i6o
Razne stvari.
zadostovalo, ko bi hoteli popisati vsaj poglavitne znamenitnosti: oltarje, kipe, spomenike. A pozabiti ne smemo, da je tudi vrh cerkve posebnost, ka-koršne ne vidiš drugodi. Ko dospeš na streho, za-gledaš stolp pri stolpu — vseh je 123; na vsakem stolpu je 13—-17 kipov. Vse to je iz belega marmorja, da se vidi kakor kamenit gozdič. Tu šele vidiš} kako bogato in lepo je vse zidano. Z velikega srednjega stolpa je prelep razgled po celem Milanu in daleč na okolico. — Naša slika je natančna in resnična in tako lahko pojasni marsikaj, česar ne more predočiti slaba beseda.
Druga naša večja slika nam predočuje razgled znad loškega gradu; kaže nam Loko in okolico tako, kakoršna je bila 1. 1649. Posneta je natančno po  Merian-ovi  sliki iz tedanjega časa.
Pogreb dr. Franja Račkega.1) Malokdaj je še videl Zagreb, da so njegovi odlični možje pretakali toliko grenkih solza, kakor dne 1 5. svečana t. 1. pri pogrebu kanonika dr. Franja Račkega. In tekle so solze po pravici, zakaj ves hrvaški narod je zadela težko nadomestna izguba. Bog, domovina in znanost — to je ona trojica, kateri je Rački posvetil vse svoje življenje. Po njegovem trudu se je dvigala zadnja leta v neizmerni krasoti stolna cerkev zagrebška iz razvalin, katere je bil provzročil znani grozoviti potres. V osirotelem zboru kanonikov je bil on vzor pravega svečenika, ki je zvrševal z nenavadno vnemo in umnostjo najtežavneje naloge v prospeh vere in cerkve katoliške. Le plakaj zemlja hrvaška! Komaj si zjedinila cvet rodoljubov, ki so začeli v najlepši medsebojni ljubezni kakor udje jednega telesa delovati za blaginjo tvojega naroda, glej! nenadna smrt ti iztrga dušo iz tega telesa, pokosi ti moža, kateri je vse združeval, vse oživljal, in katerega je vse ljubilo. Zato je njegova smrt Hrvatom v veliko škodo. Kaj je bil Rački? Preiskoval in odkrival je ta učenjak z železno vstraj-nostjo in kritičnim duhom najstarejšo in najslavnejšo dobo jugoslovanske zgodovine in z uteme-ljenjem „Jugoslavenske akademije" je z velikim škofom Strossmajerjem na glavo postavil krono hrvaški vedi, ki je prav zaradi tega zaslovela po vsi Evropi. Vzrokov dovolj, da žaluje narod za tako odličnim   sinom  svojim!
V glavni dvorani akademije je ležal Rački na mrtvaškem odru. Zrinjskega trg je bil vedno poln ljudstva, ki je hodilo kropit dragega pokojnika. Dne 1 5. svečana zjutraj ob devetih so prenesli rakev iz akademije in jo položili na mrtvaški voz, pred katerim so bili upreženi trije pari vrancev. Predno se pa začne pomikati izprevod po molitvah in pesmih proti stolni cerkvi,  poslovi   se   vpričo brezštevilne
J) Življenjepis s sliko objavimo kmalu.    Uredil.
množice od Račkega akademik prof. dr. Markovič z globoko v srce segajočim govorom. Zbor akademikov, resnih mož-učenjakov, je zaplakal kakor družina, kateri odnašajo iz hiše ljubega očeta, ko je govornik izpregovoril besede: „Kao siročad za otcem svojim gledamo za Tobom na Tvom po-sljednjem odlazku iz ovoga doma." Izprevod je bil velikansk. Šolska mladina, preprosti narod, inteli-gencija zagrebška, člani domačih in zastopniki ptujih društev, vseučiliščniki s stotino krasnih vencev, nad 200 duhovnikov itd., vsa ta dolga vrsta pogrebcev med plapolaj očimi črnimi zastavami, vse to je moralo ganiti vsakoga. Do stolne cerkve je vodil izprevod č. g. župnik Boroša, ondi so ga pa pričakovali ka^ noniki s preč. gosp. nasl. škofom P. Guglerjem, ki je daroval sv. mašo in vodil izprevod na pokopališče. Okoli poldneva so še-le dospeli pogrebci na lepi Mirogoj. Truplo Račkega so položili pod arkade, kjer bode počivalo, dokler mu akademija ne priredi posebnega prostora. Slavni hrvaški zgodovinar akademik Tadej Smičiklas je imel prvi nagrobni govor, katerega zaradi lepote ne moremo prehvaliti. Govor je podoben vzvišeni molitvi, a vsaka beseda je stresala najnežneje nitke srca. Lepo je govoril za njim dr. Aleksander pl. Bresztv-enszkv v imenu zjedinjene opozicije, ganljivo dalje v nemškem jeziku g. Lun deli iz Upsale na Švedskem in v ruskem jeziku prof. Kulakovskij iz Varšave. Prvi je prinesel Račkemu zadnji pozdrav z daljnega severa v imenu evropske in drugi v imenu slovanske znanosti. Prav dobro je dejalo Hrvatom, da sta se oglasila na grobu tudi dva Slovenca, namreč čast. gosp. Koblar kot zastopnik „Matice Slovenske" in g. dr. Kušar kot zastopnik „Sokola". V veliko tolažbo so culi izraze sočutja od bratskega naroda. „ Slava predragemu spominu Vašega in našega Račkega!" — tako je končal gospod Koblar svoj govor. Kot daljni odmev s slovenskih planin tudi „Dom in Svet" kliče: „Slava!" in   „V miru počivaj!"
Delo na panamskem prekopu se je ustavilo zaradi groznih goljufij, ki so se tukaj godile. Od atlantskega morja sem je narejen prekop kakih 17 kilometrov v daljavo. Na najvišjem kraju zemske ožine, pri Kolebri, izpodletelo je za sedaj vse delo. Nikamor niso imeli devati izkopane zemlje. Povsodi ob prekopu leži vse polno orodja za delo, železniški vozovi, kolesa, železja brez števila, tako, da so tukaj res zavrženi milijoni. Ali se bode kdaj delo zopet začelo? Kakor vse kaže, pač, a po drugi črti.
Jupiter in njegovih petero lun. Do predlanske jeseni smo vedeli samo za štiri Jupitrove lune. (Jupiter je za večernico najsvetlejša premična zvezda ali planet.) L. 1892. je zvezdoslovec E. C. Barnard prvi opazil peto luno in sicer po noči dne 9. kimovca na Lick-skem  opazovališču v Ameriki.