutno stale na strani Jezusovi Za blaženo Materjo je stala Marija Magdalena Gospodu najbližje, in zato jo je On sam po svojem vstajenju še posebej odlikoval pred drugimi pob. ženami K^r je sveta spokornica na podnožji križa pokazala najsvetejšo in najstanovitnejšo ljubezen, se ji je CKlrešenik po vstajenju v nedeljo zgodaj naj pervo prikazal »Mark. lfi. 9) Z naročilom Božjega Odrešenika je hitela vesela naznanit učencem, ki so smert Kristusovo obžalovali in objokovali (Mark. 16, 1G.». veselo poročilo o Njegovem vstajenju, ko je rekla: »Gospoda sem videla." Zaradi tega častnega naročila do apostolov jo imenuje sv. Cerkev pervo oznanjevalko vstajenja: »apostola apostolorum," »poslanka aposteljev.u Ko co po Kristusovem vnebohodu jeli judje vernike preganjati, bežala je Marija Magdalena s svojimi sorodniki, — tako pripoveduje pob. pripovedka — čez morje na južno Francosko. Blizu današnjega Marseille-a ir. Marsel a) so prebivali :*0 let v strogi spokornosti v neki votlini in so živeli v čudovitem občevanju z Bogom in angelji. Pred svojo smertjo je sprejela Magdalena iz rok sv. Maksimina presv. Telo Gospodovo, in potem se je preselila v veselje večnega raja. Jama. kjer je tako čudovito živela in se pokorila, je slovela odslej kot svet kraj. Ko so v H. stoletju Saraceni pustošili južno Francosko, so skrili sv. ostanke. Pod vlado Karola Salernskega so sv. relikvije leta 1279. zopet našli in jih prenesli v staro samostansko cerkev sv. Maksimina ter izročili dominikancem. V francoski revoluciji je bila cerkev oskrunjena, vendar so svetinje sv. Magdalene že prej v varnost prinesli. Tudi Št. Beaume (r. Bom) t. j. votlina, v kteri je, kakor izročilo terdi, svetnica prebivala. je sedaj zopet močno obiskana Božja pot. Slikajo jo kot spokomico s križem, večkrat ima tudi mertvaško glavo poleg sebe (podoba minljivosti). Tudi jo rišejo, kako se ji angelj prikaže; torej kakor kaže njena podoba, tako tudi njeno življenje izgled in blagoslov prave sv. pokore. Hercegovski frančiškani so te dni slovesno obhajali 50letnico, odkar so pričeli svoje blago delovanje v tej deželi. Slavnost se je veršila v Mostaru in na Širokom brijegu, kjer so pred 50 leti začeli zidati pervi frančiškanski samostan. Bog daj. da bi ta slavnost pripomogla k temu, da bi verli frančiškani toliko vspešneje mogli delovati za blagor zapuščenih hercegovskih katoličanov! Petindvajsetletnico je 29. julija obhajalo pri Mariji Pomagaj na Brezjah 24 duhovnikov, svetnih in redovnih, ki so bili posvečeni 1. 1871. Verstile so se maše od zgodnjega jutra: kakor je opomnil domač g. župnik; na Brezjah še ni bilo nobenkrat na jeden dan toliko maš. 1 2 6. uri je bilo mertvaško opravilo za ranjke sošolce, sv. maša in bilje. Ob 8. je bila peta sv. maša v časi M. B.; ob '/a 10. uri pa slovesna sv. maša z azistenco ter blagoslovom in »Te Deum." Pred sv. mašo je naslikal preč g. župnik Fr. Porenta v jedernati pridigi dosedanje delovanje zbranih duhovnihov—tovarišev. Duhovnikom in ljudstvu je prav do serca segel prelepi govor. Dobrotni darovi. Za sv. Detinstro: Čast. g Fr. Krumpestar. kapelan v Ribnici. lo gld. — čast. g. Jože Juvanec. kapelan v Senožečah. gld. 50 kr — Čast. g. Franc Iternik, kapelan v Borovnici, 44 gld. - Marijanišče. L'ld Z/t rtrkrr sr. Jožefu r Prje*loru: M L. 2«) gld. — A. V. iz Idrije 1 krono. — Fr. Kepec 1 gld — Margar. Starec 50 kr. Z>i krnite sr. A nt ono: A. V. iz Idrije 1 krono. Za družbo sv. Bonifacija: Kamniška fara 8 gld. 20 kr. — (i. Simon Zupan, župnik na Ježici. 5 gld. Za Salezijance na Kranjskem: Neimenovana 50 gld — Neimenovani 5 gld. — Č. g. Jaklič Štefan, župnik 5 gld. - Neimenovani 10 gld. — Č g. J. Debeljak. župnik v Predvoru 2 gld. — Iz Starega trga pri Rakeku 5 gld. — M. Starec iz (lešnjic 50 kr. _ Fr. Kepec 2 gld - Simon Zupan. 10 gld. Za n aj pot re b n i še misijone: Neimenovana 1 gld. — Fr. Kepec 1 gld. — I z Stareg;i trga pri Rakeku 5 gld Za varhe Božjega groba: Žup. sv. Katarine v Topolu 4 gld. Za opravo ubožnih cerkev: Št. Urška gora 95 kr. Za Salezijansko družbo v Turinu: Č g. Franc Tavčar, sv. JoSt pri Kranju. — Iz Starega trga pri Rakeku 5 gld. — Simon Zupan 5 gld. Za monsign. Jeranoco dijaško mizo: F. Kepec 2 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: F. Kepec 1 gld. Za Vt likovško šolo: F. Kepec 2 gld Za cerkev jiresv. Serca Jezusovega: F. Kepec 1 gld. — M. Za misijon ob reki Oranje : Iz Starega terga 5 gld. Za afrikanskt misijone: Iz ČeSnjic 4 gld. Odgovorni Tratnik Frutiiek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.