XV. letnik Marec 1977 500 50 TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 * Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan )0 din Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- -Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, »0 din p p 541 . x # Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna -Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬ turna skupnost Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini cena 7,00 din timova igračka*timova igra ŠKRAT IZ ŠKATLICE Za izdelavo te prikupne igračke potrebujete le prazno škatlico od vžigalic, konček sukan¬ ca, košček papirja (šeleshamerja), lepilo, barvne svinčnike in škarje. Najprej izvrtamo skozi prednji in zadnji del škatlice (potem ko smo predalček izvlekli!) luknjici in skoznju napeljemo nit ter jo na hrbtni strani zavozljamo. Nato narišemo na košček šeleshamerja našega škrata, ga lepo pobarvamo, nato pa izrežemo. Pri tem pa¬ zimo, da je na spodnjem delu trupa še do¬ volj papirja za upogib (približno dva centi¬ metra), s pomočjo katerega bomo škrata zalepili na dno predalčka. Preden škrata z; lepimo, ga nekajkrat s hrbtno stranjo po¬ drgnemo ob rob mize, tako da se usloči kct listna vzmet. S tem je naša igračka gotovo Škrata zapremo v škatlico in ko potegnemo za vrvico, se predalček odpre, škrat pa ve¬ selo prikuka na dan. ROLAŽ Rolaž je posebna oblika lepljenke (kolaža), pri katerem narežemo material, ki ga lepi¬ mo, na pravilne ozke trakove. Dve enako veliki fotografiji (sliki) narežete na trakove in jih nato izmenično nalepite na podlago. Rolaž, ki ga na ta način dobimo, je poln poe¬ zije in zaradi značilnega optičnega premika nekaj čisto posebnega. timova pošta Doslej sem še vedno začel našo pošto z nekakšnima pedagoškimi uvodi, ki so vam najbrž šli na živce tako kot meni samemu. Zato bom tokrat začel brez tega priveska. Po dolgem času se nam je oglasil naš stari znanec iz Slovenj Gradca, Gorazd Glavič, s katerim smo imeli pred leti v Timu inter¬ vju. Ponuja nam načrt letalskega modela in mislim, da smo vsi za to, da nam ga čimprej pošlje, da ga objavimo. Reči mo¬ ram, da sem takih pisem še posebej vesel, saj kažejo na to, da mnogi med vami, ki ste s pomočjo naše revije storili prve ko¬ rake v svet tehnike in modelarstva, skoraj po pravilu ostanete zvesti temu konjičku pa tudi reviji kasneje. Gorazd to v celoti potrjuje, saj se je poleg tega, da še vedno pridno modelari, vpisal tudi med jadralne letalce. Na obeh področjih mu želim še ve¬ liko uspehov. Matjaž Pogačnik iz Žirovnice na Gorenjskem nam je poslal cel prosti spis. Je učenec 7. razreda in se najraje ukvarja z modelar¬ stvom in radioamaterstvom. Ker še ni pre¬ več izkušen, si želi, da bi v vsaki številki revije namenili vsaj pol strani osnovam radio¬ amaterstva, v kateri bi se začetniki po¬ učili o kraticah, radiotehniških znakih in podobnem. Mislim, da je bilo takih želja že toliko, da jim bomo morali končno vendarle ustreči. Da pa stvar ne bo brez repa in glave, bomo to rubriko uvedli s pričetkom novega letnika, se pravi v septembru. Srečko Pirc iz Spodnje Idrije je svoj prosti čas zapisal gradnji malih železnic. Temu primerno je tudi svoje pisemce v celoti namenil tej dejavnosti. Zadovoljen je z na¬ slovno stranjo pete številke, kritizira pa zadnjo stran, češ da bi morali na zadnji strani že enkrat opustiti reklamiranje naših knjig in pričeti z objavljanjem barvnih foto¬ grafij na temo malih železnic, čeprav je bilo o tem že govora, moram še enkrat povedati, da te slike sploh niso zastonj, saj samo izdelava in natis barvne slike za eno šte¬ vilko stane okroglih 5.000,00 din (novih seveda). Zato bomo letos do konca letnika še kar ostali pri starem. Malce nenavadno, čeprav povsem upravi¬ čeno željo ima Stanko Dolinar iz Zabukovice. Rad bi si namreč napravil lestenec, za kate¬ rega je bil baje načrt že objavljen v naši reviji, žal ne vem, kdaj je bil ta načrt ob¬ javljen, najbrž je od tega minilo že lepo število let. Mislim, da bo najboljša rešitev ta, da prosim tov. Mehoro, da pripravi kaj podobnega za ponovno Objavo. Je pa še druga pot: če bo Stanka kdaj zanesla pot v kakšno trgovino z elektromaterialom, mu svetujem, da si ogleda industrijske lesten¬ ce in poizkuša posneti katerega od njih. Igor Toni iz Ljubljane ima v načrtu prehod iz modelarstva na bolj zahtevno radioama¬ terstvo, zato v Timu pogreša nekaj osnov¬ nih stvari o tej dejavnosti. Predlaga, da bi s prvo številko prihodnjega letnika pričeli z objavljanjem teh osnov. Njegov predlog se ujema z našo namero. Kritizira znanstve¬ no fantastiko, pa tudi uganke so mu odveč. Ker smo o tej problematiki doslej že veliko povedali, se tokrat ne bom več spuščal v polemiko. Metod Fajfar iz Cerkelj bi si rad po načrtih iz Tima izdelal živali iz rafije, zato nas prosi, da mu povemu, kje bi lahko dobil ta material. Na žalost ga v Vrvarni v Ljub¬ ljani prodajajo le v balah po 105 kg, to pa je najbrž pretirana količina za Metodov pro¬ jekt. Kaj več o tem žal nisem mogel iz¬ vedeti. Morda bi se našel kakšen obrtnik, ki izdeluje predmete iz tega materiala, in bi bil pripravljen odstopiti manjšo količino? Sandi Batistič iz Nove Gorice bere Tim že dalj časa, z revijo je še kar zadovoljen, le prvi koraki mu niso po godu, pa rubrika Male železnice se je po njegovem raztegnila čez vsako mero. Za prve korake smo se zmenili že v prejšnjih številkah, za male železnice pa tole: rubrika se izteka, v za¬ meno zanjo pa bomo pričeli objavljati serijo člankov o razvoju avtomobilizma od prvih začetkov do danes. Mislim, da nam bo ta zamenjava uspela. Ker je prvi članek o avtomobilizmu objavljen že v tej številki, ne borno imeli nič proti, če nam napišete, kako vam je kaj všeč. TIM 7 • 76|77 289 Sandi se ukvarja tudi z astronomijo in nas sprašuje, zakaj o tej pomembni panogi nič ne pišemo. Naj ga potolažim, da imamo v načrtu še letos daljši sestavek o navigaciji s pomočjo zvezdnega neba, pa še kakšen načrt teleskopa. Rad bi tudi natančno karto zvezdnega neba in karto meseca. Ti dve karti je izdala Zvjezdarnica Zagreb, Opatička 38, 41103 Zagreb, p.p. 38, zato bo najbolje, da se pismeno obrne nanje in najbrž mu bodo rade volje (seveda proti plačilu) poslali za¬ želeno. Vasja Ocvirk iz štor je na Tim naročen komaj eno leto, od prej pa ima le nekaj posameznih številk. Njega in njegove znance zanimajo sobni letalski modeli, predvsem iz česa je model izdelan. Na kratko: ogrodje je izdelano iz balse in prekrito z mikro¬ filmom, ki ga izdelamo iz fotografskega fil¬ ma raztopljenega v acetonu. Model pa po¬ ganja vijak na pogon s fino gumico. Pri nas se s temi modeli že dolga leta inten¬ zivno ukvarja tov. Adolf Šuštar iz Novega mesta. V kratkem se bom poizkušal dogo¬ voriti z njim za sodelovanje v naši reviji. Uroš Srakar iz Podlubnika pri Škofji Loki se nam oglaša prvič in poleg pisma pošilja tudi rešitev k nalogi o izkoriščanju plina. Rad bi, da bi v Timu objavili načrt prepro¬ stega elektronskega računalnika — žepnega kalkulatorja. O reviji pa ima kar dobro mnenje, le znanst¬ vena fantastika in zadnja stran mu nista naj¬ bolj všeč. Za žepni kalkulator se mi zdi, da naloga ne bo preprosta, ker pa zadnje čase sodelujeta v Timu dva mlada strokovnjaka za elektroniko, upam, da nam bo uspelo ustreči njegovi želji. Silvo Trček iz Jesenic zbira značke in nas prosi, da bi mu poslali našo značko. Očitno gre za dezinformacijo, naša revija zaen¬ krat namreč še nima lastne značke, nikjer pa ni rečeno, da kasneje kdaj ne bo prišlo tudi do tega. Da pa Silvovo pismo ne bo čisto brez haska, predlagam vsem, ki zbi¬ rajo značke in imajo katero odveč, da mu jo pošljejo v zamenjavo ali se kako drugače povežejo z njim. Njegov naslov je Silvo Trček, Tavčarjeva 4, 64270 Jesenice. Matej Marc iz Ajdovščine se nam tudi prvič oglaša in ima o Timu najboljše mnenje, želel bi le kakšen načrt jadralnega letala, da bi imel med zimskimi počitnicami kaj početi. Ker so počitnice že mimo, najbrž ne bo več veliko časa za modelarjenje, morda pa se bo vseeno lotil modela, ki ga pripravlja Gorazd Glavič. Igor Danevšček z Jesenic je začetnik v ra¬ ketnem modelarstvu in želi izvedeti nekaj osnovih podatkov v zvezi z raketnim mode¬ larstvom. Najbolje bo, če se obrne na ene¬ ga od najbližjih raketnih klubov. Naslov bo našel v tej številki, v koledarju rake- tarskih tekmovanj. Boris Mečulj iz Pirana sprašuje, če so že naprodaj kompleti za daljinsko vodenje. Žal mu moram odgovoriti negativno, kompletov še ni naprodaj, zataknilo se-je pri nabavi materiala. Nekaj pa je bilo vendarle stor¬ jenega tudi v tej smeri. O tem piše tov. Lokovšek v tej številki. Tomaž Raznožnik iz Celja je v eni od starih številk zasledil članek o letalskem modelu F-20 PEGASO, ni pa našel načrta zanj. Naj¬ brž je bil načrt objavljen v posebni prilogi, ki pa jo je očitno izgubil, če mi bo sporočil, v katerem letniku je ta načrt izšel, bom poizkušal najti kakšen izvod priloge in mu ga poslal. Janez Sernel iz Cerknice nam je poslal zelo konstruktivno pismo, predvsem pa se za¬ vzema za takšno sestavo Timovih rubrik, kakršne so bile doslej, saj se mu ne zdi pravilno, da bi rubrike, ki nekaterim niso všeč, drugim pa nasprotno ugajajo, kar uki¬ njali. Nejevoljen pa je, ker že dolgo nismo objavili nobenega načrta motornega letala. Poleg tega ima težave z nabavo balse. Žal mu pri tem ne morem pomagati, saj vse kaže, da ni daleč čas, ko bodo modelarji morali balso odtehtati s suhim zlatom. Toliko za danes, prihodnjič pa spet nasvi¬ denje. mali oglasi Prodam 12 ravnih prog, 8 krivih, dva tipkalnika in en avtomobilček za avtostezo za 300,00 din. Poleg tega prodam že izpolnjena albuma Koloy's avto, Super ZOO in nepopolne Koloy’s mornarica, Fudbaleri i timovi 75/76 ter OTO MOTO, vse za 300,00 din. Marij Mučič Rojčeva 15 61000 Ljubljana 290 TIM 7 • 76(77 Prodam malo rabljen transformator model F 270 HO/N. Cena po dogovoru. Rado Ocvirk Štore 140 63220 Štore pri Celju Prodam Tomosov motor z dvema prestavama in rezervne dele za 350,00 din, avionska kolesa Graupner air-x 75/20 mm za 40,00 din in skoraj nova otroška telefona za 100,00 din. Oglasite se na naslov: Darko Jereb Potoška 5 61370 Logatec Kupim dobro ohranjen rabljen kasetofon, lahko je tudi v kombinaciji s transistorjem. Cena naj ne presega 800,00 din. Ivo Zorman Valburga 2S 61216 Smlednik Prodam načrte za izdelavo teleskopa raznih oku¬ larjev, kvalitetne astrokamere, načrte za razne montaže teleskopa (azimutalna, nem. in ang. ekvatorialna), ter načrt za optični dodatek tele¬ skopu BARLOVV, s pomočjo katerega je mogoče dobiti velike povečave. Cena posameznega na¬ črta je 20,00 din. Poleg tega pa prodam še dva miniaturna elektromotorčka japonske tovarne MABUCHI RE 14 (35 X 20 X 20 mm) po 30,00 din za kos. Sandi Batistič Kromberška 32 65000 Nova Gorica Prodam KV sprejemnik OT-2 s 1600 ali 2000 ohmskimi slušalkami. Jože Gorše Scopollijeva 7 61000 Ljubljana Prodam tri lokomotive, devet vagonov, dve kri¬ žišči, štiri kretnice, devet krivih in enajst rav¬ nih prog po N sistemu. Poleg tega prodam še ski bob in žepni računalnik LITRONIX (potre¬ ben manjšega popravila). Cena po dogovoru. Janez Grejan Industrijska 9/11 62000 Maribor Prodam dva električna vlaka po sistemu HO, po¬ leg tega pa še: 25 ravnih, 37 krivih tračnic, tri električne in eno ročno kretnico, eno plastič¬ no maketo, zapornice, šest potniških, enega tovornega in dva vagona-cisterni, transformator F 270, ter eno progo, ki se jo da poljubno kriviti. Vse skupaj prodam za 850,00 din. Pri nakupu vsega dodam brezplačno navodila za gradnjo maket, večje število raznih nalepk in nekaj stri¬ pov. Prodam tudi dobro ohranjen Elektropionir za 100,00 din. Marko Bogataj Dobračeva 75 64226 Žiri prvi koraki PES IN MAČEK NA VOZIČKU Drago Mehora To pot vam nudimo v izdelavo zabavno igračko, s katero boste zanesljivo razveselili mlajšega bratca ali sestrico, sebi pa pripra¬ vili z delom mnogo zadovoljstva. Na prvi pogled vidite, da gre za preprosto leseno gibljivo igračo, ki jo boste brez težav iz¬ delali, pa še nič vas ne bo stala, saj boste vse dele zanesljivo našli v vašem zaboju za material. Igračo smo narisali v dveh delih. Nekdo bo morda naredil samo voziček, t. j. deščico na kolesih in pasjo hišico, iz katere se bo med vožnjo srdito zaganjal hud pes; kdo drug pa bo na malo daljšem vozičku mon¬ tiral še hudega muca, ki se psu pogumno postavlja v bran. Ta del je na sliki narisan s tanjšimi črtami. Obe živali spravlja v gi¬ banje preprosta upognjena kovinska os. Ve¬ likost igrače naj vsak sam določi, zato na risbi niso označene mere, vendar pa so med¬ sebojna razmerja dovolj jasno razvidna. Za iz¬ delavo figuric, psa in mucka, vzemite 10 mm debelo deščico iz kakega lahkega lesa. Če se vam zde figure na risbi premajhne, jih povečajte s pomočjo mreže. Risbo kopirajte na deščico in izrežite z rezljačo. Tu bo pač treba nekoliko potrpežljivosti in pazljivosti. Samo po sebi se razume, da boste figurici lepo zgladili s steklencem. Pasjo hišico naredite iz 5 mm debelih glad¬ kih smrekovih deščic. Urezane in očiščene stene zlepite z Jubinolom ali mizarskim kle¬ jem in jih obtežite za nekaj ur, nato pa pri¬ režite stranski steni na gornjem robu po¬ ševno in prilepite še streho, ki je lahko iz čvrste lepenke. Voziček sestoji iz deščice in koles. 10 mm debela gladko poskobljana smrekova deščica bo kar ustrezala. Dolžino in širino presodite glede na velikost živalic in hišice. Če boste vzeli na voziček tudi mačka, naj bo deščica TIM 7 • 76j77 291 za slabo tretjino daljša. Zdaj pa bo treba v deščico urezati primerno dolgo in široko odprtino, v kateri se bo obračal upognjeni del kovinske osi. Upogib naredite na žici potem, ko ste nataknili na os psa oziroma mucka. Upogib mora biti natanko v središču žice in natanko v pravem kotu. Kolesa nažagajte liz stružene smrekove pa¬ lice premera okoli 30 mm. Metlin ročaj bo v ta namen kar uporaben. Kolesa naj bodo debela okoli 12 mm. Majhna težava bo v tem, kako nasaditi kolesa na osi, da bi se vrtela skupaj z osmi. Na sliki vidite dve rešitvi problema. Ako boste uporabili de¬ belejšo žico iz mehkega železa ali iz bakra [2 do 3 mm), jo s kladivom sploščite na obeh koncih in nabijte kolesa na sploščene konce osi. Osi iz tanjše žice ošilite na kon¬ ceh s pilo, prebodite kolesa in žico upognite nazaj v kolo. Pred tem morate kajpak koli¬ kor mogoče natančno določiti središča koles. 292 TIM 7 • 76|77 Osi s kolesi in psičkom (muckom) bomo pritrdili na spodnjo stran deščice z žebljički, ki so ukrivljeni v obliki črke U. U žebljičke raznih velikosti dobite v trgovinah z že¬ leznino. Na spodnjo stran deščice najprej narišite s svinčnikom črto, ki poteka v pra¬ vem kotu natanko čez sredino odprtine. Če imate ozko okroglo piiMco, lahko na tem mestu vdolbete v deščico še majhen žleb. Ko so osi s kolesi pritrjene, postavite že zlepljeno hišico na njeno mesto in jo prilepi¬ te z dobrim lepilom na deščico. Hišico obte¬ žite preko noči, da se bo res trdno sprijela s podlago. S tem je igrača pravzaprav nareje¬ na. Če ste pazili na to, da se osi res zlahka vrtijo v U žebljičkih in da se upogib nikjer ne zatika, se bodo živalce med vožnjo veselo premikale. Igrača je kajpak privlačnejša, če je pobarvana v živahnih barvah, vendar pa je Čeče lakirane površine nam danes več ne ugajajo, zlasti ne pri lesu, kjer laki in oljne barve prekrijejo naravno lepoto lesa. Zado¬ stovalo bo, če boste igračo obarvali s pro¬ zornimi lužnimi barvami za les. Te barve so v obliki praška, ki je topen v vodi ali v špi¬ ritu. Voziček je lahko zelen, kolesa pa rdeča. Tudi streha hišice je lahko rdeča. Bolj živo bi lahko pobarvali le obe živali, kjer ni nujno, da se vidi struktura lesa. Uporabite lahko oljno barvo ali pa gosto tempera bar¬ vo, ki pa jo morate zaščititi s prozornim la¬ kom. Pes naj bo črn, da bo videti bolj hud, le oči naj bodo bele, žrelo pa rdeče. V žrelo lahko nalepite ozek košček rdeče tkanine, da mu bo med skakanjem jezik molel iz gobca. Mucek je lahko bel s črnimi lisami. TIM 7 • 76 77 2 93 294 TIM 7 • 76|77 AVTO S PRIKOLICO IN ČOLNOM Matjaž Zupančič Pred vami je načrt makete avta, prikolice in čolna. Začnimo kar od začetka, z maketo avtomobila. AVTO Material: vezan les 4 mm, letvica 2x3 mm, prozorna plastika, rdeč žamet. Orodje: žagica, vrtalni stroj, smirkov papir, ravnilo, svinčnik. Izdelava: najprej prerišite vse dele na ve¬ zano ploščo. Nato jih lepo izžagajte in ro¬ bove obrusite s smirkovim papirjem. Preden jih zlepite med seboj, jih sestavite, da boste videli, če se lepo ujemajo. Letvico vstavite na mesto, ki je označeno z 1 (to bo pri¬ ključek za prikolico). Na podu so označena mesta (11) kamor pridejo sedeži. KOSOVNICA PRIKOLICA Material: vezan les, varilna žica, furnir. Orodje: žagica, svinčnik, ravnilo. Izdelava: prikolica je tako preprosta (na eni ploskvi), da opis ni potreben in se lahko kar lotite dela. KOSOVNICA kos naziv št. kosov vrsta materiala TIM 7 • 76|77 295 ČOLN KOSOVNICA Material: vezana plošča, furnir, prozorna plastika, rdeč žamet. Orodje: žagica, škarje, smirkov papir. Izdelava: tudi čoln, tako kot prikolica, je enostaven za izdelavo. Vse dele prerišite na vezano ploščo in jih izžagajte. Nato vse dele zmontirajte, vstavite prozorno plastiko za vetrobransko steklo in nazadnje pritrdite sedeže, ki jih prevlečete z rdečim žametom. Gotov čoln pobarvajte po svojem okusu. Opomba Letvice prelepite preko sedežev kot kaže slika 1. Šasija v avtu leži na mestu, ki ga kaže slika. 296 tim 7 • 76 77 JADRNICA TORNADO Tomaž Žibert Pred vami je načrt jadrnice TORNADO. Načrt je narisan v merilu 1 : 2. Dolžina: 664 mm Širina: 153 mm Višina: 220 mm Namenjena je bolj izkušenim modelarjem. Pred začetkom izdelave si najprej dobro oglejte načrt in preberite tekst. KORITO Dele, ki so 'iz vezane plošče debeline 5 mm (deli od 1—8), narišemo najprej v pravi velikosti in jih nato s pomočjo indigo pa¬ pirja prerišemo na vezano ploščo. Dele nato natančno izrežemo in jih zbrusimo. Na spred¬ nji del dela 7 prilepimo na vsako stran po eno letev 5X10 mm in jo skupaj z vezano ploščo zbrusimo v profil (rez A-A). Korito sestavimo na ravni deski iz mehkega lesa debeline 20 mm, širine od 170—200 mm in dolžine od 680—700 mm. Na sredo deske narišemo ravno črto, ki predstavlja os jadr¬ nice. Na tej črti označimo mesta, kamor bo¬ do prišla rebra (po načrtu) 'in narišemo debeline reber. Rebra (od 1—7) pritrdimo na označena mesta z bucikami. Paziti moramo, da je os rebra v osi jadrnice. Nato vzamemo dve letvi 5 X 5 mm in ju prilepimo na spred- •nji gornji konec dela 7, in sicer za letvi 5 X 10 mm in ju stisnemo k delu 7 s ščipal¬ kami. Prilepimo vsako letev na svojo stran. Kos 7 mora biti zato natančno izdelan. Ko se lepilo posuši, prilepimo letvi k rebrom. Pa¬ ziti moramo, da zgornji robni letvi tvorita simetrični krivulji. Prav tako prilepimo dve letvi 5x5 mm na spodnjo robno stran ko¬ rita. Tako imamo na vsaki strani korita po dve letvi. Ko se lepilo posuši, odstranimo korito z deske. Spodaj prilepimo najprej po celi dolžini korita dve letvi 5x5 mm, med njima pa je presledek 2 mm. Spredaj letvi profilno nalegata v zarezo na spodnjem delu kosa 7. Mednju damo letev 2x5 mm in naredimo v letve odprtino, v katero bo na- legala kobilica. Robove korita zbrusimo in začnemo s pre¬ krivanjem. Prekrivamo s furnirjem debeline 1 mm. S prozornim papirjem izdelamo naj¬ prej šablono dna (12) in obeh bočnih strani (14 in 15). To naredimo tako, da pas papirja položimo na zunanji del dna, z eno roko ga primemo, z drugo roko pa s svinčnikom na¬ rišemo obris dna po zunanjih robovih letev. Obris prenesemo na furnir; pazimo pa na smer vlaken. Postopek ponovimo tudi za obrise bočnih stranic. Nato izrežemo dele iz furnirja; pri tem pazimo, da se nam furnir ne trga in ne lomi (pazimo na letnice že pri risanju). Izrezati moramo natančno po zunanjih obrisih risa. Najprej prilepimo fur¬ nir na dno lin ga pritisnemo na letve s šči¬ palkami. Ko se lepilo posuši, zbrusimo ro¬ bove. Nato prilepimo stranice. Zgoraj jih pritisnemo s ščipalkami, spodaj pa z daljšo elastiko. Tudi tu odrežemo morebiten višek furnirja in robove zbrusimo. V furnir na dnu naredimo odprtino tam, kjer je odprtina v letvicah. KOBILICA Kobilica je iz vezane plošče debeline 5 mm. Kobilico (8) zbrusimo v profil. Kobilico ob¬ težimo z utežjo iz svinca (9) v'iznosu 1,1 kg. Utež ulijemo v oblikovnik iiz tršega lesa. Obli kovni k je prikazan na sliki C. Na sredo oblikovnika damo vezano ploščo 5 mm tako, kot je prikazano na sliki. V vezano ploščo zvrtamo dve odprtini točno po načrtu in vanju vstavimo dva vijaka z maticami. Opaž dobro utrdimo, da pri ulivanju ne bi raz¬ padel. Zatem ulijemo raztopljen svinec. Ko se ohladi, odstranimo oblikovnik in izvle¬ čemo vezano ploščo. Odvijemo tudi oba vi¬ jaka. V spodnji del kobilice zvrtamo dve odprtini točno po načrtu. Nato privijemo utež in jo do profila zbrusimo najprej z grobo pilo, do gladke površine pa še s smirkovim papirjem. Kobilico nato prilepimo TIM 7 • 76i77 297 298 TIM 7 • 76j77 lO X m > 0 ) (D TIM 7 • 76177 2 99 v odprtino na dnu in na rebro 3 in stike zalijemo z lepilom. Paziti moramo, da je ko¬ bilica postavljena navpično. Na rebro 5 prilepimo na sredino zadnjega dela letev 10 X 10 mm in poteka od spod¬ njih letev pa do zgornje letve na palubi. Letev (10) je iz srednje trdega lesa. Korito nato zunaj in znotraj prelakiramo z nitrolakom — najprej z redkim, potem pa z bolj gostim. 300 TIM 7 • 76i77 ZAROBA (O CVJ TIM 7 • 76|77 301 Na vrhu korita prilepimo v zarezo reber le¬ tev 10X5 mm. Palubo (13) nato prekrijemo s furnirjem in jo prepleskamo s firnežem, zatem pa še s čistim firnežem, tako da se vidi struktura furnirja. KRMILO Krmilo (11) je zlepljeno iz 3 delov vezane plošče. Srednji del je enak debelini žice, to je 2,5 mm. Zunanja pa sta debela po 1 mm. Potem, ko jih zlepimo, zvrtamo v srednji del odprtino za žico — 2,5mm. Nato krmilo zbrusimo v ustrezen profil. Nato v odprtino vstavimo in prilepimo žico (najbolje, če je jeklena, da se po nepotrebnem ne bo zvi¬ jala), tako kot je prikazano na načrtu. Skozi celo višino korita zvrtamo odprtino (odprtina poteka skozi letev 10, skozi gor¬ nje in spodnje letve in skozi oba sloja fur¬ nirja). Skozi odprtino, ki ima premer 3 mm, damo kovinsko cevko, ki mora tesno nale- gati v odprtino. Cevka naj ima notranji pre¬ mer malo večji kot je premer žice, da se žica lahko v cevki vrti. Cevke naj bo nad palubo 8 mm. Krmilo z žico potisnemo skozi cevko. Žica naj bo 9 mm nad palubo. Na žico prispaj- kamo ročico (22) iz pločevine ali aluminija debeline 1 mm. Na palubo z dvema vijakoma pritrdimo del 16 iz vezane plošče debeline 4 mm. Privi¬ jemo tudi 9 vijakov (glej načrt) št. 26. JAMBOR Jambor (17) naredimo iz trdega lesa. Spod¬ nji konec ima premer 10 mm, zgornji pa 6 mm. Iz pločevine 1 X 4 mm naredimo ro- govilice in jih z močno nitjo pritrdimo k jamboru; nit pa zatem še prelepimo z le¬ pilom. Skozi rogovilice zvrtamo odprtino pre¬ mera 0,8 mm, v katero pride zaklep iz žice 0,8 mm. Na jambor pritrdimo še 3 kavlje (glej načrt). Jambor pritrdimo na del 16 z vijakom, ki je brez glave, tako da se jam¬ bor po potrebi lahko tudi sname. Jambor p re! a ki ramo z nitrolakom. Prečnika 18 in 19 naredimo iz kvalitetnih smrekovih letvic 5X5 mm in jih zbrusimo v ovalno obliko. V prečnik 18 zvrtamo od¬ prtino premera 0,8 mm in to tam, kamor pride zaklep. Oba prečnika opremimo z deli 24 in 25, ki so iz žice premera 0,8 mm, ter jih z nitjo pritrdimo na prečnika. Iz vezane plošče debeline 1 mm naredimo dele 23 in v vsakega zvrtamo 3 odprtine. Ši¬ rina dela je od 4—6 mm, dolžina pa od 13—17 mm. JADRA Jadri 20 in 21 naredimo iz svile. Jadri na¬ rišemo v pravi velikosti na papir in jih pre¬ nesemo na svilo, pri čemer pazimo na smer vlaken. Jadri izrežemo in ju prišijemo k prečkama z močno nitjo. Na vrhu jadra 20 prišijemo nit in jo preko kavlja pri vrhu jambora spojimo, preko dela 23, z vijakom 26. Tako jadro lahko dvigamo in spuščamo. Drugo nit pa zvežemo s kavljem 24, preko dela 23 in 25 s palubo; s to nitjo premikamo prečnik oziroma lahko nit preko vijaka na robu palube povežemo z ročico tako, da ve¬ ter krmari. Za vožnjo naravnost pa napnemo elastiko med dvema vijakoma na sredi pa¬ lube in z njo oklenemo krmilo. Na vrhu jadra 21 prav tako prišijemo nit in jo zavežemo na najnižji kavelj na jamboru. Tega jadra ne moremo dvigati in spuščati, lahko ga le snamemo in zvijemo. S krajšo nitjo povežemo kavelj na prednjem delu prečnika in vijak na sredini palube. Prednji del tako miruje na svojem mestu. Z neko¬ liko daljšo nitjo pa povežemo dela 25, 23, kavelj na zadnjem delu prečnika in vijak na sredi palube. Zadnji del se tako lahko premika v levo ali na desno, odvisno od smeri vetra. Nit napeljemo tudi med drugim vrhnjim kavljem ob vrhu jambora in vijakom ob konici palube. Jadro 20 pritrdimo k jamboru z obročki iz tanke žice, ti morajo po jamboru drseti in zato jambor namažemo z milom. OPOZORILO Lepiti moramo z vodoneprepustnimi lepili. Pri izdelavi reber pazimo na smer vlaken (glej puščice). BARVANJE Paluba je prepleskana s firnežem, ostali deli — boki in dno, pa je svetlo modre barve. Kobilica in krmilo sta črne barve. Barve morajo biti odporne proti vodi. Model je končan. Pri izdelavi in spuščanju vam želim veliko zabave. 302 TIM 7 • 76j77 950 ' zica^O'8mm TIM 7 • 76177 303 MODEL TEKMOVALNEGA ČOLNA M. K. 14 Matjaž Kos Material: 4 mm vezana plošča, furnir 1 mm, kos lipovega lesa, letvice 3 X 3 X 100 mm, 2 X 10 X 100 mm, žica 2 mm, cevka z no¬ tranjim premerom 3 mm in žica debeline TJ • a> > ( d o > iz stiropora, jih prelijemo s Plastofilom, prebarvamo in na dno naložimo kamenje in rastlinstvo. Rast¬ linstvo mora biti obrnjeno v smeri toka. Dno prekrijemo s ploščo iz pleksi stekla, nanjo pa naredimo površino kot prej, le da la¬ kiramo v tanjših plasteh. Valovi pa morajo biti višji, kajti površine tekočih voda so bolj razburkane. Nato naredimo še bregove in potok je gotov. Poglejmo še nekaj posebnosti posameznih voda: — kanal ali reguliran potok ima sivo dno z ravnimi stranicami, voda teče dokaj mirno. Po dnu ni skal, le sem ter tja najdemo alge; — potoček ima dno poraslo, lahko se vije po pokrajini, ima travnat breg, ob bregu so vrbe, prečka pa ga lahko lesena brv. Tak potoček je na sliki 16; Slika 16. Dokončno izdelan potok z vrbami in le¬ seno brvjo — hudournik ima dno iz velikih skal, prav taka je njegova najbližja okolica. Teče po strmem bregu hriba, v dolini pa se uredi. Med potjo naredi več tolmunov, ki so temno modre barve. Površine hu¬ dournika pa ne bomo delali s pleksi steklom, ker je preveč razburkana. Raje lakiramo v več deset plasteh. Posamez¬ ne curke vode pa dobimo na naslednji •način. V posodo nalijemo debelejšo plast TIM 7 • 76 77 3 29 nitrolaka. Ko se površina strdi, z zobo¬ trebcem ali nečem podobnim posamezne koščke odtrgamo i n j i h nanesemo na površino hudournika. Ti koščki so s spod¬ nje strani še lepljivi, tako da jih s pri¬ tiskom prilepimo na podlago. Take cur¬ ke naredimo tam, kjer teče voda okoli skal, ali kjer pada v slapu v tolmun. Lahko pa dodamo tudi več kamnitih je¬ zov z regulacijo; — reke naredimo podobno kot jezera, saj je njihova površina velika in dokaj mir¬ na. čez reko gre cesta ali železnica pre¬ ko mostu. Lepo bo, če bomo dali pod¬ porni steber v sredino reke. V tem pri¬ meru moramo v pleksi steklo izrezati luknjo za steber, ki pa naj bo čimbolj tesna. Nato jo še s kitom zatesnimo, da nam nitrolak ne odteče. Ob stebru se pojavijo močnejši tokovi, ki jih na po¬ vršini ne smemo pozabiti. Na rečnih za¬ vojih pa lahko naredimo spodjeden breg, kot ga kaže slika 17. Slika 17. Obala VII. Uporaba prave vode močjo črpalke, kot je razvidno iz spodnje skice Slika 19. Shema vodnjaka s črpalko Na začetku smo ugotovili, da je uporaba vo¬ de neprimerna, da pa so določene izjeme. Pa si jih oglejmo. To so primeri, kjer uporabi¬ mo črpalko na elektriko. Slap sem opisal že lani, danes pa vidimo na sliki 18 mlin na vodo, na sliki 19 pa vodnjak. Voda naj odteka v kovinsko posodo, od tam pa jo črpamo s črpalko na želeno mesto. Tudi o vodometu sem pisal že lani. Vso površino, po kateri teče voda, moramo premazati s snovjo, ki vode ne prepušča in se ne omoči. Najbolje je, če imamo na voljo prozorno tekočo plastiko. Pod tem pa tla prebarvamo s primernimi barvami. Za konec pa še droben detajl. Na sliki 20 je ribič z ribiško palico. Slika je z makete nekega dvajsetletnega Francoza, ki je hrom, z maketo pa se ukvarja že štiri leta. Slika 20. Ribič z ribiško palico 330 TIM 7 • 76|77 timova fantastika Clifford Slmak: SOSED Prevedel Vojislav Likar Coon Valley je prijeten kraj, seveda pa ni mogoče zanikati, da je odročen in da vse¬ kakor ni kraj, kjer bi lahko obogateli. Farme so majhne in precej zemlje je puste. Ob¬ delovati jo je mogoče le v nižini, na po¬ bočjih pa je dobra samo paša. Poti so slabe in večkrat na leto neprehodne. Stari naseljenci kot Bert Smith, Jingo Har¬ ris in jaz smo tukaj zadovoljni, zrasli smo s to zemljo in ne delamo si nobenih utvar, da bi obogateli; povsod razen v dolini bi se počutili tujce in izkoreninjence. Toda drugi, novi priseljenci, ti pridejo, pa že čez nekaj časa obupajo in se odselijo, tako da je vedno kaka farma neobdelana in čaka na prodajo. Smo samo navadni umazani kmetovalci, predvsem umazani, saj si ne moremo pri¬ voščiti čudovitih strojev in ne redimo čisto¬ krvne živine. Toda prav nič ni narobe z na¬ mi; vsakdanji, običajni ljudje smo pač, kakr¬ šne srečate po vseh Združenih državah. Ker smo odmaknjeni in so nekatere družine žive¬ le tukaj zelo dolgo, bi kdo utegnil reči, da smo zaprti. Toda to ne pomeni, da ne mara¬ mo drugih ljudi — to pomeni samo to, da smo tako dolgo živeli skupaj, da poznamo in imamo radi drug drugega in da smo zado¬ voljni s stvarmi, kot so. Imamo radijske sprejemnike in poslušamo radijski spored in novice, nekateri so naro¬ čeni tudi na dnevnike, vendar se bojim, da smo vseeno malo provincialni, saj se prav težko vznemirimo ob svetovnih dogodkih. Toliko zanimivega je tu v dolini, da se ne utegnemo zanimati za vse, kar se dogaja tam zunaj. Zdi se mi, da nas boste imeli za konservativne, ker nas večina voli republi¬ kance, ne da bi sploh vedeli zakaj; nihče od nas se ne zanima za vladino poseganje v poljedelstvo. Dolina je bila vedno prijeten kraj, ne samo pokrajina, tudi njeni ljudje. In vedno smo bili srečni, ko so prišli novi priseljenci. Kljub temu, da smo skoraj vsako leto dobili nove sosede, niso nikoli bili slabi, in to nam veliko pomeni. Vendar nas je zmerom malce skrbelo, ka¬ dar se je kdo od novih odločil oditi, ker TIM 7 • 76 77 331 nismo vedeli, kakšni ljudje bodo kupili ali najeli izpraznjeno posestvo. Farma starega Levvisa je bila dolgo časa zapuščena, poslopja so propadala in se po¬ dirala, njive pa je prerasla trava. Neki zobo¬ zdravnik 'iz Hopkins Cornersa jo je najel za več let in redil na njej živino. Na farmo je prihajal le ob koncu tedna. Kdaj pa kdaj smo se spraševali, ali se bo sploh še našel kdo, ki bi hotel prevzeti to posestvo, zakaj poslopja so že močno -razpadla. Nekega dne sem govoril z bankirjem v Hopkins Cor- nersu, ki je skrbel za to posestvo, in mu rekel, da ga bom prav -rad sam najel, če ga bo zobozdravnik kdaj opustil. Pa mi je odgovoril, da bi ga lastniki, ki živijo v Chi¬ cagu, raje prodali kot dali v najem, vendar je bilo videti, da tudi on ni preveč prepri¬ čan, da ga bo sploh kdaj kdo hotel kupiti. In potem se je neko -pomlad na farmo pri¬ selila družina. Zvedelo se je, da je bilo po¬ sestvo prodano in da se nova družina ime¬ nuje Heath — Reginald Heath je bilo mo¬ ževo li-me. Bert Smith mi je tedaj rekel: »Reginald! To pa je presneto čudno ime za farmarja!« In to je bilo vse. Jingo Harris se je nekega dne — vračal se je iz mesta — mimogrede ustavil, ko je videl Heatha zunaj na dvorišču. Bilo je to lepo sosedsko dejanje in zdelo se je, da ga je Heath vesel. Jingo pa je pozneje rekel, da se mu je zdel nekam smešen za far¬ marja. »Tujec je,« mi je povedal Jingo. »Bolj te¬ men. Kot bi bil Španec ali od tam kje. Ne vem, od kod ta Reginald. Reginald je an¬ gleško ime, Heath pa ni Anglež.« Pozneje smo izvedeli, da Heathovi niso bili Španci, ampak Romuni oziroma Bolgari. Naj so bili Španci, Romuni ali Bolgari, Heath¬ ovi so bili delavci. Heath, njegova žena in doraščajoča hči so po ves dan delali. Bri¬ gali so se zase in niso nikogar nadlegovali, zato smo jih imeli radi, čeprav z njimi nismo imeli dosti stikov. Ne da mi ali oni tega ne bi hoteli, šlo je le za to, da se morajo v skupnost, kakršna je naša, prišleki vključiti sami. Heath je imel star, izrabljen -in hrupen trak¬ tor, in kakor hitro je bila prst dovolj suha, je začel orati polja, ki jih je z leti prerasla trava. Večkrat sem se spraševal, ali -ne dela cele noči, zakaj mnogokrat sem še slišal traktor, ko sem legal spat. Meščanom se morebiti ta ura niti ne bi zdela pozna, saj tu v dolini hodimo spat zgodaj — pa tudi zgodaj vstajamo. Nekega večera sem se kmalu potem, ko se je zmračilo, odpravil iskat zbezljane telice, ki so mi kar naprej uhajale. Pozno ponoči sem se utrujen vrnil domov, morda je tudi malo deževalo, bilo pa je temno kot v rogu in ugotovil, da dve telici še vedno manjkata, zato sem moral ponju. Poskušal sem že vse mogoče, pa ni nič pomagalo, kadar telice zbezljajo, potem ni kaj storiti. No, in tako sem vzel svetilko in ju šel iskat. Iskal sem ju dve uri, o telicah pa niti sledu. Že sem se odločil, da ju neham iskati in se vrnem domov, ko sem zaslišal ropot traktorja in ugotovil, da prihaja z za¬ hodnega polja na posestvu starega Levvisa. Na poti domov bi moral prav čez to polje, zato, sem si dejal, bi bilo dobro počakati, da se traktor obrne, in vprašati Heatha, ali je videl telici. Noč je bila temna, oblaki so skrivali zvezde in veter je bučal v krošnjah dreves, v zraku pa je bilo čutiti vonj dežja. Mislil sem, da je Heath ostal zunaj tako zelo dolgo, da bi zora! polje pred dežjem, čeprav se mi je zdelo, da pretirava. Že zdaj je bil z oranjem daleč pred vsemi v dolini. Spustil sem se po griču in prebredel po¬ tok tam, -kjer je plitek, -in slišal sem, kako je traktor obrnil na koncu njive. Z očmi sem iskal žaromete, pa jih nisem videl, mislil sem, da zato, ker jih zakrivajo drevesa. Prišel sem do polja, preplezal ogrado in še! čez brazde, da bi prestregel traktor. Slišal sem, kako se mi bliža, toda kljub temu, da sem lahko slišal ropot, nisem videi luči. Prišel sem do zadnje brazde in stal tam precej začuden; kako neki more Heath voziti traktor brez luči. Pomislil sem, da ima mor¬ da mačje oči in lahko vidi v temi, in čeprav se mi je pozneje, ko sem se spomnil na to, zdelo smešno, se mi tedaj misel, da bi nekdo utegnil imeti mačje oči, ni zdela ne¬ verjetna. Ropot je naraščal in zdelo se je, da se hitro približuje. Naenkrat je traktor prihru¬ mel iz teme, ustrašil sem se, da me bo povozil, in odskočil kak meter nazaj, srce pa mi je divje razbijalo. Traktor je odpeljal mimo, jaz pa sem pomahal s svetilko in zavpil Heathu, naj ustavi, in ko sem tako 332 TIM 7 • 76|77 mahal, je svetloba padla na voznikov sedež in z grozo sem videl, da na njem ni ni¬ kogar. Tisoč misli mi je šinilo skozi možgane in mahoma me je presunilo, da je Heath padel s traktorja in morda leži ranjen nekje na polju. Stekel sem za traktorjem, da bi ga ustavil, preden se prevrne ali trči v kako drevo, toda ko sem ga že skoraj ujel, je pripeljal na konec brazde in obrnil tako na¬ tančno, kot da bi ga nekdo vozil ob belem dnevu. Skočil sem na prečko, se ujel za sedež in se povlekel gor. Zgrabil sem ročico za dovod goriva, vendar je z roko nisem mo¬ gel premakniti. Traktor je peljal vzdolž braz¬ de naprej, in bilo je še nekaj. Veste, kakšen je star traktor kot tale, sope in kašlja in tolče iin grozi, da bo vsak hip razpadel in človek seveda pričakuje, da se bo motor močno tresel. Toda ta traktor se sploh ni tresel. Tekel je tako mehko kot kak zelo drag avtomobil, in le kadar so kolesa zadela izboklino ali kotanjo, je bilo čutiti tresljaj. Stal sem tam s svetilko v eni roki in z ročico za gorivo v drugi in ničesar nisem mo¬ gel storiti. Ko je traktor začel spet obračati, sem preprosto skočil dol in odšel domov. Heatha sploh nisem iskal, zakaj jasno mi je bilo, da ni padel s traktorja, in da ga tudi na polju ni. Morebiti sem se spraševal, kako je kaj ta¬ kega mogoče, vendar se nisem preveč na¬ prezal, da bi si to razložil. Zdi se mi, da sem bil zelo razburjen, čisto lahko se vam zgodi, da si delate velike skrbi zaradi majh¬ nih .reči, ki se vam ne zdijo v redu, ko pa se vam pripeti nekaj tako nenavadnega, ko vidite prvič v življenju samodejni traktor, se že vnaprej vdaste, ker veste, da je to pre¬ več za vaše možgane, da je nekaj, česar v nobenem primeru ne boste uspeli razvoz- Ijati. Prišel sem domov in nekaj časa še prislu¬ škujoč postal na dvorišču. Veter je pihal vse močneje in začele so padati deževne kaplje, toda vsake toliko časa, ko se je veter malo polegel, sem slišal ropot trak¬ torja. Stopil sem v hišo, Helena in otroci so že trdno spali, in tako tisto noč nisem nikomur ničesar omenil. Tudi zjutraj, ko sem o vsej stvari dobro premislil, nisem spregovoril. Najbrž zato, ker sem vedel, da mi ne bi nihče verjel in da bi moral požreti marsikatero na račun samodejnega traktorja. Heath je končal oranje in setev precej pred drugimi v dolini. S setvijo je šlo gladko in imeli smo ugodno vreme, dokler ni v juniju nastopilo tisto deževje, ki nas je oviralo pri oranju za koruzo. Kadar so tla razmočena, na polju ni mogoče delati. Vsi smo nekaj brkljali okrog hiš, popravljali ograje in druga podobna opravila, preklinjali dež in nemočno opazovali, kako se plevel divje bohoti na nezoranih njivah. Vsi, seveda, razen Heatha. Njegova koruza je bila čista in v njej zlepa nisi našel ple¬ vela. Jingo se je nekega dne mimogrede ustavil in ga vprašal, kako mu to uspe, Heath pa se je samo malo nasmehnil na tisti svoj mirni način in govoril o nečem drugem. Prva jabolka so bila že dozorela za jabolčne pite in nihče v dolini jih ne zna bolje pri¬ praviti kot Helena. Vsako leto dobi nagrado za svoje pite na podeželskem sejmu in na to je ponosna. Nekega dne je zavila nekaj kosov pite, da bi jih odnesla Heathovim. Tak¬ šna je namreč sosedska navada v dolini in ženske tekajo od soseda do soseda s svo- TIM 7 • 76|77 333 jimi kuharijami. Vsaka ima kako posebno jed, ki jo rada ponudi sosedom, tako se lahko neškodljivo pobahajo ena pred drugo. Helena in Heathovi so se morali odlično razumeti, zakaj dolgo je ni bilo domov. Za¬ čel sem že pripravljati večerjo za otroke, ki so kričali, da so lačni in kdaj-bomo-že-jedli, ko se je končno le prikazala. Veliko je imela povedati o Heathovih. Kako so preuredili hišo, (kako si ne bi mogli mi¬ sliti, da se da toliko napraviti iz tako propa¬ dajoče hiše, pa o njihovem vrtu, še posebej o vrtu. Da je zelo velik, je rekla, da lepo skrbijo zanj in da je poln povrtnin, kakršnih še nikoli prej ni videla. Da so zelo nena¬ vadne, je rekla. Tisto sploh niso povrtnine, kakršne mi poznamo. Pogovarjala sva se o teh povrtninah in me¬ nila, da so Heathovi morda prinesli seme¬ na s seboj, od koder so že prišli, čeprav, kolikor vem, so povrtnine povsod povrtnine. Enake kot pri nas rastejo v Rusiji ali Romu¬ niji ali v Timbuktuju. In od takrat sem začel rahlo dvomiti, da so prišli iz Romunije. Pa ni bilo časa za resnejše razglabljanje o Heathovih, čeprav so po sosedstvu krožile govorice. Pred nami je bila košnja in potem žetev in vsi smo bili zaposleni. Seno je bilo dobro in tudi žetev še kar, toda za koruzo je kazalo bolj slabo. Dežja ni hotelo biti. Tako je pač — preveč dežja v juniju in pre¬ malo v avgustu. Gledali smo koruzo in opa¬ zovali nebo in upali, kadar se je pokazal ob¬ lak, toda vsako upanje se je izjalovilo. Vre¬ me nam ni bilo naklonjeno. Nekega jutra se je prikazal Jingo Harris, prestopal se je z noge na nogo, ko je govo¬ ril z mano, medtem ko sem popravljal star vezalec koruze, ki je bil že precej izrabljen, in za katerega še nisem bil prepričan, ali ga bom lahko uporabljal tudi to leto. »Jingo,« sem rekel, potem ko sem ga več kot eno uro gledal, kako se prestopa, »kaj imaš za bregom?« Takoj je izstrelil: »Pri Heathu je prejšnjo noč deževalo!« Nadaljevanje prihodnjič 334 TIM 7 • 76|77 zanke in uganke Pavle Gregorc < 1 . KRIŽANKA del trupa, 37. petnajsta in sedma črka slo¬ venske abecede, 38. kemijski element iz skupine lantanidov (Er), 40. okenska rebrača, 42. ime filozofa Marxa, 44. plinast ogljiko¬ vodik, sestavina zemeljskega plina (C 2 H 6 ), 45. morska riba hrustančnica, ki »udari« z električnim sunkom. VODORAVNO: 1. rudninska snov, iz katere pridobivajo težke kovine, 5. produkt sile in poti, na kateri sila deluje, 9. hlapljiva, lah¬ ko vnetljiva tekočina (anhidrid alkoholov), 10. ozek rt, 11. letev, 13. začetnici imena in priimka »goričkega slavčka«, 15. pože¬ lenje, 16. avtomobilska oznaka Rijeke, 17. najslabša šolska ocena, 19. debela odeja, 20. naravni Zemljin satelit, 22. eno od imen ameriškega elektrotehniškega izumitelja Edisona (Thomas ...), 23. zgornji zaključek poslopja, 25. človek, ki pozna le samega sebe, sebičnež, 27. kalcijev oksid, ki ga pridobivamo z žganjem apnenca, 29. itali¬ janska denarna enota, 31. ime ameriške film¬ ske igralke Farrovv, 33. del celote, 34. kra¬ tica za »plavalni klub«, 35. spodnji stranski NAVPIČNO: 1. češki gozdarski tehnik, izu¬ mitelj ladijskega vijaka (Josef), 2. srednji črki besede RUTA, 3. kar nastane z delit¬ vijo celote, 4. starogrški bog divjega vojsko¬ vanja, 5. razžagan in navadno razklan les za kurjavo, 6. grška črka, 7. kemični znak za litij, 8. drugo ime za rastlino planiko, 12. pod, 14. občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, 16. podzemeljski hodnik, 18. naprava za sprejemanje in oddajanje elektromagnet¬ nih valov, 19. zgleden pisatelj ali umetnik, 21. ladja Argonavtov, 22. grški junak pred Trojo, ki je bil ranljiv samo na peti, 24. samoglasnika v besedi ŽELO, 26. prestol, 27. francoski fizik, po katerem se imenuje enota za jakost električnega toka (Andre Marie), 28. zbodljaj, 30. zemeljska smola, 32. stik dveh ploskev, 35. zlitina bakra in kositra, 36. spodrsljaj, napaka (pogovorno), 38. ime slovenske mladinske pisateljice Perocijeve, 39. himalajsko govedo, 41. sred¬ nji črki besede KOTA, 43. kemični znak prvine radij. SKRITA ŠTEVILA KOSEM — POSTOJNA — KARNIČNIK — PREDVAJANJE — KANTRIDA — GRAJENA — KLEPETULJA — INTRIGANT — HIJENA — SPOMENIČAR V vsaki gornji besedi se skriva eno število. Poišči ga, nato pa obkroži črko, ki stoji v besedi pred tem številom. Primer: v besedi POSTOJANKA se skriva število STO, ob¬ krožil pa bi črko O, ki stoji pred številom. Zaporedoma brane obkrožene črke sestav¬ ljajo ime računske operacije, ki je nasprotna potenciranju. KOLESARJI Štefan, Miro, Tatjana in Jože so navdušeni kolesarji. Kadar se vozijo s kolesi naokrog, vedno vozi Tatjana pred Jožetom, Miro pa med Štefanom in Jožetom. V kakšnem vrst¬ nem redu vozijo? TIM 7 • 76|77 335 IZLOČILNICA 4 6 1 1 2 8 2 5 7 4 9 1 6 9 2 7 1 48 1 7215 9 2 98 ŽAGBUAMB ^ GREUZMKR 6 AMKOGVSU 21 8 5 °6 92 1 2 7p 4 74 692 5 8 2 1 6 UVEGTBRM EGZBUEMD MAMKOGVU Ugotovi, katere tri različne črke se med gornjimi črkami največkrat ponove in vse te črke prečrtaj. Preostale črke pa beri po vodoravnih vrsticah in prebral boš misel slovenskega mladinskega pisatelja Gustava Strniše. REŠITVE IZ 6. ŠTEVILKE ČRKE IN ŠTEVILKE Zgoraj je narisanih pet črk, ki so sestavljene iz številk. Samo dve črki imata enako vsoto številk, iz katerih sta sestavljeni. Kateri črki sta to? Število, ki predstavlja vsoto številk pri teh dveh črkah, deli s številom vseh črk. Re¬ zultat je neko število. Nato poišči v slo¬ venski abecedi črko, ki po vrstnem redu ustreza temu številu. To črko pripiši gornji¬ ma dvema in iz vseh treh črk sestavi ime še ene številke. Katera številka je to. Ob koncu pazljivo preglej vseh pet črk oziroma iz katerih številk so sestavljene. Ali opaziš kaj posebnega? ŠALJIVA KEMIJA (Premešane črke) 1. KLIN JE ... ... zagozda, ne pa železu podobna težka kovina. 2. R.: BOR SE . . . ... skriva v žlahtni kovini. 3. Ali verjamete, da neka radioaktivna prvina DIRJA naokrog? NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravne: avtomatika, garderobna (omara), Ingolič, Ir, Ta, Ra, Ante, obad, SS, OT, metil, amater, aloje, oralo, RUR, Joule, AŠ, klin, pisalna (miza), ole, AA, alt, miza, ter, prapor, oža, mama, mik, GZ, reja, št., regal, Kočo, blato, iver. MREŽA. V vodoravnih vrsticah: prizma, telur, enolog, binom, etamin, rotor, atlas, etanol, kotel, antena, naris. Navpično po stolpcih: steber, oktant, planet, Ognjen, premer, alkan, izolant, liter, množica, silos. UGANKA: budilka. UGANKA: sidro. UGANKA: vilice. POSETNICA: Rado Kott — doktorat. TOČEN ČAS: Točen čas je bil pet minut do de¬ setih. Ročna ura je sedem minut prehitevala, stolpna je pet minut zaostajala in električna je zaostajala za dve minuti. DODAJANJE ČRK: 1. alkan — Alanka — kanalja, 2. garda — Dragan — nagrada, 3. sraka — kra¬ sta — stranka, 4. rakla — korala — šolarka, 5. Tališ — Stalin — slatina. Končna rešitev: Anton Janša. PREMEŠANE ČRKE: Rab + Azija = abrazija. PREMEŠANE ČRKE: Ne le žar za = železarna. TIMOVI NAGRAJENCI IZ 6. ŠTEVILKE 1. Bojan Kajtna, Podvine 28, 61410 Zagorje 2. Mira Čok, OS Gračišče, 66272 Gračišče 3. Robert Likar, Kapetana Mihevca 4, 65280 Idrija 336 TIM 7 • 76|77 nagradna slikovna križanka Fred in Geoffrey Hoyle: PETI PLANET, NOVELE Isaac Asimov: 419 str. 60,00 din ZVEZDE KOT PRAH Clifford Simac: SKOZI ČAS IN NAZAJ Arthur C. Clark: VESOLJSKA ODISEJA John Wyndham: PO KATASTROFI 441 str. 60,00 Robert Heinlein: VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC 459 str. 60,00 din JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 TIM — [Izdaja • Urej« din ! Kra| i. J _. »inšek, »orni ii letno, i • Revi din ap 541 - Tocevs turna s V kratkem izideta še romana Stanislawa Lema: DNEVNIK PILOTA PIRXA in NEPREMAGANA Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki Tima imajo poleg ugodnosti plačevanja na obroke še 20 % popust za vsako knji¬ go. Najmanjši obrok je 50 din mesečno.