Maribor — ognjišče za notranjo preosnovo našega iolstva (K razstavi »Pedagoške centrale" na »Marihorskem tednu") V dneh, ko Maribor in vsa severna Slovenija za 20-letnico Jugoslavije kažeta svojc s trudom prepojeno kulturno in gospodarsko snovanje, ne smcmo spregledati težino problema obmejnega šolstva. S posebno udarnostjo je bil v prvih mesecih leta 1919. izvršen prevzem vsega prej nemškega in utrakvističnega šolstva ob severni državni meji. Pričela se je nacionalizacija, ki bi naj v kratkem času udu§ila napore r-.o.-- V idiličnem prividu rodoljuba se je v dveh decenijih zelo zapostavljalo reševanje ekonomskega in socialnega vprašanja obmejnega ozemlja, s tem nedostatkom pa je bila zelo otežkočena zunanja preosnova naše šole v obsegu, kakor bi si ga vsi želeli. Borba za »manjšinske razrede« ima svoje vzroke v gospodarskem osvajanju našega . in dokler s proučevanjem ekonomskega in socialnega stanja obmejnega ozemlja ne bomo znali postaviti jez proti potujčevanju, tako dolgo o idealnih šolah ne bomo mogli govoriti! Slovensko učiteljstvo se tega zaveda in je v zadnjem času na novih potih smotrenega obmejnega dela. Vzporedno z zunanjo preosnovo šolstva mora prodiratr težnja za notranjo reformo. Vendar so tudi v tem pogledu odločilne stopnje gospodarskih sil in njim ustrezujoča socialna in pravnopolitična ureditcv družbe. Značilno za povojno dobo je prizadevanje za »novo šolo« v onih državab, kjer koli so pri zakonodaji odločevali zastopniki delovnih plasti. Vzgojni cilji in izobrazbeni ideali so se oblikovali skladno z zakonitim razvojem. Po vojni prevladuje socialno - vzgojni ideal, t. j. »spojitev individualnega in solidarnega človeka, da bi mogli doseči sacialno prcosnovo človeka - posameznika, družbe in socialno gospodarskih razmer. Nov tip človeka naj bo: notranje močen, pravilnostno usmerjen, oseb- no živ, človečansko čuteč in socialno dejaven človek« (dr. Stanko Gogala). Ogromni razmah tebnike in temu primerni razvoj gospodarstva sta ustvarila v zadnjili desetletjih popolnoma nov svetovn- položaj, zato ni čuda, če so se za preosnovo vzgoje odločili tudi oni, ki vzgojnih ciljev in izobrazbenih idealov niso spremenili, pač pa jim je šlo predvsem za didaktične -spremcmbe. Leta 1921. se je v »Učiteljskem društvu za Maribor in bližnjo okolico« ustanovil »Pedagoško-didaktični odsek«, ki si je nadel nalogo, da proučuje nova vzgojna stremljenja, seznanja z njimi učiteljstvo in s tem uvaja novo vzgoio v naše šole. Učitelji mariborskih ljudskih in meščanskih šol so se z vnemo oklenili te ustanove, ki je pričela naročevati iz inozemstva revije in knjige. Pozneje se je odsek preosnoval v »Pedagoško-didaktični krožek«, ki je pod vodstvom prof. Gustava Šiliha nastopal samostojno ter prirejal tečaje, debatne večere in pedagoške tedne. Delokrog društva se je razširil tudi v »provinco« ter je bil dolgo let (do ustanovitve »IPedagoškega društva« v Ljubljani leta 1935.) edini pedagoški forum v Sloveniji. Ali je le slučaj, da se je pričelo živahno pedagoško delo baš v severnem delu Slovenije? Menim, da je že pok. ravnatelj Schreiner ustvaril neko tradicijo za pedagoško snovanje v Mariboru. Saj so baš nekateri njeuovi učenci postali prvi glasniki za nova pota. Mnogo pobud za intenzivni študij moderne pedagogike je dajalo prav gotovo obmejno okolje. Kajti onstran državnih mejnikov je bila v prvem letu po vojni »delovna šola« — uzakonjena! Četudi je v začetku bilo mnogo ncpotrebnega posnemanja in presajanja tujih metod v naše šole, vendar »Pedagoškodidakt, krožek« ni zamudil prilike, da je prikazoval notranjo preosnovo šolstva kot sodobno svetovno stremljenje, ki se mora prav tako uresničiti tudi pri nas. Leta 1925. je krožek v prvem pedagoškem tednu javnost seznanil s »Šolsko reformo«. Udeležencev je bilo 800, kar jc bil za takratno dobo svojevrsten rekord. »Maribor je postal žarišče šolske reforme!« Tako so pisali časopisr; v resnici smo bili še daleč od ciljev! Leto pozneje je slovenska javnost prvič slišala novc poglede o »Duševni rasti otroka«. Prišlo je že 1200 poslušalcev! Propaganda »nove šole« pa je segla od sreza do sruza. Krožek je pod vplivom razmer razširil delokrog na vso Slovenijo, zato se je preimenoval dne 17. junija 1927. v »Pedagoško centralo«. Včlanila sc ji je večina učiteljskih društev v takratni maribarski oblasti, pa tudi mnogo posamcznikov iz ljubljanskc oblasti, ki ni imela sličnega društva. Idejni in praktični prograrri prof. dr. Fr. Žgeča je 1. 1928. pomenil za »Pedagoško centralo« razširjenje in poglobljenjc prvotnega programa »Pedagoško-didaktičnega krožka«: 1. organizacija pedagoškega dela; 2. proučevanje vzgojnih problemov iti znanstvenih izsledovanj v psihologiji, sociologiji, pedagogiki iri didaktiki; 3. samostojno izsledovanje psiholoških in pedagoških dejstev; 4. ustvarjanje stikov med šolo in domoin; 5. propagiranje sodobnega vzgojnega dela v šolah vseh vrst. Neposredni vpliv »Pedagoške centrale« se je v prvih letih razširil tudi na domačo pedagoško književnost. »Popotnik« in »Slov. šolska matica« sta se stavila v sliižbo idej »Pedag. centrale«, pa tudi »Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija v Ljubljank si je poleg stanovskc borbe osvojilo načela za preosnovo šolstva, kakor jih je postavila »Pedag. centrala«. Vzajemno delovanje vsch teh ustanov je bilo v prid celotnemu slovenskemu šolstvu, ki se jc pričelo organizirati po enotnih smernicah »Pedagoške centrale«. Vendar je poznejše politično strankarstvo marsikaj razdejalo. Povsem strokovni problemi so se v šolstvu tretirali prvenstveno po strankarskopolitični pripadnosti ali svetovnonazorski opredeljenosti predlagateljev, zato so nastopili časi, ko »Pedag. centrala« ni mogla razviti polnega vpliva navzven. Organizirala je doslej sedem pcdagoških tednov za starše, pet počitniških tečajev za učitelje, več študijskih ekskurzij v inozcmstvo, lani pa je pod devizo »Vse za otroka!« izdala prvi »Roditeljski list«, ki se je s 5000 izvodi lepo uvedel mcd Slovenci. Knjižnica šteje 2162 knjig. 2al se »Pedagoški ccntrali« ni posrečilo priklicati v življenje vsaj eno šolo, kjer bi se sodobna vzgojna in učna načela izvajala dosledno v praksi. Taka »poizkusna šola« bi se bila morala realizirati v Mariboru, dobila jo je pa — Ljubljana! »Pedagoška centrala« bo svoj razvoj in napredek pokazala na razstavi »Mariborskega tedna«. Njen član Julij Kontler je na svojstven način z 20 grafikoni ovekovečil vse faze društvenega dela. Slikc naj nazorno pokažejo, da je Maribor kot prvo žarišče za notranjo šolsko preosnovo lepo uspeval, želimo le, da svoje poslanstvo nadaljuje s tem, da svoje uspehe premeri in preceni ter svoja izkustva iispešno prouči in utrdi za bodočnost! Poleg snovanja »Pedagoške centrale« moramo omeniti »Učiteljski pokret«, odsek JUU, sekcije v Ljubljani, ki si je — Izhajajoč iz Maribora in severnega obmejnega ozemlja — nadel hvaležno nalogo, da hoče s proučevanjem življenjskih raznier šolske mladine prispevati k notranji preosnovi naše šole odločilen delež, kajti šele z odkrivanjem gospodarskih in socialnih razmer bo mladinoslovna analiza mogla koristiti tudi šolskemu delu. Prepričani smo, da bo tudi. to delovanje prizadevanja za izbolšanje šole krepko podprlo. Posebna zadruga »Pedagoški tisk« je izdala žeprogramatično knjižico »Slovenska šola in učitelj« (M. Mencej) ,ki jo priporočamo! Samo nekaj splošnih potez pedagoškega dela je tukaj nakazanih! Velika razdalja je še do končnega cilja. Vendar vidimo, da Maribor s svojimi poborniki dela! Naj bi to delo bilo deležno tudi — obilnih sadov! E. V.