udarji ratificirali pogodbo.
Jna pogodba, sklenjena in podpisana ▼ Floridi, je bila odobrena po članstvu s 164,858 proti 26^53 glasovom. Največja opozicija — in največ glasov za pogodbo — je bila ▼ illinoiskem dutriktu. Pogodba itopi v veljavo 1. aprila.
| Pregled dnevnih do-■ godkov.
Amerik*.
i Budarji ratificirali mezdno po-ibo i veliko večino. |F»llov let, ki noie pričati v ikivi oljnega škandala, mora zatožno klop v senatu. iJenningg, na potu ▼ Washing-b, je ponovno dejal, da ve vse in p« vm, kako so oljni magnatje
nominacijo Hardinga. | Čoolidge ima po prvih poročilih ijhno večino v primarnih volit-
r Juini Dakoti. {Podrobnosti velike poitne tat-se v IIarveyu, I1L
Inozemstvo.
Poinearejeva vlada v Franciji »rsitna v zbornici, je padla. Paiič se trudi s sestavo koalici-ko kralj noče sprejeti njegove
ivke.
Odstavljeni griki kralj pravi, se ne odpove prestolu. Velike ivnosti v Atenah po praglaŠenju
bublike.
Vladna kriza v Turčiji
poštna Ut-
Ohicago, HL — Dvanajst ur poku, ko so Štirje roparji ukradli belem dnevu poštne vreče, v karih je bilo $150,000 v gotovini, polt ru ga voza na železniški polji Hsrvey, 111., j« bil zajet in iveden v zapor lastnik tistega >mobila, na katerem bo drzni Movi odnesli denar in pete. I Njegovo izgovarjanje so izpod-■ili njegovi lastni sorodniki. Ko ata Fontano, — tako se piie rijeti človek — obremenile dve "¿i, ga je poštni nadzornik Wil-im Fahy kar naravnost označil «nrga tistih štirih poštnih ta-trr rekel, da imajo oblasti 2e ovolj dokazov za njegovo obsod-
D.
Font a na, ki je tihotapee, ropar > »ploh Človek dvomljivega znanja, je prexenetil policijski odde-P4"! poveljstvom poročnika
r,|,n« Hyana, ko je ravno imel »kaj posla v «voji garali zadaj
' »vojo hišo na 628 S. Ashland
ve.
drugih Članov njegove iš*e policija. Dva kolovod-_aek* *lruir# ropamke zalege sta
[' ; *v«> » tO tatvino pod
d*AVNIK priporoča fo. kodno kontrolo.
fc'Mey,Cal. -(Fed. Press.) ■ "r^pla^nc klinika za kon-I rodov in občinske zdrav klinike m, edina rešitev •«-•»or.ki jih predstavljajo If)" dr"*me s prevelikim šte "t rok, katerih ne morejo J«no prihraniti in vagojiti " je ' Willia« E.
Long Beachu, ko je Z na tul"*«Js« meščan "' forumu. "Kak ta o kontroli Z*7 }* biti znana ljnd
•ju P<Tmm T T#d,M> ^
j omake razmere/' ttL«T|fUi krd RRtao!
pUVlH POSTAV ".
°ity, j. _ illetnjki
, ,nih drevoredih im.ka ki
IndianspoUa, Ind. Mesdna pogodba med United Mine Workers of Amerioa in operatorji na centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga (Iilinoia, Indiana, Ohio in zapadna Pennsylvania), ki je bila akienjena in pod pisana v januarju v Jackson vili u, Florida, je končno sprejeta in po-atane veljavna 1. aprila. Pogodba jamči za, mir v omenjenih diatrik tih bituminoznega premoga tri leta, ker poteče 31. marca 1827.
Kakor uradno poroča eksekuti va rudarske unije, je članatvo ratificiralo pogodbo v referendumu z ogromno večino. Izid članskega glasovanja je aledeči: 164,858 za in 26,253 proti pogodbi.
Največja opozicija proti pogod bi ja bila v 12. diatriktu unije (Illinois), kjer je 13,032 rudarjev glasovalo, da se nova pogodba zavrie. lati diatrikt— normalno iteje približno 90,000 članov — je oddal največ glasov za ratifikacijo pogodbe,	f
fallov zet mora na zatožno klop v senatu.
Ker ni maral Fallov sat Clarence c. Chase odgovarjati prsd senat-nim odsekom, mora piti is aeliha javna obtožbe. .
«MMMM»
RESIONAOUA OA NI RO OBVAROVALA PRID JAVNO OB-TOŽBO.
Jennings praviv da m vse in pove vst.
"Bil sem ls ielasniški bandit, nišam p» bil tajnik x*tmnjth zadev," j« dejal tvaofilÈft po-*
kupili
«»terete, in e« moški.
trr^î^T-ti Ijadje
Lb ' ,T Í000
_ pr.šla v policijske črne P141^ predlolena vele-BH*« okraj Iladson. Porot. E "m ' k ršt toi j« f * oboj*
r*u usd.
lkw
Neti
Chioago, HI. — Al Jenninga, bivši 2elesnUlki ropar in eedanji evangelist tsr političar, se jf v torek ustavil v Chicago nekaj minut, ko je na potu is Kalifornije v Washington, kjer nastopi kot priča v preiskavi oljnega Ikanda la. Jennings je bil pozvan, da pove, kaj mu je znanega o delovanju oljnih magnetov nt ssdnji republikanski nominacijski konf venqiji v Chicagu. Jennings je zadnji teden izjavil, da ao oljni magnatje kupili nominacijo Hardinga za miljon dolarjev.
Reporterji so takoj obstopili evangeliata in ga obsull z vpraša
nji.
"Je še ras, da sem bil ftelezniški bandit, toda prosim, le železniški bandit, ne pa tajnik za notranje zadeva," je dejal Jennings sarka stično. Ropanje vlakov je 1/11 polten poklic v primeri a tem, kar danes delajo visoki gospodje v Washingtonu. Če bi vedeli, kaj bom jas pričal, bi vporabili'vea vpliv »a svetu, da mi zabrabijo pričati; ampak mene ne ustavi nihče, ssmo smrt mi more zamašiti usta.
"Ne imen zazdaj le ne po vem. Povem jih, ko pridem pred eenatni odaek. Van Oklahoma ve ic dve leti, kaj ae je zgodilo na čikalki konvenciji. Jake Hamon je bil bose, ki je dsl Hard ing u pred sedniško kandidaturo. Bil je škan dal brez primere. In to je ubilo Hardinga. Ubogi Harding je bil kakor dete, ki so ga drujri d rial I kvišku, da jo obiral čalplje, ki so ao spremenile v strupen sad I — Toda počakajte, da pridem v Washington."
HRARiT BI BIL TUDI RAD
Vow York, V. T. — McAdoojev priganjal David Ladd Rockwell Is ohajske države je menda zavohal, da se tudi William Randolph Hearst poganja za predaedniško nominacijo na strani demokrat-ake stranke.
Washington, D. O. — Senat je
predlagal javno obtoibo Fallove ga zeta Clarenea, ki je bil carinar \ £1 Pasu, Tex.
Rozolucija, ki jo je predloiil senator Walsfe kot izpraševalec preiskovalnega odseka in ki je bi la soglasno sprejeta v senatu, dol ži Fallo vega zeta Chasa, da j^ hotel v sporazumu in dogovoru prejšnjim notranjim tajnikom Fallom prekaniti oljne preiskovalce. Poslanska zbornica, ki gre edini inicijativa javne obtoi be, je v resoluciji opozorjena, na, stori primerne korake v tej za devi.
Pozneje je javnost zaznala,'^ da je Chase predloiil avojo ostavko takoj potem, ko je odklbnil od govarjati na vprašanja pred olj nim odsekom. Ali predsednik ni še sprejel Senatorji ao rekli da ne bo imela reaignacija nobe nega učinka na predlagano po-btopanje javne obtožbe.
Ko je resolucija prišla v poslan sko zbornico, je bila brez vsakega komentarja odkazana porotnemu odseku, ki se je imel sestati na slednji dan. Odsekov! člani so de jali, da bodo o stvari poročali Medtem ko so senatorji razpravljali o Walshovi resoluciji so se vladni sodni uradniki pri ^ fPbHJaH na korake proti Hsrif ju F. Sinelairju, ki ima vladno oljne rezerve v najemu in ki nI msial pričati, ko ga je preiskovalni odsek pozval na odgovor. Njegov pravni zaatopnik je izpodbijal preiskovalnemu odseku pravico do zasliševanja zasebnih prič.
Okrožni državni pravdnlk Gor-don je konferiral s posebnim oljnim pravdnikom, načelnikom Lad-dom in senatorjem Walshom, in pričakovati je, da bo oljnega magneta obtožila veleporota, ki je sedaj na zasedanju v distriktu Co-lumbia, še ta teden. Konferenc» se je vršila ptfr ur potem, ko je formalno senatovo odredbo podpisal nadomestni predsednik senatne zborniee senator Moses ter jo poslal okrožnemu državnemu pravdniku.	4
delni izid pri-marnih volite vv j. dakoti.
Ha primarnih volitvah v Juini Dakoti sa ja vršil boj na republikanski strani mad reakeijonaroo-m» Ooolidgam in Johnsonom.
KOLIKOR JB DOBLBJ IN AMR OA, PRRDHJAÚI PO ITBVILU I GLASOV OOOUDOB.
•ioux Palla, S. D. — Predsednik Čoolidge je imel včeraj ob dveh zjutraj 2,600 več glasov ka kor Hiram Johnson.
Obe stranki, Čoolidge va In Jolinsonova, ai prisvajata zmago. C()olidgeve sile niso navedle no benih številk, a Johnaonovi pri gapjači zatrjujejo, da bo imel nji hch malik 10,000 večine.
Johnsonovi pribočniki ao rekli, da bodo kmečki volilni okraji, is katerih še nieo doslej znani volil ni isidi, v mnogo večjem številu sanj kakor pa tisti, is katerih so izidi že sporočeni.
Izidi iz 534 volilnih okrajev, ka terih je v celi driavi 1,740, kale jo tole razmerje oddanih glasov t
Čoolidge............22,275
(¡Johnson ............19,663
to predstavlja za Coolidga iz gubo 600 glasov v zadnjih 69 vo lilnih okrajih, dtiristb in petin-Itiridesct volilnih okrajev je djdo Coolidgu 20,391, a Johnsonu pa 17,159 glasov.
jteprav so ti izidi is manj ka kor ene tretjine volilnih okrajev v državi, so vendar iz okrajev, k predstavljajo normalno več ka kor polovico volilnih glaeov.
Nepopolni izidi, ki so jih pri obtili tukajšnji listi, so pok**ali
80% OlKAžAHOV PLAÔUJR STANARINO -
Chicago, Dl. — Osemdeset odstotkov Čikažanov plačuje stanarino. In od ostalih jih ima več kakor polpvica svoje hiše obremo* njene s dolgovi, je rekel podpredsednik čikaškega zemljiškega odbora William h. Wright.
Število tistih, ki plačujejo stanarino, je narastlo za 7 odstotkov od L' 1920. sem, kakor je dejal Wright, kl je opozoril svoje poslušalstvo na dejstvo, tla ne narašča graditev stanovanj^sorszmerno z naraščanjem ameriškega prebivalstva.	* ■
Število stanoVanj v čikaškem mestu je narastlo zadnjih deset let le za 200,000 kar tvori v celo ti 623,912 stanovanj. Število v na jem oddsnih stanovanj znaša 447,407. i
DRLAVCI
V LONDONU OÜJBJO.
Angleški letalec okoli sveta lasa
ffavre, Francija, 26. marca. — Angleški avijstik MaeLaren. ki je včeraj začel svoj polet okoli svete, ae is saoral tukaj apostiti »a tla« ko je dospel sem proti večeru Gosta megla je bila vzcok. MaeLa renova prva pootaja je bila Ljroti«, Is bi bilo vas v
Stavka tramvajskih namešdenoov m bo sastonj.
Ix>ndon, 26. auree. — Htavku-joči nameičenei na tramvaju in omnibuiiih ao dane« izvedeli, da jim bo mesds povišana ca o«em šilingov v tednu H posredovanje» vlade ae konflikt konča vsak Is». Sistem ulilnih ielentie in ommiI buftov se reorganizira, tako ds pride po<l eno eentralno kontrolo.
V petek
Chicago in okolica i« toplo
mj uspešnejši v severno vzhodnem
delu držšve. Zauj je bilo tod od danih glasov skoro v razmerju 3 proti 1. Na jugu je bil Čoolidge jnko uspešen, in v okrožju Itlack Hills so se odločili rolilei tud >anj. #
Po srednjem delu te države sta «i !»i)u republikanska kandidata enaka. Po mestih jc zmagova Čoolidge, po kmečkih krajih ps Johnson.
Daai je bil Čoolidge sa doka, kIhsov močnejši od Johnsona, jo JoluiHonov pristaš governer W K. M c M asters porszil po dosl<* znanih izidih Coolidgevega pri padnikA Thomssa Kterlingii za r. piildikun»ko senatorsko nomina eijn. Po mnenju tukajšnjega lista Fross je governerju senstorr!<a nominacija zagotovljena.
V 544 volilnih okrajih jo dobi M?Masters 22,637, Htcrling pa 17, ul8 glasov.
Le nekaj izidov je bilo dosl«, sporočenih iz borbe zs demokrat »!(o predsedniško nominacijo. Wil lismu Q. McAdooju je nasproto vala opozicijs, ki se poteguje za neobvezno delegacijo, ki ima it na atrankino narodno konveneijo
Iz glavnega stana kandidata MeAdooja je prišel glas, da bo zmagal v razmerju 2 proti 1.
Demokratska senatorska kan didata sta U. H. G. Cherry in Msrk P. Hates. Zadnji je tudi se natorski Kandidat na listi manj šinske kmečko-delavske stranke.
Večinski kandidat kmečko-do-Is veke stranke za senatorja je To ni Ayres iz Hitehella.
Lewis ton, lds. — Hepubliksne iz države Idaho so na ^voji držav ni konvenciji v tem m«*stu izvolili enajst dalegatov za republi kritiško narodno konveneijo, Ti so obvezani glaeovsti v Cleveisn du zs nominseijo predsednika Coolidga. |
Jackson. Miss — V torek sta hll« dve republikanaki državni konvenciji v državi Mississippi. N> vsaki je bilo izvoljenih po dva najet delegatov zs narodno kon vencijo v Clevelandu. Obema de I'saeijama je naročeno, naj pod p rata nominacijo predsednika rVitidgs.
Honduras v rokah vstelev.
Washington, i). C. — Ameriški |N«lssili Morales v Ilonduraou pfiroča, da so vstali okupirsli vso republiko, rasen glavnegs meota Tegueigslpe. kjer s* nahajajo ameriški pomorščaki
Poincare je padel!
Francoski ministrski pndiednik j« podal ostavko s vsemi ministri vred, ko mu io zbornica končno isrokla no-saupnico t sadovi pokojninska predlogo. Predsednik Millerand f a Je kotel pridriati, toda Poincare Je odgovoril, da je njegov sklep nepreklicen. Francija je pod njegovo vlado postala največja utilitaristična sila f Evropi.	_
1'arin 26. marca. — Poinearejeva vlada je dsnea podala ostavko. I Vlada je bila poražena v zbornico, ko je bila na glaaovanju njena predloga o pokojninah. Predloga je propadla a 271 proti 264 glasovom. Poincare jo takoj aklioal kabinetno aejo in ministri so sklenili podati oatavko. Nato ao se ministri peljali V palačo predsednika Milloranda in Poincare je podal ostavko celega kabineta.
Millerand je hotel pregovoriti Poincarejt, naj ostane na krmilu in reorganizira kabinet, toda Poincare je odgovoril, da js njegov sklep ostavke nepreklicen.
(Raimond Poincare je bil ministrski predsednik Francijo malo ve& ko <Jve leti. Naatopil je v januarju 1922, ko je padel Aristide Briand. Poincare je dosledno na-stopsl kot najaagrizenejii nacionalist in militarlst, Čigar gealo je bilo, da mora Nemčija plačati "vso do ssdnjegs cente" in da mora Francija dominirsti evropski kontinent. Njegov najbolj no toričen čin je bil okupaoija Po rarja. Za časa vojne jo Ml pred sednik francoske republike.)
MssBsaSiii im palAAiri msvVfnaiu m rvtHwsiv.
Dlplomatiôna nagovarjanja. —
Dawes «pa, da Nemčija sprejme
ajtgov načrt.
London, 26. marca. — Diploma* tiéna raegovarjanja o problemih rcparaeij, Porurja in varnosti Francije, katera se vrše med Mae* Donald oui In francoskim poslani k(^m v Londonu, ne obetajo dosti, toda angleško-franooski krogi upajo, da se mords najde točka sa Mporasum. Poincare «e nikakor ne more sprijazniti z MaeDonaldovo mislijo, da naj bi bils Nemčija sprejel s v ligo narodov, dokler ne poravna večjega dela odškodnine. — Angleška delegacija v komUi jimsnivedencev ae je včeraj vrnila nazaj v Pariz s novimi navodili, ki jih je dal MaeDonald.
Berlin, 2ti. msroa. — Nemška vlada je naročila avojemu zastopniku v Parizu, ds nsj vigorozno protestirs proti internseionalizi-ranju nemških želeinis, lahko pa sprejme težko vknjižbo na železnice in izročitev kontrole odboru nadzornikov. Nemška vlada bo vsekskor sprejele vs« načrte, ki jih priporoči Dawesova komisija zvedencev glede plačevanja odškodnine.	,
WILBUR PEIVZIL SLUŽBO.
mm^mmmmm
Washington, D. 0. — Novi mor-narični tajnik Curtis D. Wilbur iz Californija je dospel v Wash ington v pondeljek. Takoj po svojem prihodu je konferirel s predsednikom Coolidgfm t*r bil po-tem vnieš^en na mornaričnem de-psrtmentu v svoji pitsrni.
"Medaj š* nimam nobenih posebnih J(i«j g Me mornaričo« po litike," j« dejal tajnik, "(iver-jen eem, ds j« mornarica dobro organizirana in da bo prav lahko šla po začrtaui poti, dokler ar jaz dodobra n« vživim v mornaričoe posle."
Pailč lit» koalicijsko vlado.
Kralj ga hoče na vsak način imeti na taln vlade, salo as sprejme ajsgovs odstavke.
Dolg rad, Jugoalavija, 26. maroa. — Kralj Alckaander ni aprejel ostavke Nikole PsŠičs, pač gs je naprosil, naj na vsak način poskusi organisiratl koalicijsko vlado, v kateri bodo aaatopane vse večinske stranko v skupščini, če je mogoče.
Palič je obljubil, da poskusi. V belgradakih političnih krogih ni dosti upanja, da radikalce naaledi koalicija. Možnost, da bo skupščl* na raapuščena in razpiaane volitve novih poslancev, raate s vaakim dnevom.
Grški kr«l| prsvl, ds is il odpivi.
frofl&MnJi (rilu r**Mik* }• ruptlllo rumuuko dlutUJa. 100,000 CN^Iwv bo Bnmanije. ' ^	,4
mOUE ODBBDBB ZA ik POV0KK PEIIELJIIIOI
Washington. D. O. - Takoj-šea prekli'- takosvan»ga "gentle nisnskegs •poraruma" z iapon- j ako glede pri»e|jevsnja bi bil o pravičen po mnenju hišnega pri selniškega odseka, ki je podal formalno poročilo o Johnaonovi pritlníéki predlogi v omiljeni ob i liki. da tako uatreft* nekaterim « i govorom od atraai državnega tej 1 sika llughesa
liukarešt, 2(1. marea. — Ko jo grški kralj Jurij slišal, da ga je grška zbornica včeraj formalno odstavila iu proglasila republiko, ju dejal, da pod nobenim pogojem nc prima sklepa zbornice, da se nikdar ne odpove grškemu prestolu in da je prepričan, da "večina grškega ljudstva Icli nsdaljeva> nje ■ 'monarliistlčiioga režima'. Kralj tudi pravi, da ae je manjšina polaatila grško vlade, toda ta manjšina ne bo vladala dolgo.
V Bukareštu se Širi vest, da M bo rumunski kralj, tast odatav* Ijciicjfa grškega kralja, maščeval a* tem. da ukaže izgnati okrog 100,000 (Jrkov, ki bivajo v Humu-nijl.
Atene, 241. msrea. — (Jrška skupščina je včeraj soglseno zaključila, da se dinastija Ulueka-burgoveev odstavi in proglasi republika, llebiscit, ki ratificira sklep ekupščine, kot ae trdno pri* Čakuje, ae vrši 13. aprila. Kgodo-vinski dogodek je bil proslavljen s dekorirsnjem vsegs musts s za-stavami in 1 edenindvajeetimi streli Is tops, f'sstniki in moštvo srmsde je odstrsnilo kraljeve znake z uniforme in jih zamenjslo z republikanskim simbolom,
▲MDBBAIM WkMTQTll» IfOJO
Maw York, M. T. - Bi v M dr-žsvni poglavar protiaalunake lige natrjrorške William II. Anderson, ki je bil v meseeu januarju obsojen rsdl ponarejanja, je v ponde. Ijek izgubil svoj boj m svobodo.
Njegov pravni ssatopnik je dejal v pondeljek, da .ae bo obso. jenec predel šerifu v torek opol' dne v jirtnišfiui
KRATKI LAUI MOO VllO
BOLNIÍMIOI.
It« Orisana, La — Dvanajst
bolniških etrežnir v tukajšnji bol. nišmei Charity je bilo odpuščenih is služb« sa nedidočen čae v teku
štiriindvajsetih ur. ker so ai dale priatriči In skodrati lase.
Ludendorff et
kasen.
herUn, 2ê marea. — la kova poročajo, da bo bi tAl Lu<frn<lorff oajUá op 1 obljubi, da se prret-li V Prosijo 1« ■ko prekliče s »o J napad ns kslo-liško eerkev.
m to r*"0""'
P^ Hobdsje.
glasilo slovenske: narodne: podporne jednotc
YEAR ^Vn» »TžJSr S^saj: ma^ûrx fctyAr;^V^s^^Sr Chicago, m., ¿«trtok, ST. marca (March 27), 1924.

ŠTEV.—NUMBER 74.
PEOSVETA
PROSYETA
NAMpff
PROIVETA-
"tum iiiifiiTiiMBRr
«M 4« fMI j« • w, 4 M va» M
KDO ZADRŽUJE NAPREDEK V ČLOVEŠKI DRU2BI?
i:
it
V Perziji se je odigral dogodek, ki priča, da duhovni žele za vsako ceno preprečiti*napredek v človečki jlružbi.
Perzijanci imajo a svojimi ithi take izkušnje kot drugi narodi s svojimi kralji Zato so prišli do zakljis da je najbolje, ako se ga iznebe, kakor so se njih bratje po veri — Turtd — oprortiM svojega sultana. Ampak mo-hamedanski duhovni niso bili tega mnenja kot perzijsko ljudstvo. Mohamedanski duhovni se pač zavedajo, da se jim bo dobro godilo, dokler bo vladal v Perziji iah in Perzija ne postane republika.
In to je razumljivo^ Za mohamedanske duhovne je Perzija pravi paradli, dokler bo Perzijo vladal lah« V Perziji je v veljavi kot zakonik koran, to j« nekakšno mo-hamedansko sv, pismo, o katerem je trdil Mohamed, da so mu angelji prinesli iz nebes. V vsakem deielnem
•	okraju je po eden iejk ul islam kot sodnik, ki zajema svojo modrost pri sodbah iz korana, pri tem pa sodi svojevoljno. On ima pravico izreči smrtno obsodbo in ima pod sabo celo krdelo sodnikov ali kadijev, katerih sodna oblast je malo bolj omejena, sodijo pa na podlagi korana.
Mohamedansld duhovni se zavedajo, ako bo odpravljen iah — to je kralj vseh kraljev —, da pojde tudi njih sodna oblast rakom žvižgat, ki jim nosi bogate do* hodke in povzroča, da ima ljudstvo strah pred njimi.'
Izjavili so, da je republika brezverska in protimo-hamedanska ustanova. Zbobnali so skupaj deset tisoč verskih fanatikov, ki so vprizorili krvave izgrede in pri tem so kričali: "Živel islam in iah", kar je toliko pomenilo v resnici, kot "živijo mohamedanski farji".
Dogodek pokazuje, kdo so duhovni in kaj zastopajo.
Ako se danes duhovni na pr. laskajo ljudstvu, ne store tega, ker so odkritosrčni prijatelji ljudstva, ampak žele s dobrikanjem ljudstvo speljati na led, da nt apoena cilja, za katerega gre duhovnom.
Turčija je odpravila kalifa, in turiko ljudstvo se bo kmalu prepričalo, da ni z njim prav nič izgubilo, ko je moral odpotovati v tujezemstvo. Mohamedanski iejk ul islami v Perziji se boje, da jih doleti tista usoda kot mo-hamedanskega kalifa v Turčiji, ako Perzija postane republika. Da se to ne zgodi, so priredili krvave deftion stracije pred zbornico.
Ako vpraiate mohamedanskega duhovna, katera vera je prava, bo odgovoril mohamedanska. Ako to vpra-ianjs zastavite židovskemu rablju, bo naglasil, da je židovska vera prava vera na svetu. Ako po pravi veri vpra-late buddhističnega žreca ali pa duhovna katere kričanske verske sekte, bo vsak trdil, da js tista vsra prava, katero on uči. Obeodil bo drugovernike kot krivoverce.
Z duhovnega stališča je mogoče to pravilno, ker vsaka vera dobro prehranjuje svoje duhovne, ni koristno pa za ljudstvo.
Zakaj 7
Taki nauki ičuvajo vernike raznih ver, da se bojujejo drug proti drugemu, ,meeto da bi složno delali sa blagostanje vseh ljudi na svetu.
Vsak človek z normalnimi možgani in ki pozna rasne forme vlade, bo pritrdil, da Je moderna republikanska vladna forma bolja od kraljevine ali monarhistične vladne forme.' Ampak duhovni niso nikjer za odpravo monarhistične vladne forme, ako vživajo predpravice. Mo-hamedanskim duhovnom v Perziji ni za reievanje duš in da bi perzijski mohamedanci prišli v sedma nebeea, kjer
*	sedi sam njih prerok Mohamed, ampak njim gre za sod-nijsko oblast na tem svetu, blika, v kateri je garantirana verska svoboda, ne bodo!1*"1' kmttrih	* P«**J
pak bodo dobili tudi konkurente v duhovnih dr\«ih ver. Kljub temu. d. i« mu t lepem Poleg se bodo oglasili pa še svobodomisleci, ki bodo per- r<H,u in ®bdan» « v»«* potrebni», zijsko ljudstvo učili, da je vera v čeznaravne moči nepo-trebna. da ljudje lahko žive srečno in v blagostanju na Um svetu, ako tudi ne verjamejo, da bodo njih duše po smrti prejele plačilo na drugem svetu.
To je vzrok, da so mohamedanski duhovni nahuj-skali neuko ljudstvo, da je kričalo proč s republiko.
SUIE IZ NASILMN.
F. Va. — Z de-mm prenehali ca toliko dokler aia mo prinaj« «nuje. Organizirali mm ae li «a. Leto 1S22 mo bUi bo stavki eeeev. Tokrat smo prope-dli, todo plačo mm vaeeao dobili po unijaki leatvi, kotero tjio ime do 21 decembra- Doe 2S. de-eembra je bilo t« delo uatavljcuu za nedoločen čas. Družbe noo je ebveatilo, do prneofa ne robi. Prvih por dol ▼ jenfcarju 1924 že začeli oekotert JUmmiUm dražbe proafti, noj »o pet sečne z obratovanjem. Omeniti moram, do io druge druibe le davno plačevale eo 20 odoto manjšo plačo, kot po smo jo »i le vedno dobivali. To je bil tudi vzrok, da Je družba ustavila obratovanje. Todo druibe fei bolelo sama od sebe roti, da noče več plačevati unij-tke plače, ampak je ssjvo rekla, da premoga toe potrebuje. Vedejo, da tačas, ko «mo mi prejemali unijako plačo t neunijskem premogorovu, ako delo ustavi sa par dol, da bomo premogaiji ili •adi delat tudi m tako plačo, kot j e po neuaijekih nremogorovib. To pa sate ker rovi to druibe so obratovali skoraj vso dal v letu, S rovi drugih družb komsj po par dni v tedna. Tako je tadi bilo. Delali smo nekako dve mcoeea po aeunijeki plači, a sedaj hočemo sopet priznanje unije, plačo kakor je bilnleta 1920 — mL
Z delom so prenehali tadi v Dorothy, vr. Va., in v So rit o Mine. Te tri naselbine so last The Chesapeake and Ohio Railway Co. Ves premog, kar se ga nakoplje v teh treh premogorovih, porabijo na lokomotivah za kurivo. Naj poročam le to, da tu v okoliei 26 milj so se začeli premogtrji orgs-nisirati in zahtevajo boljlo plačo. Ki mi sasao, kako je v bolj oddaljenih naselbinah, upam pa, dm se bodo tudi tam organizirali ia pristopili v unijo, ker do ifdaj ie niso bili organizirani. Ne bodimo vedno sulajl. Ne čakajmo, kaj bodo drugje dobili, ampak začni mo takoj. Ako ari i>ropadema, bomo vsi na slabtem. Nekateri se vesele stavke, čel, sedaj bo pa zo-pet nekaj za lep, namreč tisti, ki so nam predzadnje leto uničili stavko, da smo ponekod izgubili unijo. Torej rojaki, kjer ie niste pri uniji, prietopite tedaj. Zopet je las za to. Poglejmo v Pernio! Tsm so dobili povišanje plače za tri leta. ▲ kaj imamo pa v Za ped -ni Virgin!ji f Skoraj nitvSe tisto, kar isaamo, bomo izgubili, če se ne bomo potegnili za unijo In za boljie delavsks razmera. Sedaj prilika, torej na noge, dokltr čas.
Moč je v delovakih masah, a vslie temu je teiko uganka, kdaj se bo naredil kak preobrat, da bi bilo dolovotvo delolno svojih pravie. Nate doižooat jo, do vspodbgaaso drug drugega in čitosso aopred ao čeoopiaje, ker no ta način se aaučisso moogo koriatnegu. Rojakom priporočim, da so naročijo na Prosveto, ksr to jo eden najboljših zlo venskih listov v Ameriki.
Tu imamo soaso ene dručtvo, it. 238 «. N. F. J., e katerim pa le bolj počasi napredujemo. Vzrok tema je, da jo premalo« Slovencev ta nastanjenih, ker nae je le ee-dem drulin in nekaj eamoev. V svoji sredi issomo tudi nekaj bratov Hrvatov, s katerimi se dobro razumemo in skupno borisso za napredek druitva in jedaote. Bratski pozdrav! -p- Frank VU-
CBTBTEIC. Ž7. MARCA,
t sla teoto so potieo. Vsega mo je opleekal, pri čemur- sem mislil:
"Ce bi ti vedel, koliko <owakov aem dobil pod zemljo od koeov premoga in kaasenja, bi sse uami ljenejie popravljal."
Prvo nedeljo som opoail, kako veliko moč iara če v rokah duhov, ništvo tudi nad Slovenci. Polno jih pride v nedeljo ohiakot kram dninega pastir ja. Mislil sem ie, de je on vladar nad vsemi slovenskimi dušami v Pueblu,, s dne IS. ssarca sem videl, da sO me misli varale. Čast sem imel obiskati dru itvo "Orel", it. 21 8. N. P. ki
latids» Utah. — Kakor je bilo poročeno radi katastrofo v- Ceetle Getu, Utah, ki je zahtevala 175 človečkih žrtev, so pričeli prve vkopavati dne 12. t. m. V dvorani ni bilo prostora za vse, in tako eo asorali narediti praeter dragim. Večina je bila pokopanih na družbini zemlji, ker pokopališče ; e ravno pri rovu. Kdor jo pripadal h kaki podpprni organizaciji, sa tistega jo seveda le poskrbelo članstvo njegove organizacije. Tako smo 81ovsni pokopali dve Ir« t vi, prvega Andreir Komposha, člana 8. 8. P. Z. in Z. 8. Z., drugega Louisa Petrika, člana 8. 6. ?. Z. .
Kakor je ta veliko Slovanov, smo se večinoma vsi udeležili pogreba, kateri se je vriii dne 18.
m. ob dveh popoldne po katoliškem obredu, ker je tako zahtevala iona pokojnega Komposha. SfSavoJ je bil največji, kar se jih je ie kdaj vriilo v Helperju, Utah, ker obiskalo n*» je tudi članstvo 8. K P. J. iz 8ei svojo novo zastavo, ki je prvikrat plapolala pokojnikom v zadnji po zdrev.
Pokazali smo s tem, da smo tu di mi narod, ki hodi po poti napredka in se zatedZ mo čl svojih organizacij. Pa tudi rojaki so lah-eo spoznali, kako vslike potrebe js močna podporna organizacija za vsakeffa delavea. Zato vsi» ki le niste zraven, pod okrilje 8. N J., ki je nsla najmočnejša or ganizaelja in ss je povsod a ie najboljša pomočnica svo člaaov. — David lulterUč
cir
oeri
Zeigler, m. — Delamo po Jva dni na teden, pa ie takrat ne bitno dovolj; vozičkOv v rovu kdo naloli koe kamna med premogom, ga drugi dan pokliče de lodajslee in mu sapoje: "Pojli In isčisti tvoj premog, potem pa beri svojs sila in kopita in, p» se drugam sa delom." Kdo naj bi pa dobil delo drugod, če ^s veiinoms vse počivaf-^
Tako se nsm godi rudarjem po Južnem IUlnoisu.
Gospoda Kurenta smo zaklju čili s plohom ia se vsaj nekoliko wlsf#H da snu» |>o z« bili na slsbe delavske razmere. Rojskom no svetujem lioditl k nam sa delom, ker ga nobeden ne dobi. — Josepfc Oermelj.
O. — Kot večletnemu naročniku se mi sdi, da bi talko pogrešal dnevnik Prosveto, zato pošiljam sopet celoletno naročnino In prosim, da ml oprostite, ker sem se sakasnll. Opisa bom malo rasmere v nali naselbini, kajti prav redko se kdo oglasi Msnsfield je prijazno mesto, k iteje okrog trideeet tisoč' prebivalcev. Nahaja ss deloms na hrib-čhu In ravno v sredi meeta je mal a krasen park, ki daja v poletnih vročih dneh prebivalcem sabave v hladni senei. Poulične ielesnice od tod vozijo ne va» strani, tudi v Clsveland. Skasi meeto vodijo tri ielcsnllke proge, in eioer Brie, Baltimora in Obla ter Peansjrlvsnla R. R. Mesto , Ako I^ersija postane repu- ®Wtn® ■ »nogimi rasnimi tovsr-
ps vleds dosti nezadovoljstva delovat vom. ker plačani orno bolj pičlo, da s t rudo polnim delom si koaso) prialulimo aa najpotrebnejša aredetve
Drugače se godi tiotim. hi ooa vladajo, ool vMvejo raahoino Hv. 1 je aje aa rséua delavakih ftulie«.
Pueblo, Oole. — Dne 28. februa rja sem -ie spal v Picknejvillu, 111., v nesrečni rudarski naselbini, kjer so rudarji izgubili mesečno plsčo za njih delo pod zemljo. Tskrat, ko'sem sc ie nadejal de narja u plačano delo v rudniku, se mi je zdelo, da vei izgledamo kakor ribe ▼ kristalni vodi, ko jim zmanjka Čiste vode. Čakal sem dva meseca ▼ onem napetem ozračju, da mi Io ni bilo mogoče več Juotiti čutov, moral sem od Um iskat sdravsga zraka. Nekaj mi je v srcu govorilo, naj grem v Kolorado, tam je zdravje doma in čist srak, in rac sem ubogsl tisti glas, zapastil sem neerečni kraj z veseljem in upanjem, ki sta odšla z mano na potovasje.
Vlak me je srečno pripeljal dne 26. februarja v Pueblo. Stopil sem vleka In nekaj časa gledal, kako izgledajo ljudje v mostu. Bli ial se mi Je molki, ki me js vpra lal, it nisem 81ovcnee. Pritrdil sem v odgovor in mu na daljno vpreianje povedal, da prihajam is Herriaa v IUlnoisu ter Picknejr-vflls. Tudi Ime sem *u .povedal Tedaj mi je prelil roko s zatrdi lom, da me pozna is Prosveto. Povedal mi je. da ss pile 8tare|inič torej je tleti, ki je pomagal uxta navijati "Olaf 8vobodeM. V trenutku ss nü jo vlgala iskra saupa-nje vsaj. Potfbvarjala sva se, ko sta se nama bližali leni i^ ml ju je brat 8tareiiniČ. predstavil, pr vo sa T. drugo sa ){. M. Poskrbeli so ml potrebno poetreibo in brat 8imoa Krist, k| je bU ta-di na kolodvoru, se je ponudil evtomobllom, da smo oe vsi skupaj sprsvill ns 'ksro1 in odpeljsl po meetu, da sem ime! priliko po vrtno se seznaniti.
Poskrbeli so aü stanovanje, kjer me je prvo poadravila potiea sladko pijačo. Te naj bi bil prvi lok. Dragi lok eo tvorile pri-jazne besede, ki jih ie najbolj ljubim in eo prikajele od bratov in eeeter. od naprednih preletaroev mod heteriml aem ee čntU
Ko sem bival tu dva dni, sem izvedel, da imajo topliee. Domialil sem, da se mi ie reo treba dodobra «miti, da očistim to s bole. Plačal sem sa kopel SI JO. Prvo so ase poleilii v kapelj. kjer so os*"prekuhali", po-tem eo me položili aa aUoo in saoi drah me je začel popravljati io ose sti prav taka kot je
vprizorilo igro ob osmih popoldne. Brat John Mohar ia njegova lena sta mi dala priliko obi-ekati to igro in opazovati dalo že-aa in mož tega društva. Ob eed-mih emo le bfli v dvorani, ki se čes pol ure docela napolnila. Zaigral je ¿Šuštarjev orkester in takoj za njem nas na kratko pozdravil Joe Hoebever in nas ur* del v igro. ¿al se mi je videlo,' d* rst Hoebever ni dalj govoril, kajti vem, da v Pueblu kakor dru god potrebujejo dobrih naukov, tfoufci samo is cerkve ne zsdoetu tl4o našim potrebsm, treba je vo diti ljudstvo i» megle ven v nično solnee.
Ob osmih so' stopili igralci pred nale oči. Kazali *o zmote človcl-va vsled. velike repstiee in e hu moristično sliko podali dober nauk. Igralci so mi popolnossa o-zdravUl srce. Kakor jas tako so se rssvedrili mnogi, ker vem, da ni bilo navzočega, da bi mu ne uilo tisoč "ha, ha, ha . i /* sli "hi, hi, li..Vstopnina js stala 35 cen tor, kar je ilo društvu it. 21. Zame je 1>ila igra deeetkrat več vredna.
Pohvalim igralce za njih požrtvovalno delo ter veselje in vii iek, ki so nam gS dali. Predstavi i eo prav lepo Zofijo CepeliČevo in njenega "Bo{ji-darS". Dosti smeha sta vsbudils, pa tudi dosti nauka, da ni verjeti bajkam. Ne ika je bila predstsvljsna kakor ; e treba. Najbolj so mi ugajali «vci,-vr čemur sta se odlikovala okan Germ in Matt Jerman. Mi slim, da bosta ta dva teiko naila para, ki bi ju posekel. Pravo ve i sije, ds imsmo tako zmožne mo-ia v našem naprednem druitvu. teleti je, da b* se ta duh rasiiril med Slovenci. Mnogo več bi bilo aUfio tskega dela med nami, da e ljudstvo prosto verskih bajk. 4e v cerkvi, s plemenitim delota se naučimo premagovati živinske nsgone, kleo največja ovira bolj-i i generaciji. Oni, ki sts zmožni, i »rite svoje ideje med ljudstvom, da se med nemi udomačita prijateljstvo in ljubezen.
Pozdrav vsem brstom in seetrsm od svestega brata — Franka Br-
Kama in
»eatiiikov
Nail odri.
Ul. — Slovenski narodni dom bo postal takorekoč prsvo slovenako gledeliiče v naši naselbini. Različna drultvs in klubi prirejajo igra tako, da jo fkoraj ni nedelje, da bi ee pri nas ne vršila dramskk predstava. Občinstvo, kakor je videti, ceni naše prireditve, ker udeleiba je precej zadovoljiva. Zakaj pa tudi ne, saj na nalem odru se je le in as bo ie priredila merslkstere telka igra in treba je bilo mojstrskik dile-tantov, da je dobilo svoj vütsk.
Tsko ima na primer 81oveaska narodna čitalnica r na programu krasno Finigarjevo delo, ljudsko dramo v treh dejanjih "RasveHna življenja", katero bomo vprbco-rili v nedeljo d*e 80. marca. Ze nealov pove, da bo igra vredna, da se jowido pogledati. Vstopni-na je mels, 60 sa otroks. Udeleleneem se bo budilo obilo duievnega vžitke, va* kaj snov igre je vseU Is kmečke-ga üv'jenja. v katerem je orisa no vs) tforje nesrečne Kantove Lcnčke, Id je s veo svojo dušo ljubilo Kerjono, pa jo blU prial ljcna po njenem skopem očeru vsoti za mola eooeda Martin». Nesrečen zakon, pohlep po bogastvu in aa sedajo pijsčs je že msrsiko-ga spravilo v obup. Tako je v no-U Igri. Premožen Martin bi bU lahko dober In skrben gospodar pa ee je radi Ferjaaa la Lončke vdal pijači Ko ni bilo njegove llv. i je aje nič drugege kot kup razvalin, je V svoji veliki ljubosumnosti ssdsvil svojo ione.
To je nekak obm Igra Odkrito
IM IZJEM
Uboj po pobotnic: __ »
u Laž so prišli v ^ Jr * . čajno k polnočaici. j»r.(ino
9	10 ^ V Kotila* k,
Oošperliuu v Senirorju. Ta», čeli peti. Te pa m ^ Čurakim fantom. iu Avm . «ne jik.je nohrahl. da u ^ čer ae smejo peti. Fant* ¿1 nejevoljni ia so o<l»U Po polnočniei ao ae ioj*t pred cerkvijo in odšli nat0 in aieer Luiani po eni, HI*, po drugi atrani. pri PnjJ blevu aU naletela fania J današnji obtoženi oin Frane .^ajov^ Blagneta, ki so j« zacd pre|J s Karnom. Med prepirom m ji tognil 8ojovie u tovariaa Ki Potegnil je is žepa odprt 1»i, sunil Blagnets v hrbet. i»0 » nem umoru so je Sajovic di obtolniea, še t noten v poba hal, češ da je ravno nega taklal.
Zaslišanih je bilo več prjif ( da nobeden ni mogel u^oduefii godka natanko opisati, ker je | la tema in so ae vai vprek Sajovic se je zagovarjal, d. je udaril Blagne prvi z no ia glavi, tako da ga je v hipa la kri po obrazu. Potegnil j« 1 in ee je branil, kako pa je Blsgneta, niti sam ne ve. Ii sicer mal le pni nož, toda ud je tako nesrečno, ds mu jt pr kal glavno žilo, vsled česar je 1 izkrvavel.
Zdravnika dr. Travner ii Meler sta ižjsvila, da je noi majhen, vendar je bila rta dana s veliko silo in je bila lutno smrtna.
Senat je stavil porotnikom I vprašanji, in sicer prvo glede boje, drugo ps glede prek nja meje potrebne obrambe.
Dri. pravdnik dr. Ogoren poudarjal, da se je pojavila sebno sedaj po vojni pri teh tovskih pretepih strašna turi in ss slučsji pobojev veda« množe. Fant pride v goatilas Že zsssdl noi v mizo. Noi hujše orožje kot aamokre«, kroglja svoj cilj običajno ši, nož pa sadene od blizu, na hrbtu pokojnega Blagneti ključuje silobrsn.
Zagovornik dr. Sajovic pa zagovarjal allobran. Obtožen« njegov tovariš sts bila napt< in Franc Sajovic je ravnil r menu, da ubrani svoje življ Fantje iz Senčurjs so stali ki gruči, in sicer ravno tam, so morali priti Lužani.
Porotniki so vprašanje gle boja zsniksli z 8 glasovi, po pa so tudi s 8 glssovi prekoi nje silobrans. Ns podlagi pravdoreka je bil obsojen Fi Sajovic na 10 mesecev hudejs pora in se mu všteje ▼ kszea r iskovslni zapor od 25. dee. II plačati pa mora vse stroške in Din takse.
Uarii so T Ljubljani: Dnt marca: Marjeta Roba», delsvi žena, 70 let. — Dne 5. msrci U dislav Klopčii, sin poaUjaegs pravnika, 4 mesece. -Mah nič, ssscbnica, 78 let.
Mapojasnjona nesreča. Ns p* ni torek je odšla iz vewlice v U cingerjevi gostilni ns M.rt»J cesti maskirana Kanja Strun
pozno v noč domov. He m^l
•o — d0- 8trUklJTtX
P«
mrk
te»
cm. kdor jo ho videl aa bo mu la ne katturnem polja. In upati
ET
Čitalnica je in bo
veži pod stopnjicami je bila ranjene na glavi »s
veetne. fitrukljeva je bU» peljana v bolnico, kjer y Nesreča fitrukUcve dosedsj J pojasnjene, sodi se ps. dajy atopnjicsh psdla in pr« bila smrtonosno poak<H]i»o^H Brezposelnost v Ljubljsni,~
Ljubljani se bresposclnost ^ bolj liri. Vse delo poc.vs. «J rato, kersezsrsdi nsredmPj novanjakega zskona n.c n« m Plesna aakava. I^sn um
nadučitelj v Kovačevi »s-T ranliral dne 26.
v gontilni Ferdinanda W
^pla-Trabavo Vte.rjg dal napraviti pl*«* ' zgradil tesamki	^
netlo no plehču preee)JJJ^^ jo sgrsdba »aenkr.i
vaai Ana K°*BCf ' V ¿0M
boni kjer je bU obsojan na 15«) ^ ^
kesaieane	J
hI
da nae ho občinstvo v Um di tndi podpiralo. Zate pa vsi vsi v nedeljo popoldne ob v i. N. dom ao prireditev
ao sasai «»• — ^^f w
Zagovoraik	>
prijavil vzklik, ^TTRä «f»<)»««> le tolika «r*;^

zdravstven'
ihuri^l j
r.	MABfcA, 1M4
lovske «i^i.
(federal«* i«* krejúkih delavk ▼
^ Chiflé».	.
L—. - Ciktik» delevsks «Jlipr.vlj. ». veliko de-Wrrl { jtullunkinu
PROSVETA
Okutana laž, ki «isa pira sa svet«.
Razkrinkan js to lati pokazuje, kako nastajajo na «vetu vere v lati in hajka.
fciullivena, ki je I Človek, ki uči nekaj, v kar sam i »uvkovne «trale kro- U>« verjame in iz tega nekaj na . nl	pravi obrt. je seveda zmožen v»a
Ukm (kuvKufu
, ; lii.lt._________ .
Ameriškim Slovencem in Slo
aodrga m pasti ktrmelilarski samostan, da so *lo venski komuni »ti t nekem gozdu pri Kamniku
sklenili, da napadejo okrajno gla-varat v o in oproste takega saprte-ga komunista. Zlagal m je, ko pile, da so ljudje mislili napasti samostan. Lagal j« prav po fslot-sko, ko je sapiaal, da ao ob revno tistem «asu prodirali gori od Ka-loga mimo karaselitarskega samostana proti Ljubljani cagoreki in trboveljski rudarji In tako late kutar dalje, ko pripoveduj«,
' dijaki likaike univer- ke laii, ako laži služijo namenu. Wklfi!fM „,moc Stavkarieam.! Ameriškim Slovencem in Slo-
r^Hko oolioaji prete-1 vencem v starem kraju je le do- da je srbski general bmiijantt , W t'iio v ¿apor deklet, in bro v spominu tragedija, ki se je "radi tega paradiral po Ljublje-
Mani s godbo na čelu, da pokal» alovenakim .'delsveem vojaško moč, ampak da pokale aloveuskim
klerikalcem figo, ki ao ga prosili, da aaj gre aa Zslotke ceeto streljat delavec. 8rheW general ae je savedal dejetva. da bi isvriil največji zločin. ako bi ae udal proénji klerikalne vlade, ki je ho tels sa vsako oene prelivati delavako kri. Res je imel srbski general Srni
•M.
Skveuka Narodna
Pdp+m ieáaau]
IV.
* »Tnosauuimkapogo- odigrala dne 24. aprila 1*20 na U». da pokaže vojaško silo komu tf-ï «m eo Z-loški cesti v Ljubljani, prostovoljci „a -tovenaki pandurji na ukaz z. .... «.ir^i ¡tilvenske klerikalne nokraj
GLAVNI fTAMi MST-tO ta LAWN»ALt AVI, CMtCAOO.
Iifiimlai idbori - fntiill lil i r»l»lui. II	A ali se VMHek*. D
>« «1.	P*. I Ui.Ai M.ttUv T«rk,	******
ljenič bi« v rokah, ampak tega je Is« Ui^l Mi V*«r««fc, «m ««m«*
ooail, da olvrkne s njim otaofs	•»••«• GmS~"wt ^^
nega kutsrjs, ako se mu preveč j	t< . t	Sf^z^'- •
«U. h. Jeho Gaatafc, SiTOm »U
ko so aistozs.
slo-1 Tragedija na Zalo&ki cesti

Sbrutalnost;biHsoaret».|vuae
v	— Neka kaeije
itraio m, ukoj občutili	klerikalne pokrajinske j jc odigrala takole :
- 'vlade streljali brez vsake provo- Najprvo konstatirsmo, da tra-
iem v ječo. — Neka I kaeije na sestradane in slabo oble-1 gedija ni v nobeni aveai s kakšnim ¿kTrieTr bil» ** Pttintrideafi-I^114 delavce in ubiUdeeet delav-|komttniáiíftnim puČom ali agita-
pi ««uran».
| cev in petletno deklico Josipino cijo, kot bi rad pokasal mazilje-I Hočevar. Minila niso le štiri leta ni lažnivec.
^^ «uMMiatsftus	lažnivci zdaj skulajo Dogodki v Sloveniji so se odi-
triMO grOZOfli|flVQ ta klerikalni zločin oprati na ta L^j ukolt: Klerikalci »o prišli
. m A raMi	DAèin' ** «■"#¥» ^oviaske ne krmilo v «lovent jI Orgamzire-
meO IBJ«W.	dogodke in akuiajo nsfsrbsti a-hj takoj klerikalno vlado a razu-
---meriško slovensko javnost, da ao pitim drjeMU Brejcem na čelu, ki
MiiiDPi W. Va. - Dne 5. feb- bili ti delavci in mala deklica po- je bil Vfèji klerikalai fanatik kot ¿TL bila tukaj zadela nesre- «treljeni, ker je ubranila komu- Lioglazni Šuštcršič, ki je takrat , nrmoxukopu Franka Nago- m»tična v.Uja in ao slovenski ko- mešetaril v tujesemstvu da apra-L, ki ie član dr.'štev. 437 8. m«nUti imeli le satnamovane vse vi Mpet Hababurlane na avatrij-y j Ali dne 20. marca pa se »lovenske duhovnike, da jih po- pregtoi. Ko ao klerikalci pro-[pripetilo nekaj takega, kar je »<>•*•	vaeli v|ado v 81ovaaiji, ja aloven
LZio vse tukajšnja prebival- Taka laž je zagledala beli dan lko ljudstvo prišlo is dalja pod „ Bila se je rsinesla po na- v "¿ve Mariji" a dne potnajete- kip. Draginja ja naralôala, oda-ibim vest da je savratao umor- «» mârcâ v «»»šilu, ki ga je rultvo je evs^elo, industrija je pa. 1 nâfe rojak. To je bilo takole: «P^l pod naalovom "Naš «loven- uu, klerikalni advokatje, škof, Dar 19 marca ob sedmih sju- «W KarmelM neki H. B. Mi ne ve- kanoniki (korarji), fajmoštrl in ki i« sla Josipina Kaatelic k M» J« * timti dr. Brencelj, ki kapUni so aedell pri polno oblo: uL;niku V Fairmont, W. Va. M bl*»a v klerikalni "Edi- ienih milall Ie «astiU in pili do-ilitU w je z vlakom. Zveier jo nosti ' • »V0J° ušenostjo, ampak kro vino. Stradale niao farške kù-le! čakat njen mož. Imela je v«»° 1« toliko, da je to smaHlo v btrice ^ nunt, ampak alovenak biti ob sedmih in trideset minut pripovedni besedi spisal kutar, ki delavci, njih !•»• in otroei so bj. nier. Z doma je šel toino ob i« Pr»v d«belo sUgal.	U Učni, da ao jim pokale kosti In
*nik. Do poitsje je samo «atrt «itttoljl sami sodijo, kako a0 se jim napravUe pajfievine v le. ilie. Ko dokpe žena s vlakom m ufâti ** dâ m prav nii m lodcth. PrlšU je atavka želeaniša-nttjo is Stopi » njega, se jame boje laži, akoravno spada laž med rjev. kajU lelesnišarji niso mogU tirati naokoli, da bi tagledala	prinalamo dobAed- vefi Ubijati a pičlo mesdo, živi pa
roiega moža. Ali njega ni bilo. odlomek tega Užnjivega «na- tudi niao mogU v grob. In kaj j« ito se je sama odpravila proti ki se nanaša na sgodovinske »toril klerikalni deželni gUvar emu. Dospevšl domov vpraša, dogodke na Zaloški eesti s dne Brejc, da odpravi to ljudako b«. je je Jože. Odgovor je bil : "Sel 21 aprila 1024 in ki so vtisnili slo- do. Našit U je Imtradane slovenske i je iakat na postajo." Jiato » venskim klerikalcem v starem delavec po pravi klerikalni meto, I Mi iskat. Iskali so ga ln .po- «•J® Kajnovo znamenje na njih dl Najprvo je isdal odredbo, da praševali po njem vsepovsod. . . , .	so »taVkujoftl železničarji posvani
Ks vse raman. Nihče ni vadel,Ln?^f^ J^uT^tt k orožnim vajam To je toliko po-je je. Drugi dan o poldeaetlh do- na sodrgs ssmostsn nspsatl. To [e menilo kot mobuisacija. Na ta js oldnc so naili klobuk. Njegov W.1? takrat, ko so se kflfnupisti ho- odpravil iborovalno svobodo in je nt je takoj izposnal, da. je to fJJblKS. pokraJkttko vI,di v celo prepovedal ahode po paragra-lobuk pogrešanega brata. Ko so Jaa sem bil tisti êas v Kamnika, fu dva sborovalnega zakona na o nadalje iskali po okolici, ao na-	lunt«* mejen» goste. Dolottl ji Iest ma
t nekaj èlovelkih možganov. Na- flre/ovr^^ncf °alVniTk" ^	'"K ^
t k o tem nemudoma obvestili tajni seji v gosdu sklenCda gt be- dtnarne flohe, ki M «hoda udels
ilodajalca Au»tina. Ta je tOtnj ¡¡P,	Jfi" ^P1"0!?1!!'H*. Tako avtokratlčno postopanje,
mal šerife in tudi mene, naj imel i^ll^ip.d ¿ koliko I ^ »i para niti v hab.burl-ridem iz rova.	glavarstvo. Ssml bi gotovo ne bili ki domeni, je izzvalo splolno o-
Kosem dospel veakajrme ob- ÎÎLElTÎiSÎî^^^ÎMÎl^KriSÎS" «orčenia med slovenskim deUv-folijo deUvci ter mi povedo, da fc Îo^i mL® .îîïbSIl .Îcnj; «tvo». Sklicslo je velik protesten
i	Josip Kastelic razstreljen na «o MU tako gotovi smsge, ds so isto shod na 24. aprila, da proteatlra rob« ko«. Zato odhitim n U- Kfc.V.««« ^
e mesta, kjer se je bilo nabralo zs. gospodarje položaja ln Imeli ielbande^ ki se je polastila pokra r veliko ljudi. Več kot sto kosov e ležalo vse naokoli. In videti je odi bilo, kje je bil razatreljen. U malem mostu za železniško fo&o. Dve stopinji od proge je «la «lava razstreljena na ato in to in sto kosov. Ali rok in nog
ii	bilo mogoie najti. Precej čaM e vzelo in bilo je veliko truda, îapoïlfd je našel dr. William rupln štirinajst čevljev od me-t*, kjer je bil rszstreljen. Trup-» je ležalo bres glave v vodi. Po-»n smo zbrali vse koge rszme-irjenega nmorjenca, in pogreb-^ Jih je odpeljal na svoj dom. « >"»' dan je jel leteti sum na člo-r«ka, ki izvršil to groftdej-lTo. Iti! je Slovenec. Po umoru » hodil prost Še do 23. marca Meleii) s,, j« pogreba, ki se je «'! mnrea po civilnem obre-lu k. Jt pokazal, da je imel »«jn. Josip Kaatelic veliko pri-Mj'jev. Kmalu po pogrebu «o
drzaviki polieaji — po števi-J'»' l' bilo «edem in dva le
»er vidi oaumljenca s sabo ' «eko v tej mali staniel se je fl kessn in 25. marea se je do r« '/kraal ter priznal, da je •»orii j((H,i(a Kantelica. Takoj po j^pruusnjiK so ga prignali na
»ribližs. Zato je tudi tako saai6 jlvo gledal, ko je stopal mimo škofovske palače, v kateri ao ae
£| OtRCDNJS OKROtJg.
dli in pili, ko ao pokale landarske
puške na ukaz alovenaka klerikal-. T---------j^™ |M|| ^ t - ,
ne vl.de ns Zaloški cesti in •• ■« | gj^^ONO OKHOtJE, ^ S^al!:^^^^ -
MČTftsgS MU Si J
Pnah Zada, MIT
Nadami odbori
NN «. Né K. CM^^UU Ava^ CWf*U»4, O., WMtUaa liH^ MM 11 ÉWt lU
ZaioIkiMÜ odbori Pnak Alai, ti M k. Ctawfevg Ave, Mm Om, MM W. IM »«., Cklaag*. III. Jm. Sbk. MM Orlaa Cu CMasi ONa.
VRHOVNI EMtAVNIKi Dr. F. J.lUtm.MM «».Ola»» a gt. «MornlM. U ddk|a e
izstradane delavske trt ve zvijale v smrtnih bolečinah.
Slovenski klerikalci so strmo-glavili liberslno-soclalistiino po-krajinsko vlsdo v Sloveniji, da so lahko ukazali moriti iwtradane slovenske delavec. t Tega madela ae slovenski klsrikalol ns operejo,' pa magari Če napišejo kutarji le na tisoče lainjivih pripovedk, člankov ln povcstic.
Potvarjanje agodovinakih rea-nlc, ki so komaj atare nekaj nad tri leta, po kutarskem lsšnlvcm Klukcu, ps govori dosti jaano, kako IsŠejo še le klerikalol in poaeb no kutarji, kadar pišejo od dogod kih, ki se vršili pred devetnajst ato leti. ■
Pametnim ljudem ja lalnivoat kutarjev is zdavnaj znana, tistim, I	M «i mnM «M ae *aj »^lljaja na aaaUv.
ki jih nikdar ns sreča pamet v 40T W. Hag Stn »a»*MtI«-
V8A PMMA. M ee «»sálele aa peda dk inhijlii ee aerfeea» b«šalile» t. N. P. J^ MIT U k. UvaAU A«^, CMeaM» VI» IAOBVB •OkNMKK POOPOHB tB NASLOVR. lalai». H»> mUtw g. M. P. K MS7-M M. UwàtU A«a« CUaaee» ML A OKNARNt POltUATVK IN STVARI. M ae
ira êa |e4ae»e veMe »e aael*v*t TajaftMee 1. N. P. J* dale Aam, T*bh»gs. HI.
VIR ZAOKVg V ZVEZI S 1LAGAJNURIMI
Rlagajulllv« I. N. P. Jm Mil «M Sa. Uwadale Ae^, Vae pim áüb a»alataaja e gt t^rl«v«U*aa Praik ZaMaa, prAiMfta aiánran» adhéra, liga» i
pripravljeno listo slovsnskege ko- jinske vlade v tílovengi.
ices ministsrstvs. Na to so ~ . ^ se ksmnllkT komunisti se zanašali. I DoUvoi ao ae seveda zmotili.
miMiistienega ministsrstvs.
ksmniškl komunisti se ^
K sreči so t|ili tsko pijsnl goto-;	Računali niao a klerikalno brutal
a»
vsak slučal »vo]e odredila. Tisto	«o na brutalne čine, ki jih je uga-
nedelio zjutral sem s« odpeljal ns	njsla gv. inkvlzicijs, ustanova
opssil ns vseh obrsslh neko rssbu-	dokler js imeU moč. Tako so lil
ienje. Sele v ssmostsnu sem sve-	gh,venski delavci v past.
S&SMS Shod » j. im,l vrlill M 24.
im ftenske, prikorakali v mesto,	aprila. Delavci so se zbirsh ns
nsravnost proti glsvsrstvu, kjer ja Zaloiki cesti, d s odkorakajo na bil kolovodja »»prt. Pomnožena1	T
i'
etorivf jrroznejrs umora, da po-w je maščeval nad u
x»jenUll rojakom. Njegov obraz
bv.i m ,mfje ie pripov<-
. 'K" J' Joaip Kaatelic čakat "»», »on mu 4e| naproti. y -m Inu, imam iganje In rra „„ ilitl ^
K > Mno dospeli do mostu, J' ^^ dal piti. Ko je ta prišel "; rn« preresal z no" ^ M,pr.dej. Potem sva ga po-^ V1 '"vrišem a proge. Moj V'Tik ^«ne dinamit ter ga mu
I	I'"1	** »• « ne
kdo je."
II	i* podal Hloveaee h i Kov«č". TavarUrf doalej
1 Josip Kaatelie »«pušča dva maa in enega
JJ^ J^hsa. Dama je bil is lire-p' Pn Materiji, Utra. Hev. l"''^ bil ,1» |tt in dr S. P. J. - Jako J. tajaik dr. Ilev. «7.
njih življenju, pa kutarji lahko VM daplal la dreg« a*iaá, -mm* natvexijo navadno Uš za golo In 1 i*	m
čisto resnico.	\
^eMIJa ae aaalevi
rane vesti.
Al D V» PRUSKA VI TBO,
(Pil« Aston Reehar.)
(Dalje.)
Iz IlUnoisa pa bondno.
__
Bergdoll m vrača v Ameriko.
Berlin, 26. marca. —;;Tuksj po-ročsjo, da je Cirover Cleveland Bergdoll, znani smeriški vojaški begunec, odpotoval v Hamburg, kjer se ukrea na nemški parnik "Ueutschlsnd", ki odrins jntri V Ameriko. Bergdoll ups, da si s prostovoljnim povrgtkom ublgfi kssen, ki ga čaka v Ameriki radi dezertiranja iz armade v vojnem času.
Franooski admiral stopil v soaiaU-stično stranko.
Paris. — (Fed. Prem.) — Ad-mirai Jaure«, eden najvišjih čaat« nikov v francoski morparlci in brat Jsana Jauresa, umorjenega
Franeiji v pogubo
in da evropski mir seviai od moči organiziranega proleteriata.
KdSSSSn. SSsvKSi^SKtprotestni shod. Na Zaloški cesti «^»« i-tičnega voditelja, js te dni t'r	¡0 jih n. povelje slovenske kleri- Hj	,tr'nk?; V
oz. prve l«blixu. Je s nessjentml ktine pokrajinske vlade čsksli i	ill>*\\d'	v Is-
U. Naenkrat se j« kordon »pustil v Bili so dobro oboroleni, preskrb-
u pred svincem Ui Jeklom so bite puške. Delgvcl so stsh v sku;| ____čeli valiti proti samoitsnu in pinali, imeli so prszne roke, ksjti Španski ksrikutarist obsojen m
# P'»" « 'P«t.P.t. .mp.k pri-	«rt
11. Po moli smo dobili no hodniku šli so zborovat, fandarji so imeli Baroslous. — (Ifed. Press.) — ob cerkvi vse polno ksmnis, ki »o nalog, ds preprečijo protestni | Juan B. Archer, 2l-lstni španski
Zlt Ua d.U,«v v tramvajski r«»!-da imido zmago v «epu In d» ne bo zi v Vodmstu za vsako ceno in če dolgo ko bodo vse cerkve v rasvs- u trebs, nsj gazijo do kolenih v
ar ¿Ftef	»
•kri val t.	j »o ubogali klerikalno vlado. Od-
Istoče»ao »o zagorski in trbovelj- dali so po icpričsnju očividcev I ce vseh delel, naj jim pomagajo
vaak« najmanjU gmta* r,UU
Archerja.
ns proti Ljobljsni. KaTtCšikT"ee-1jg več salv na delavee. Učinek je;	--
sti Ilm je UndsrmeHls sestavila bU »tralen. Mrtvih js bilo deset Vlada* kriaa v TarMji. pot. Kar |e Is prodlrsjočs mnaHas . . .	n.kllra 1	«, 4
padel atrd, Je oddale smrlono»nrt deUveev in ena petletne deklice, Cerjgr»d, 26. msree. — V Ango-
Mlvo. NeksJ nshul.ksnihlrtevbr»»- več ko trideset je bilo ps ranje rj se je pojaviU politična kriaa, ki
'A Ttfku^V* ^jtlsi mr -
njih pogledu umirila komuoisMč- «1 wt, «trugar v kurilnici drtsv- vU<J# b riapu-t t^n^ akuplšins na krr	, .„ ne lelezniee; zadet v glavo t prt-' „oaledieo Kriza je prišla, ko
uči* iodlSe. KobTie bil puč oče v tmodepolnem trenutku dr- J u \,rriiU)Uin 6Un «mave, ki je poarrMI. bi ae bilo «e »smo kerme- ftal v naročju ; «edets v glsvoj 9s d . (li 1|BJl „„daadnik repub-
mar»lk»leremu drugemu. Velik« lih premiksč julne lelezniee. P«**'' \ rliks veeine poelaaeev js Isja-1* »"lo ns komuetoiavskl amrlel Ii»- Rghall delovodja papirnice v ,, . bi . .. oroMi ij0datvo t,ni. diihoMilkov in laikov. Hvala L. * s - . . k . , |. v»la, M W ta ne« oropei ijuostvo
Bosu. da »e |lm črne neb»n# niao Vgviah« w J®^**'	'j"; pj»gove euverenoeli, ki S» israla v
posrečile. He»nlcl ne «ubo Jc tre- ielesnie«; Mihsel Kušar »ter 31 ikupWiB| Hknpščina mora ostati
i;:,: ^.fci v, v^psjt	tt&ts"*'^'
»vela kri le bolj resverla. Uti i» | hMh ^ Wlo torej deset pridnih	ro' W bodo homaeltii avo| napad le t . . . M,uno n#dollno
po meata. Hovtljujo^l fra^a . »m»* da bi se zavedaU. koMko groio	Bruselj. M »erce — Belgijska Si siLi eL52?^ki»MilL,k M i« klerikalci.' vlada je odobrile pogsjsnja, ki se
Ši3el ^ oM 2! da M +*r» v ~dl* in «Ive do	vrl» med rusko sovjetske vl.de In KomuaUti M Ikripal» s aobmi. >«)k M deUvnege ljudatvs C ¡SfS^plUff&^r ^r ^ r torej, dri» »ioveMki
m« »tem Aatwerpom. t'pravg I__Aatwerpa je odprle pogejaaja na
Tak. «	k..., ¿-¿-jS	« - ZZZL'AZ ^"k"
Hrhak. general Hmiljaalé pe llMji kot jih nudi holsndskg lukg uradi tega paradiral p« Ljub-1 Amei^rdsm Rusiji
Lagal K ko je sapiaal. da je ae koga dne prišla v semeetan vzae-mirljiva veot, da mssli podivjana
Washington, P. 0. — Poslanska I vile jf pridršal in vzkliknil za zbornica je odobrila še dve novlUudQBot "A, ti »i, Ton«!" Ksk preisksvl, eno za dognanje dej-Ug prjdeš sem ob Uj posni urit stev v srskoplovnl Industriji, dru- s»j si vendar domslegs nag 1 ln go ea prerešetanje ssdeve glede L tej nesnosni zimi tsk kolovra-dvojne izdaje vladnih bondov ali Uil okoli I" Smejočemu sem )>o-obveznic. Za vsako bo imenovan tem komaj nekoliko raslolll svo-
Pscben odsek. Poslanec Nelson j0 Bmolo. Postsvil jg predme veli-Wi»conaina je predUgal srako- kg čevlja, ki sta bila najmauj za plovno preiskavo, poslanec Klng tretjino prevelike, a dobra »a tak
slučaj. Ovil me js » konj»kim kq-cem, ki jb prsv nočno smrdel po konjih, na glavo pa ml je nstak-nll brlčss v koruzi pobrsn klobuk. Tsko oblečen sem šsl za hišo moje nssreče, pod okno moje Apolopicc, ki ml je bilo prav do-bro znano, kajti dostikrat iva tam po lestvi doli s Janezom Mleku-šem »previjala ou svojo Jullko, jaz pa Apolonlco na pleaišč«. Po-gostokrat smo ss tsm doli pod oknom vsi štirje zshvsljevali za prijetno noč, Julika In Apolonica sta lezli nasaj po lestvi, k Jane-som pa sva čakala, da sta iigitilll skoti okno, in potem odstrsnils lsstvo.
Tsko sem premišljcvsje stsl do kolsa v snegu in čisto pomslem pričel iviigsli gori proti oknu. Pokazals se je bela postgva len-ake in lulljsje vpralalat "Ali si ti, Tonef" Na odgovor j« zavihtela zves obleke, ki sem gs hotel prestreči, a bil le prepoln ln o-bleka se jo zsrila v »m-g. Oblači-ti sem torej moral posneje »neše-110 obleko v hlevu.
"Vidil. ravnatelj tflo zdaj gre na bauket polarno hrambe," ml je rekel hlspee, kszsjoČ na ulieo "Počakaj ti nemški llsjsk," je šinilo v mene. "Te bom le prekosili Nataknil sem naa« obliko in le aem zopet »tal pred vrati ravnateljev« hiše. Baš tedaj js stopil skozi vrsts rsvnstelj, drlsj« v »• ni roki bič, v drugi pa velikega psa. Keamstinor j« prsv hitro «a-vohsl, ds sva se komej pol ure prsj tacala po »topnicsb, zsrenčsl je nad mano in »e hotel iztrgati gospodsrju, ki gs j« pa prav dobro drleI.
Kar neprestano mi bočsl biti noeoj ns potni Jsz ti Is poka-|«m!" je »akričal nad mano rev. natrij In visoko dvignil pasji bič. Zamehnil j«, a Tone j» Is orsvo-«aano odakočil dslje, kot je bilo trebe.
K potna! aem, ds mi je usods n» mila xa tbto noč in »e obrnil proti domu. Dogodki Mstjps večere so mi rojili po gievi K< najbolj mi je bile lal za velik koe šart» Ija ki s^m gs pustil na oknu pri postslji. ki »m gs komaj parkrat odlomil in takorekoš ««lega pustil tam. Vejek s dragoetnlml iskal ajami bo prsv gotovo prisaai, de najboljše ljubice je kuhariea, In tako »em bil tudi jaz preprlian. Zate mi je ps tudi Mlo toliko bolj lal pse dal pote«, ko js Apoloni-ea pričela »prevljeti sva je reU, a« kaj posebno rsdi Apoloni«« a-
ksrikutarist, je bil obsojsa na smrt radi avojih karikatur, a ka terimi je smešil vojaško diktaturo in sovrslniks delavstva, ftpanski drlsvei so objavili apel na delav
me, pač toliko bolj radi pogre-šauih njenih kuhinjskih isdelkov, v katere sem bil v reenici salj«b-lj en. Ta Isguba m^ je tudi pripomogla, da aem odpotoval od Um na Ogrsko.
' e e e
Kakorhltro saldem 1 svojo povestjo ns tis nsšo novo domovin«, le mi je nsmenjeno, da moram o-pieovati kaj laloatuega.
V nsli veliki slovanakl naselbini, v bllllnl mojega posestva je stanovala ugledna drulina. katere očs js bil Slovence, mati pa Nomks. Prvi njih »ln je umrl le-Ig 1921, star 37 Ist, oč« je *mrl lets 1U22, slsr 82 let, msli pa jo umrla leta 1023, «tsrs 67 let. Ko to pilim, je umrl le njih drugi sin Anton Sobuster, star šil l«l, lastnik dveh bil, katere so laste-vali le njegovi ktarll. Kant je spe-dsl k več podpornim drultvom ln povsod bil ursdnlk. Oovorll je listo dobro sngletko. nemlko ln slovensko. Bil je nal lokalni pred-sednik leta 1010. med vsjiktm Itrajkom. Imeli smo pogreb 8, msres, pri čemur js bil nsprljs-ten prizor. Bil js to velik In telak mrlič, ki j« tehtal 302 funtov. Xa pogrebes js bilo osem fantov, ki so jih Izvolili prt drultvu, ki pa niso mogli z mrličem skosl vrata. Morali so gs vz«tl i« rakv» ln po-lolili so truplo ns blazino, rskev pa poetavili pokonci In na th na-čin odnesli vss skupaj skozi vrata. ftels zunaj-ae zopet spravili truplo v rakov in potem pogreb-nik na avtomobil, ki je bil ves ob-lolen g sveliml cvstliesml. Prvi so v sprsvodu korakali drultvenl bratje z zastavami, potem avta In cela procesija drugih avtomobilov. 82 Ist s«m I» v nsšl naselbini, pa še nisem vld»l takega pogreba.
(Dalje prihodnjič.)
HČI SR ROJAKA
Anton Mušuršič, ki je bil avoje-čaano na farmi v N. Carollnl in js sedaj m«nda nekje v Clevelan-du, O., mende js tndi člsn S. N. P. J. Išče ga sodišče Indiana, Pa., («jottrt llouaej radi neka LUTK Lorain, O. Hodiščs ima vso stvar v rokah aa pokojnim Charlss 2gaj-nsrjem, ki je umri dne 15. maree t. 1. v Indiana bolnišnici. Stvar je selo v • in a In nujna. Vslsd t«ge se preei rojake, le je komu snen njegov uaelov, da to Javlja meni, ake bo pa »am ta oglas čital, asj s« nemudoma prijavi aa moj naslov ali naravnost na sodišče Anton Modi«, P. O. Bos 113 M«lntyre, |»s.
RftNITVRNA PONUDBA.
rte m«c star 87 lat, napredne-
5a mišljenja g večjim svojim omovapjem In dohodkom, m tali seznaniti s Hlovensklm dekletom ali vdovo g enim otrokom istega mišljenja v sUroatl SS do S7 let v evrho ienltve Veš/a nekoliko angleMIne, na zanima pa ea aa ona. ki aa puščajo moia. Tejnoet j« jam čana. Pierna in slika J« nasloviti na naalnvi "Ramea" Ü. 3, 2SS7 Ko. Lawndala Avg.. Chicago, III.	(AÍr.)
PKOSVETA
17. M ABC A
JAVNA GOVORNICA.'
CltMfi eunotr 3. H P. J.
m timdim
BI«to«. Oh» — Oflasii» se
m da dopu. ki se iti* ki-ie m s^>«s	V kt. 12 j* do-
pisa k essrail. 'ie J« W v drek aesadnjaskrh hiesk. kjer M m rekli, <1* nočejo Praskete, ¿etadi to ji» del «1000 Zskaj m» predlani ks; tskefet Moj je aeroben ne Proeveto, eeprav Je »i od nje*e nsroeil, ki je kotol, de tri na pU/sl ker za celih pet let. FW«I >« m Proeveto saato leet mwr Zakaj bi tudi vel, eej 'J'/vek •« »« niti kolik« bo torti Očitala bi lahko kej, ps zekej, mj s* \x*vumo.
Z zastopnikom je bil v Stoji ki-|i t odi neki Tone tjčič, ki s# fr pozneje «poeaelo, kek tiček je. Prodejel je neke ivetilke ne fS* solin, p« pri nee ni nič opravlL Kojeki ne j m verujejo takege ilo-reke, ki ee zna prilizovati samo redi te*s, de poitenegs ¿loveka oekobi,
Dopisov sle« prsvi o neii ossel-kisi, de je take kot »efcara, Is pitne vede de ni prsv zdrava. Mogoče ree ni te neeelbine zenj kot je bilo v Kentoekyjn. Te» ni manjkalo pijače. Ko se* je« prills sem, je bilo todi t« ie drugače. Veeelje je vledelo pe kilah, ker ee pe redo podere, ie e« rgne-idi »evoičljivoet. Kej prerij«, i« ki nevoičljivoet gorel«, d« bi ne kilo tre be oglje ne drv. *
Vsi ljudje ee morejo ne sveto-le izpopolniti, tudi teki, ki n* flaiejo, d« eo »ocislistl, v reeni-«i pe ni v njih ¿¡«to nil eoeieli-ptičoege dahe, toliko več pa ne-voičljivoeti. Tudi obrekovanja bi ne ssulo biti med ljudmi, ki ee jočejo ftteti med nepredne in mete ss socializem. Soeielietične Ideje «e ne propegirejo s oprsv-I je« jem dragik ljadi po hiisk, d« «e človek ie boji ne poito eli * trgovino, ker nikder ne ve, kdej •a pride proti oeeb« c obrekovanje«. ,,
Vaake mU lj «di sem le HMl • nepede«e k«kor ee BUím bt m-tem kOe nikjer. Nejaukotsajii je, Mpeijereti otroke ne U. de ie. povedo, kej govorijo Ijadje p* dragik ktfok.
Kdo j* večji nezednjek: tisti, ki je neprietreneki eli mu, ki e« pokasaje neprednjeke ee trge. d« izkori»! erejege get Teki Ijndje kot Tone IJKi, katerega sli*o »» .videli v it. 15,
Fl — Den e« dnevom prikakeve k nem . toplejie eolnee, ki ««m bo prigrelo teiko pričakovano «ponded. V nerevi ie odpire mledo in nein« ¿ekte-če cvetje in ttvtje. Zopet ee bo»« odtegnili neprijetni zisei, v kateri brije »rile barje, ki m serije v sik do ekrajnoeti izmučene
mrtvega askrats ali «e toliko anee ■t aa t i v Ijakilo od ne drnitveed as ji. kar
M dam
tféi tj« ko» L vi.!
v' takík slačajik. kakor ae bom izpnieval dotičntka. koliko
mieüm, d« nie« preveč hralevred- je p« naeelbini na prosjačil za W
ni ) jodje.
Uprnvvütvo» lietov ki priporočile. da dajo zastopništvo Ijo, des, keteri nieo zmožni ca drago delo in e« potrebni zaelažka, ne pa »«M», kateri bi k zmegovaB draga dela.
Pozdravljam éitatelje Proeve-te. ~ \
Dolgo ie nieem ¿ital dopiea M naie neeelbine. Jako malo naroi-aikov je, ki ee ženinu jo za list Proeveto. V naeelbini imaso podporno draltvo, spadajoče k H. N. P. J^ katero šteje'71 ¿Unov in članic. Pri vee» tem ftteviln morem na ialoet poročeti, de nee je vsek 5 'naročnikov na dnevnik Proeveto. V pravilih naie jedn«-te je todi tačka glede pobiranja naročnine na list, knjige In drage jednotine stvari, kar se pa pri nas popolnoma prezira. Tega bi ne snelo bitf Bolj bi ee »orali zani-»sti sa nai edini delavski dnevnik, ki ni delavski samo po imena.
Nekateri» ¿lanom so ie vedno pri eren eterokopilne idej«. Naj navede» za to samo en slučaj« Na zadnji redni mesečni seji neiega drnitva je bilo razpre vi jeno o slučaja emrtne nezgode in nagrobnega venca za pokojni» sobrsto» ali sestro. Neki sobrst ni je nad-
Pred r.edeTc.n je v kini nosila ^anien J kri, Metra Barka Jcrin. Kot po navadi članstvo en« se todi te ppt ndclcfili pogreb«. 8 sraja kes» pokojmeo tndi n« odra. Dotični član je «k tej priliki moral kiti posdno pozoren asne. —»
Pokojno članico tmo odpeljali na takajino slo-veneko pokopališče, kjer naijt nudil zaainiv prizor. Pokojnleo smo položili v k ledni grob ia tako ji polotili darovane vence in eve Is «redka r zadnji ipsnin. ¿ene vernega opazovalca je tedaj pričela puliti cvetlice ia vena« ia jik nositi ok navzočnosti peko jajčnega soproga pod nos. Piredno kdo govori o izobrazbi dragik, ki kilo torej dobro, da M se ozrl ne sebe. —
— V zadnje» dopisu sen piaal, kako so nas
ivrkali kstoliiki govorniki in delegat je na njih 'velike» dnem' r Ckicagu. Vse «o nam rekli, seno ljudje ne. Tis tik govornikov je bilo menda več kakor članov pri jednoti, pa vsak se je »podtikal r napredne. Taki so nazadnjeki; slabii kakor stara ienie«.
Ko eno ni gradili sroj. narodni don/ sno tudi imeli gorornike. Takrat pa ni nikče ivrkal po nazadn jakih. Zakaj ne T . Zato, ker naii govorniki niso star« babniee, ssno resnico in pravico govorijo, kot pač vedno napredni ljudje. V Clevelandu ee nismo nosili na plečih po dvorani in skakali drag na drugega, kskor so delsli ne-zsdnjski r Chiesgu, torej so res
4000.
Po rzoríb dr. Vitenka, napissl dr. Vcvéeekde.
(Dalj«.)
"Kako t«f9
"Popolnona onevao! Blateni noi ee je rglobil s vso dni« r sveto beril«, in dodelila ee »u je izredni nitast, da je spoznal pravega dtiha, a katerim j« pisal MaSaai Anton. Spoznal je, d« «ta človekva vir pregrehe govoric« In ielodee. Odpovedat se j« obena, izrekel sveto obljubo, da M Izpregovori odslej nobene beeediee, in da si fraro r 'edino hrano ielodcu svo-jemn. In ta obet Izvršuje ie mnogo, mnogo leti Ka» jo'bilo dodeljeno kralja Nebukadneearju, noglo ss ni odreli pravičnem a čeetileu blsicnegs Antona od Kale I Čudi se stoletju, r keteren Urino 1"
"Vedno tedaj ssoUifM ' "Nepreetano, in eroj ielodee si krni ssno z zelenimi bilkami. Ali ni to sad svetih knjig, kn-kor ga no pozna stodovinat Ali ss ti ne ksis In steza, na kateri človek niti ne nore srsčsti pregrehe! Oj, blakni, prebitimi oče Krlipinl** Ree jene sedsj oče Kriipin jeeti zeleno travo, katero eo ne slsten kroiniku pdStsvili prs-d«nj. Vrtil js oči in stoksl, kskor bolnik, keteri nora uiivati grenko sdrsvilo. '( ! "Oudns zemlja I Cudns *emljs!"
"Sedaj dospeva k ksti celici V izpregovori ■Uri noj znenec. "Čudil s« bodri i« bolj!*'
"Dobri prijstsljt" odgovorim mu, "doslej" sem videl toliko popolnosti, ds bi raojs duie no »ogla prebiti ničeesr I A ko ti je drego, kreni vs dnlje do pstrs polkovnike."
"Akods! V stolpu je ie obilo izvntnih spo-gnavaleev «vete teorije. Ali leljem tvojim sem pokoren hlapec!"
- • Tsdsj si se mi zopet prikszsl vrini sngelj Azrselt Rssiirils m je kui>ole ns<l msno, in pod jasnim neliom so »e mi proiilo pred strmetim OČHn zemljo iirne revnine, kakor tudi golifevs, sskrite i votlim snegom' Na Himalaje najvišjem ledenem vrhu pe je »erirl poalenee Gospodov, okrog njegs m jc tajalo, in vodovje, reicno Stoletnih apon, drlo je nizdolti ter preplavljslo in podaipalo rodovite livade. Airael pa je pritlflkil Ognjevito dlsn ns čelo, za katerim je kraljovsla refas modront, in is njegovilr silnih oli so lile' folze. ki eo kskor iakre ivigale nlzdolu ns ubogo zemljo. In kemor je padla solza, poauiili so se vrelci zelena meter« zemlje, in cvetove polje so •e izpremenila v grozno pui^avo! Človeštvo pa je t lete dni vzdihovalo in toiilo, da je večni Go-•podar, vsemogočni Bog, poslal sufco v deiele in gfttrl, kar hi hlls rodils selena ruia! . . . • Toda to ni bila auie, to Je bila s«)lze angelja Asrsela,
katero je jokel laradt zaslepljenosti •began« gs Moveitvsl
VL
' Krenile sv« neto iz dvorane avetih poznavalcev blalenr teorije in za boeonogo straio stopala po dolgem hodniku — kakor jih je bilo brnite-▼lino v
meetnem osidji — dokler nismo priaopi-kali prrd iiroks vrsts, kjer je .zopet atal atrsinik s debelo sulico v raki
"■vo ti atenovenje patra polkovnika!'* Is-pregovori vojek, ki je btl brez dvojhe načelnik *mil, katera naju je aprraOjevala. "PoČakejta,
da pozvem, ali hoče velikočeetiti prelei in polkor-nik tebe, tujce, videti ie danee, ali ne."
"In kaj poUnf * vprsism boječe, "ako se je odpravil preUt-polkovnikle k počitku!"
"Poten lahko spiš tukaj, na tlaku do ranega jutra t" odgovori ni ttdi rojak in odide r notranje prostori.	» V, 7 .
"Ttikej je torsj Snovanje patra polkorni-ka," prične profesor.. "Blsgpst mu, kdor je pol-kornili bosonogi teleeni straiil"
"Ali m nu godi dobrot"
"Pf*firW|no! Bob- ima itiriindvsjset in strsinikov tudi itiriindvsjset!"
"Tod« sli jih nora vzdrževati vseh itiriin-; dvajsstf"
"Kaj is vprsieif Dvsnajst mu jih vzdržuje T zadruga krojsČev, dvsnsjst pa zadruga čevljar- -
M." t>* .
Tedaj je priiel načelnik straie is sUnovanjk patra polkovnika. Ž njim pa sta priila tudi dva ' strežnika, in vsak js insl r rokah meno palči* v eo, ksters se jsko ostro princ čloreikega mesa,' kadar jo sasuče sprstna in nočna pest. Toliko » da ugledata streiniiki duii ubogega učitelja s vse« učiliiča Bvetegs 'Bfmplicijs, ie m razkoračita nad njin r laksjski sroji o^sbnosti, katera je bila leta 4000 po Kr. prar tako-navsdna, kakor m ; devetnajstem stoletju.	■ ■ %
"Tu si tuksj, berač t" sedere ee eden in dvigne z debelo leksjsko pestjo meno psličieo.
"Odrini!" zsdsr« s« drugi in takisto dvigne rmeno paličico. Tedaj bi norslt videti modrijana ' s stolios Bvetegs 8impllcijsl PodpUte js pobiral po tisku, prav kskor bi gorelo pod njin, In trtice, s katerimi mu je bilo ovito obuvslo, popoksle so in ostals ss njin, dočin js hitro meril kerake po temnih hodnikih t Za njin sta soplhsla lakaj» in ga pretepa vala s rnsnima psličieana, kadar sta ga dohitele. Teko so čestill tists dni pobožnih strežnik! nčeniks s vseuiiliiča 8vetega Siinpliei- • jat Od tedsj gs nisen ugledsl prej, nego takrat, V ko js v prcvzviienih prostorih prevsviiene atolioe rszklsdal vnetim uienoen teorijo blaženega An-' tona od Kalit	% . . v
Meni pa je ispregovoril načelnik straži! "Pstar polkovnik is ne spi. Ukazal je, da te' pri vedo preden j! Htepsj torsj 1"
fiel sem s onenjenina strežnikoma r notranje sobe. iTakien blesk, ko sen etopal po teh so--' Uhl Zlato in srsbro se.je leskcftslo s sten in so iskrilo tudi s preprog, kstsrs so senčils visoka i okna. Obilo dragocenih podob een gledal r svatih okvirih, ln največkrat tebe, belopolta Susana, ko sta ss ti v kopeljl čudila poieljiva stsrcs, sli ps ttbe, Faraonova žena, ko si vsa pregrefaa sa-' vajsla nlsdeničs it deiele keneansks! Vss to ss je Urilo r svetlih okvirih, in ponoena teleae čerebnih, žensk so vzbujala pregreine strasti. Tako je stanoval polkovnik, katerega je vessla ob-Ijulta ved nege uboitva!
Ko dospemo skoraj da sadnje sobe, izpregovori ni spremljevalec s meno paličico:
"Tuksj notri js pstsr polkovnik. Tsselo je čul da si nu oditel ie ieetdeaet lir, in satega-drlj te jo hotel videti le danee. Vstopi torej, ns-ms ps. ki sva te vodila, daj vsekenu po pet lir. ker je tako predpieeao v dekretu ne<likote Vrbe-na, in ker si denersaT*
Vzel een is pass dsset Ur ln jih oditel laks-jens. Bden ni je neto odprl vrata, in atopil een v a«.bo. kjer je blv«| tieti vočer prelet polkovnik gologlav« straie.
(Dalj« prihodnjič.)
tak« deiafi kot firiaa ■ Pa ni odree-te Tom ü rdina, če ni to ««nsdajaiks dd«. Zate čast, keeanr gre. Gee ped Zapao. nredašk pri K.
tilfce «neran «TiiSe "p*a-evetovce". K« jin ni mogel dra-
mmJßJi F® i» »
je keti in da so pskalovci. Kot «e vidi, j« torej go«psd Zapan dobro padkoran. sa j ae je ie z aaglcitt-
Oa pa ne misli na «raj bixaes in tak« todi n« dragi uradniki pri njegovi jednoti, da jik esorajo na ressadnje le 'pro^etovei' p«dn-eerati, na kakinen vozp «e pelje jrlrmt. d« n« bo nazadovala. Vso sno jin ie raztolnačifi in dopovedati. da naajo kakor pri-naa, saaso tega jas pa no noreno dopovedati. d« bi ne pofiljali več listo unrlin in odsUvljeain članom Kako vrla dobro ddaje jin lak ko povem ka poiiljaj« list ie osen let mrtvemu člana,nedfm let pa odstoplemn. To sta dva slučaje ssno za Crawford Ca. .
Gospod Za pen, pred svojin pragom prej, potem pa pred dragim! Saj ne bo zamere zato? > -
Ravno v tisti itevilki Bita, kjer je bil moj dopie, sem videl članek z debelimi črkami: "Atkoe — greto gora." Kdor j« tja notri pogledal, je pa dobil lahko prar lepo sliko, kaj so kutaijk Ali jc Kazimir bral tisto. Če ie ni, ne j kar prebere do zadnje pike. Videl bo sebe notri in poten bo kupil ie večji klokuk, do bo skril eelo svojo glavo. Pa so xee nesramni ti "prosrc-Ktrln kako natančno: so vso popisali o zgodovini tistih kloi-trov. Kako knd udare« je bil# za menihe, k« je zspsduorimski cesar prepovedsl na sveti gori vss ko Žensko bitje ... Pri nss smo imeli s to stvarjo toliko smeha, da is pečlarske ssjs nismo au>gii vr ¿iti tistega dne. . '4
Dobro remo, da je kud pečlsr-ski stan, smpsk eden je le rekel t "Rajii sem ps ie pcčlar kakor far."
Dopisnik iz Colunbusa, imej potrpljenje. Poročal sen r mrzlih 'asih, takrat, ko se jc vse gibalo. Zdaj je tudi tukaj tako kot r Co-lambusu. Oprosti ... 1
Kavno leto j«, ksr nI j« itork-Ij« prinesla dečka. Ko to piiem in je ramo Štiri popoldns, mi. j« pa ns streho nekaj pribučalo. Slišal sem ropot sk<»i streho in strop, kar je bila prara uganka. Pora-dal| so nt, da js croplan na strehi. Z eroplanovci sen «« toroj dogovoril, da ni poprartjo streho, drugega jim ne l^m računal. Zlsj bodo oni prerzeli ta biznes, ne več itorkljarji ker so se izkazsU bolj praktični. Rekla sta ml, da jima jo gazolina zmanjkslo, a sem jima pojksnil, da na moji strehi ni ns pradsj gazo lin. Blok proti severu |le gssolinska postaja. Pa sta raids, da bo tudi v zraku kmalu dosti gssolinskih postaj in ril. V if omin sta mi pustils deklica,
Vsem "prosretoveem" iu d«> brim dopisovalcem pozdravi — Johan Wealer.
rdeč ali črn. SßUk ka, kaka karre je človek, aa metlo se ne as« dem. Toliko T od go vor častiti goopej Marie vi — Is
Državna dohodarina
MWlHriMb
O ^U, 4j
i DOff ■ i..: vi
i'Uv»
llj, VfaUL—"8pet je priiel o-koli eliiki Jože", tako me opisuje gospa Mara v Kazimirjevi fli-ki. A, psrdon, pojasniti je treba, da je gospa is toliko napredovala, da ji nI treba pbstl, ker Ims le svojo pisarno in pisarja. Koliko mu plaČs, mi ni znano, vse kar ima napravitf, je njen podpis. Da je Intiharjevs Is Strahomerja pod Krimom tf tolika nspredovoln ter more imeti svojega pisarja, ji vsskakor privoičim. Ali jas, starega Grabnsrjs sin, si ne morem In si nisem mogel pemsgsti, ps Madlrati. Pasti ssm moral krave in,klače sem trgsl po klatu, ksr ni bilo toliko moči, da bi.n» priplazil na klop ln potem isiolal. (toipa Mera je imela boljio pri-kalnost. Sprehajala.se je po le-
ra vrtu, lepa in sala, po Krimu butare vesala in kusarne voli poganjsls. Zato js Imela boljio prilaJnoet do isobrazbs kot jas.
Kaj pa pleamaT Cesarji in kralji r stori domovini «o imeli vi «o k« lole, kmečki siromaki pa smo se pečali s krompirjem na polju, lato p« r pisarni oseb« mogočne, gs rodu vikti nad mano aaklo, katera pa je Joletn derata briga. Vss napredne rojake svarim, da se no ozirajo na ¿sate, kot .jik o» pienje flikee In ajeaa zastopnica Kar eem nekoč pisal v Proevstl, to priznam, da ni prar. da besedo a-li pridige ne spsdaj« v cerkev Aoeiftlimi. bollerikl. poaebno ps iaeoplel ne. ker to nieo hsude !s svstega svsagelija. Ali al taka, gs. Mara ln njen pisar! *
U ver jen pa eem. ds jss koljie rszlolim zgodbe, starega sli no-v« as veze, kakor jik gospa Mara ia sels njena pisarna, čeprav
LLI)
Zraven federalne dokodarine (income tax) insno r nskaterik drierSh tudi državno dokodarino. Davkoplačevalec r drfavi New York, ki je ravnokar opravil davčno dolžnost nasproti vladi Zdru-lenik drier, ne sme pozabiti, da se bliia rak za plačilo drugega davka, namreč driavne dokodarine. Bok za pfoilo federalne dokodarine je zapadel dne 15. mar-ea^ rok za plačilo driavne ^loko-darine pa zapade dne 15. aprila.
Le toe pa to davek znaia znatno manj kot lani, kajti vzakoaili ao med tem tri znatne spremembe r korist davkoplačevalca. Najprej letoinji davek ne bo snaial 1 odstotek čistega dohodka tekom leta 1923, marveč ls tri četrtine od enega odstotka..Oprostnina sa mola, živečega s svojo leno, oziroma za druiigskegs poglavarja je lani znaisls $2,000, letos pa znaia ¿2,500, ravno kot pri federalni dohodsrini. Odbitek sa no-doletne ali onesposobljene osebe, odvisne od davkoplsčevslčevegs vzdrževanja, je lani znaial $200, letos ps $400, torej tudi ravnota-ko kot pri federalni dohodatini.
To državno dokodarino morajo plačati vse osebe, nastanjene r drŽavi New York, ali pa ncnsstsnjene osebe, katerih dohodek prihaja is viror znotraj držare. Kdor na pr. stanuje r državi New Jersey, ali dobiva dohodek is nepremičnin, nahajajočih se r drž«ri Hew York, ali iz trgovine, poel«, poklic« ali zaposlenosti r tsj državi. jc podvržen ncwyoriki državni dohodarini. Ima pa plačati davek le za oni dokodek, ki izvira iz države New York.
Davčno prijavo (return) morajo vložiti vsi samci, katerik čisti dohodek tekom L 1923 znaial vzaj $1,000, in vSh poročene osebe, katerik čisti dohodek je snaial vsaj $2,000. Kdor ne živi skupaj a ženo; se smatra za eamea. Torej prijaviti morajo dokodek vsi oni, ki so. morali to storiti glede federalne dohodsrine.
Kdor je nastanjen r državi New York, mora navesti dokodek iz rsek virov, oni pa, ki niso nastanjeni, morajo naveeti le oni dohodek, ki izvira iz te drŽave.
Pod federalnim sakonom ima davkoplačevalec pravico do onih oprestni* in odbitkov, do katerih jc imel pravico 31. deecmbra mi-nolqgs leta. Kar se tifte pa držsv-ne dokodarine, je davkoplsiera-lee vpravičen do nsjviije oprost-nine in odbitkov, do katerih je i-mel pravico kedsj tekom minole-ga leto. .To pomenja: ako. n» Pr -mu js žena umrla ¿ekom l. 1923, ima vendarle praVieo do oprost-nlne kot poroien mož.
Osebne oprostnine znaiajo; $1,-000 ta samce in one, ki ne živijo skupaj s svojo ženo; $2,500 za ta-konske, ki živijo skupaj, in za družinske ppglavsrje (ako pa jc ¿isti dohodek ¿tubi iea $3,000, tedsj ts oprostnlna znoia le $2,-000). Nsdslje ims vsak davkoplačevalec pravico odbiti po $400 zs vsako ossbo (ne pa za soprogs ozirona lei>o). ki je poglsvitno odvisns od njegovega vzdrževanj« in ki nims ic 16 let ali jc te-lesno ali duicvno onesposobljene. Mol ln žena. ki živita sknpsj, l-msts pravico le do ene o»ebne o-pro*t n ine ($?,.r>00>. .
Priseljenec, ki leno in družino v stsrem krsju, stno odbiti le $>,000 in nsdslje po $400 za vsa-
k«ga nedoíf'n-Pts rsdržo y
: Odkar eo kile iz/h
» prijav» z ru bös nvedena nov» «Uréaem zakonu York. Záiian je bil t*» 25%. Dar
ursina. podlagi lanakec¿ us stok«, ki znaM: vy dek do $10,000, 2C{ c 3% na dohodke čez $* to ns j ae odbije
rcnA
Seeing ds je pruw>ijfCe( ma žeao in dva otroka T kraju, zaslužil tekora L \ stik $2*00. On im» pr,^ $800 za oba otroka o»:«« obdavčljivega dohoda $400 znaia $4. Odbivi: t>r.\H\ stane $3. Tolikp bo ti^ui ttje državni dohodninski davek.
Prijave (return) treba vi najkasneje do 15. sprila pri ken okrajnem uradu drist dohodninskega ursdd. Lu treba plačati včk doUni ( Kdor poiiljs po poiti, Q«j ži svoji prijsvi cek a!i 44} Order" izdan na im* "Sut« Commission." Pismo trebi riti na "New' York State I Tax Bureau", Albany, y. dovoljeno plačsti v znaraksk
Kdor zsmodi vložiti prijirt plačati dolžni davek, je podi žen strogi kazni.
KAD BI KVZDKL, kje se nahaja Blaž Krninik. do St. Jipi ob Tsbru, Jurotliv Dozdeva se mi, ds je bil cl P>«J. in čul sem, da je umrl. nisem*As jasnem, kaj z njii ßm.'ds mi rojaki aporo^e nje naslov, sli ps podrobnosti o nje na naslov: Vslentin Planine. P ( Box 112, Hsrwick, Ps. (AUefb^ Co.)	(Adv,
IA KUHANJE PIVA DOMA
▼ zalogi slad, hmelj, nlUk ta vse druge potreben- Po-kad ia eS preprMsjte, ds ie doma pri m kuhani eedno le najholjii ia asia nejit . Dobiti je todi sbirko mS steklenic ia resnih lonee*, itd.
Mi raka doctarimo naročilo p« n iti. točno v vas kraje.
Grocerijam, alad^i^arjem in v pn dsjslne Mesnine damo primer« m post pri večjih naročilih. Pilit« | informacije na:
FRANK OGLAR,
•401 Sapariar Avmm, CUwWai (
ITAUANSKE HARMONIK
Ml 1»4«HO«M la SaMrtiraaM '<*J¡ itauanske hasm0nuü
aaJMÜ«n W«U» «»*u. Dt^i^- J»' •t»o. NMa «mm ft alija «atawv. SaHoaJ u«o4il> kah* m k up« «m. r<i<M p» saszrLAčNi ««u.
nuatta SCaCNCLLI s co.
simniM mms a»«, d^i 74, a**«* n
REVMATIZEM
larrstM Mdama¿« adra*UaM ad Jj ▼•ka, ki gm ja i»*1
L»ta IUI m» M tfUtn t» aillllaa» w«atl»»u. Tn>* kar m no aal v«, kl M i« u> • ilMfAri wu. ro.ka.ll	•
aSravliam. aaip«k »u p«roí- k' SaSM. i» bila mImm-Ml aSrarlta, ki i» f»^»0— vila iii nikdar •• ni
nal MM r^lai. kl m «rr*i» » na4 irtmliMi 4« ».«nd»*»« ^ po.l«ei«a kila h	k»«
Sato Ifllm »»•». ki trv» " .klaeaMB r»»»«ti«>">'. J^SSSS
to aSravUa m .tea laljlk«
---- v.|M« bímuv. 4udo»U» I»"^1.
«m i». I» »»»lo» la ÍM	»«se
¡TítJn. WkWtaJ*. P"*'m k» >U B
ti aa WXlMK'n, ^IT * Lilla NM M«i. M d<'Ur. ri«»'» ^
■ -'rt. m.lati M«.
t fTia irr*
riši1	r,*^,*"
II K. 0«r.i®n Bid«-. 1»«^
4. )»
Mr. JaakM* i« al»«
worm
VABILO NA VELIKO VESELICO
Hf RAZVITJE ZASTAVE
katero priredi
DRUŠTVO ST. 82, S. N. P. J«
▼ Sliywikiw domo na Bronfhlon, P»
sa wii ¿mm 1. aprila lt*4 m dUlsvski prs«** ao ko will ia SWv. 4mma W^A Bruce ton ia P <X>
KL 4.
«r.dopoWíoa.
op**