Poštnina plačana v gotovini	Cena Din 3
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUAN11929 30
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO	UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
ŽIVLJENJE JE LEPO
Premijera 30. oktobra 1929
Rokavice
Jelenova koža, Nappa podložene, — Lavable, Juhten, Glace, Trico —
velika Izbira
SREČKO VRŠIČ nasl.
V. LESJAK
ŠELENBURGOVA ULICA 3
os/v'o
CaJ-o>ruUo /rof^čs
PRODAJO
KUPIJO
POSREDUJEJO
VSE in Vsakomur
J LITROV! MAL! OGLAS/
Oglasni oddelek »JUTRA« PRešernovaaul 4
- SEZONA 1929/30
DRAMA
ŠTEVILKA 7
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
To delo spada med ona redka, od katerih odhaja človek bolj jasen, sveta] in čist... Odhaja s sladko zavestjo, da nas je Gospod Bog obdaril z velikim blagoslovom, ko nam je poklonil življenje ...
Kot laliel lik-tak fine, /.late ure utriplje dejanje, kot vino šampanjsko šumi, natočeno v fino čašo ... Že dolgo, res že dolgo nisem l>il tako zaljubljen v kako delo in vse prehitro mi minevajo dnevi skušenj. .. Kar prenašal bi te tri akte., te sijajne, prekrasne ljudi — kot otroka — z ene mehke blazine, na drugo mehko pernico ... Da se, radi Boga, ne prestrašijo, da ne pogledajo iz svojega somnam-bulnega spanja, v katero jih je začaral poet — daj ne pogledajo v našo, v našo tako bedno in nelepo sedanjost...
Junak se zove Bonaparte . To je njegovo ime. On ne ve, odkod je in misel na mladost odklanja. Slutimo, da ni bila lepa — on jo odkloni in živi svoje svobodno in jasno življenje po bulvarjih in avenijah v Parizu. Sredi burnega življenja, kaosa, razvrata uspeva in ima svetle in čiste oči, ima ponosa in brezskrbnosti . .. Odkod se ~ je vzel? ... Zanj ni tragedije... ni veselja razen enega ... da je življenje lepo... Zakaj?... Lepo je, ker se bije z njim, lepo, ker so skrbi, lepo, ker so dekleta, lepo, ker pride jutri nov dan in bo ou — »Bonaparte;: živ . . . Kaj bo potem — o, to ni zanimivo, to je zaenkrat postranska stvar... Mladost, mladostna zarji življenja, kako lepa si, kako lepo si življenje . ..
>Miky<:, ti dekle jasno in čisio. Kdo je bolj svetal, ti ali Marjetica? .laz ne vem .. Sredi razkošja in sijaja si rasla in zrasla in tvoje srce je hotelo oddali ljubezen... A odmeva ni... Cinizem je srčika našega časa. Kaj daš, če ti damj jaz to in to... Dal sein li deset tisoč — to je vsota, ki te krepi! ... A sredi kanalov, obrežij, sredi božanstvene Seine... tam najdeš mir, srečaš smeli in čistost otroka.. . Kdo je več, Ti ali Marjetica . . .
Izhaja za vsako premijero
Premijera 30. oktobra 1929
Ost.
M. Achard: Življenje je
37
Brissot, prijatelj moj iz Rusije. Tam sem te našel in spoznal in uklenil v srce. Ti trda luščiua neskončno mehke duše... Baron, Marki, med ljudmi... Da,; da reš, baron — Gorki, kje si, tvojega sinčka »barona« v »Na dnu« pozdravlja bratec... Kako praviš? »Zdaj pa mi dajte še kakšno dobro besedo zanj, nekaj, kar mu bo v tolažbo.« In »fant stari mu porečem, to je bilo slovo za zmerom . .. Tako strašno je jokala, srce mi je paralo...« Inl zato, že samo zato, da stopimo k človeku in ga potolažimo, ko mu je- duša raztrgana, že samo zato je življenje lepo ...
*
Inj zdaj, zdaj pridem k vama, ki sta mi najljubša sredi te lepote ... Vidva brezdomca, brezimenca na plakatu... Prvi gost v azilu in pa drugi gost... Srečal sem vaju v Hamburgu in v Neaplu, v Moskvi in ob obali reke Oke ... Vselej ste enaki dečki, izkušeni, obrcani in opljuvani od življenja, a vaše duše so svetle in sijajne... Kot otroci ste in prej bi storili sebi stokrat zlo, kot sočloveku le eno slabo besedo... V vas je vera v življenje, je cena malenkostnih prvin, pa naj bo to že Cytroen ali Crysler, ali pa fantastičen dobitek v loteriji ... To se duše ne dotakne... Ta je spoznala že vse in vč vse ...
*
Vsi ljudje, vsi liki te optimistične zgodbe, te bajke, vsi imajo neizpodbitno vero v življenje... Za vsakega ima svojevrstno ceno, in večina njih je polna noblese in šarma ... Celo stražnik, ki igra v loteriji, celo upaš, neopasni medved Jaques in cipica Margot sta v svojem početju korektna ...
Na prvi pogled, pri prvem prečitanju sem imel občutek, da je to delo zraslo nekje v Kusi ji. .. Spomin na Čehova se zbudi, v tretjem dejanju pa stopi bežno mimo nas bos jak Gorki... En sam trenutek vidimo sence Vasilise, Vaške, barona in Satina... Kraguljčki trojke — fata morgana stepe ... A to je le en sam trenutek ... Potem vemo spet, da je to mogoče le ob Seini, ob rdečih, modrih in vijoličastih lučih — o mraku, ko stopi Alfred de Musset s svojega podstavka pred Comedie Fran^aise . ..
*
S tem predstavim novega avtorja. Eno vem za gotovo... I)a bo ta tiha komedija našla v tem pestrem šopku repertoarja ob začetku sezone pravo mesto, kajti ob njej se zamakne človek brez bolesti v svojo notranjost in posluša lahko utrip svojega srca.
Vam pa, gospod Marcel Achard — moj poklon in reverenco!
Kritik je vodnik in krotitetj oBčinsfva afi naj 6i to vsaj 6if. Da naše pokofenje v tem pogtedu ni še kdove kako dafeč, nam nedvoumno izpričujejo razni uspe/ji in neuspefji našifj gfedatišč.	{Hrnotd	2weig.)
38
Marcel Achard, pesnik komedije »Življenje
je lepo"
O priliki premi.jere Achardove igre »Življenje je lepo« v Belgiji, je narisal H. Bernslein portret mladega, odličnega pisatelja, kateremu je iskren prijatelj.
Dragi Marcel!
Poverjena mi je bila prijetna naloga, da Vas predstavim občinstvu ... množici, tej radovedni, večno mladi kolektivnosti, ki je strastna in ne posluša rada, a Vam je udana z očitno in nežno ljubeznijo... Da, ljubi Vas, ljubi od prvega srečanja. Rekli ste temu občinstvu v svoji prvi igri: >Ali se hočete z menoj igrati?« Morda je spočetka zamrmralo »ne«. — To je odgovor, Iti ga pogosto dobimo od žen ... A pojutrišnjem se je spet vrnilo... kakor kaže... In vračalo se je z vedno rastočo in vidnejšo gorečnostjo... V par letih je postalo Vaše ime slavno: niti v tujini se ni govorilo več o sodobni francoski sceni, ne da bi se imenoval Vaš izredni položaj. Spoznal sem Vašo oblikujočo tvornost pri predstavi: »Marlborough na vojsko gre-: v komediji des Champs Elysees v duhoviti in iznajdljivi režiji Louisa Jou-veta. V komediji »Ne ljubim vas«, pa sem spoznal Vaš fantastičen dijalog, ki je bister, nepričakovan in ki zna zaviti vse besede z nepričakovano resničnostjo in poezijo...
Vi, dragi Marcel, predstavljate ono srečno spojenost stila, inteligence in občutja, katero izražamo krasno z besedo: umetnik. Umetnik oddaja najlepše in najnežnejše iz lastnega genija, kadar ustvari poleg teksta še ono človeško občutje, kakor je dejal Peguy ... V razumevanje najmanjših in najneznatnejših drobcev, v brezmejnem kaosu snovi, uporablja vsak najbližja sredstva, in ta osvetljujejo potem celotno delo. Dragi Achard, mreža, ikiatero spuščate s svojega individualnega čolniča, v veliko reko — preveliko ip prekalno, ta mreža je krhek muzelin, a vendar talkio sijajen, da se nam kaže ves lov bajen ... To pa je magična tenčica fantazije.
Ali ni že poslednji čas, da prepustim besedo zagonetni familiji občinstva?
*
Možjej in žene, ki tvorijo to občinstvo, Vas poznajo bolje kakor jaz! Oni vedo o Vas vse, kar se o bitju posameznika vedeti da in ako ne poznajo vse Vaše tajne, Je to zato, ker je duša brezdanja tajna. Rekel bi celo, poznajo Vas bolje, kot Vi nje. Gre za Vaše tike. Veste, njih pojav je vzbudi! v meni spomin na druge, ki so se rodili pred štiridesetimi leti in katere je ustvaril fini in duhoviti Capus. Pred očmi imam njegovo občudovanja vredno igro »Kdor izgublja, dobiva«. Med Capusom in Vami sei mi kaže, da vlada literarno sorodstvo. Vi in 011 slikate s hudomušno prizanesljivostjo bitja, ki se upirajo stopiti v spone zalkonov obstoječe družbe. Pri Capusu občutimo za ljubeznjivostjo pogosto suho ironijo, zmig z rameni! Marcel Achard pa je usmiljen s slabostmi, katere ie pokazal, kajti on je od narave dober.
39
Cetek
Lote v parterju !. reda 1
Spisal Marcel Achard
Blagajna se odpre ob pol 8.
Parter: Sedeži I. vrste
II. - IV. vrste V. - VI. „ VII,-IX. X.-XI. „
XII.-XIII...............,20
VSTOPNICE >e dobivajo v predprodaji pri gledališki
ob 8.
Din 100 100 120 70 75 20 25 15
Balkon: Sedeži I. vrste
„ II- „
Galerija
.	h1:	::
„ m.	„
Galerijsko stojišče. Dijaško stojišče .
Konec ob 10.
gledaliStu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure
Režiser: prof. 0. Šest.
Bonaparte«
Miky..................
Štefan .... Aubert	.	.	.
Brissot .... Stražnik	.	.	.
Jaques .... Prvi gost v azilu Drugi gost v azilu Margot	.	.	.
Marguerite
Dejanje se vrši
Čas sedanji.
Levar
Mira Danilova
Železnik
Bratina
Lipah
Jerman
Skrbinšek
Plut
Potokar
Juvanova
Vida Juvanova
Optimistična komedija v Prevci
Capus je bil po duhu filozof-racijonalist XVII. stoletja, a tvoril je kot romanopisec XIX. stoletja; njegovi liki so brez dvoma ostrejše risani kot Vaši. Pa vendar, čeprav odgovarjajo bolj resničnosti, so manj resnični. Nekoč je( trdil nekdo, da so Vaši bratci, Vaše drobne ženice, tu in tam risani neživo... To pa zat<5, ker spozna mnogo sodnikov prej pomen besede kot pa čistost nasmeha, oklevanja, molka. Vaši stavki so sicer preprosti, a imajo zvenk kristala, kier so v službi poezije.
Kritik Bi moraf 6iti predvsem umetnostni pofitik in zato ne sme opazovati umetnine kot edinstven pojav, temveč kot čfen v razvojni verigi. V tem smisfu mora 6iti navidezno nepravičen zaradi neke višje pravičnosti. 'Predvsem pa je tre6a pomisfiti, da mora 6orenje z novimi proBfemi roditi tudi novo, svojevrstno tefjniko.	(Flfzvin Ttronac/jer.)
Kajti tukaj sem: da vpfivam na izfočanje manjvrednega in na podpiranje dragocenega; da ščitim vsak resen poskus in in vsak čisti namen.	(Uffred	'Kerr.)
Fr. L.:
|BertaBukšekova
Zadnji dnevi oktobra. Drevesa pri dramskem gledališču napol že gola, napol še pokrita z jesenskim otožnim zlatom. Skušnja za komedijo »Življenje je lepo«. Prihiti ob pavzi koleginja in reče: Umirata, obe umirata« ...
In ko smo v nedeljo zvečer igrali komedijo »Naš gospod župnik«, je med drugim in tretjim dejanjem prišel administrativni ravnatelj in nam povedal, da sta umrli dve slovenski umetnici, katerih imeni sta bili tesno združeni z dramskim gledališčem. Gospa Dana Kobler-Goljeva in gospa Berta Bukšekova.
*
Dasiravno je ime B. Bukšekove predvsem zvezano z delovanjem mariborske drame od leta 1919. do danes, je Bukšekova tudi v Ljubljani še v tako dobrem spominu, kot da je do svoje smrti delovala pri nas.
Njena življenska pot nas vodi od Rimske ceste, kjer so imeli njeni starši staroslavno gostilno	Pri črnem medvedu« (starejši
Ljubljančani šej vedo, kje je bilo Cum švarcenber«) do deželnega gledališča, kjer je pela v zboru, bila suflerka, prepisovala vloge, na-
42
stopala v manjših operetnih vlogah in v drami. S podporo »Dramskega društva si je ogledala tudi Dunaj in njegova gledališča. Bili so še časi, ko je morala izven sezone v službo za pol leta... Z nepopisno vnemo se je poprijela sčasoma večjih vlog v drami. Ker je imela predvsem uspeh v komičnih karakterjih, so ji dajali to stroko prav do zadnjega časa njenega delovanja v Ljubljani. Toda njena ambicija je hrepenela po nečem drugim.
Po zatvoritvi Dež. gledališča je bila angažirana v Varaždinu, kjer se je do dobrega naučila srbohrvaščine ter z uspehom nastopala v drami in opereti.
Nato jo najdemo v Danilovem »Malem teatru« v Mestnem domu, kjer so takrat delovali poleg Danila, Vere in Mire Danilove: Juvanova, Rakarjeva, Vrbanička (zdaj v Beogradu), Grom, Peček in Železnik in kjer je gostovala celo gospa Poličeva iz Trsta.
Med to dobo do zopetne otvoritve Narodnega gledališča po prevratu gostuje Bukšekova z Dragutinovičevo turnejo po naših južnih krajih, celo v Srbiji in Crni gori. Na tej turneji je morala nekoč peti »Nituško«.
Vsem obiskovalcem bivšega Dež. gledališča so še v spominu njene sijajne komične kreacije izi operet in veseloiger. Bila je izvrstna Verovškova partnerica. Kdo se ne spominja njene gospe Dulske z rajnkim Molkom!
Po vojni se otvori v Ljubljani Narodno gledališče in tu najdemo med člani drame že ugledno umetnico Bukšekovo, ki nastopa z uspehom v tragičnih in salonskih vlogah. V prvi mladosti je igrala komične starke, v zrelejših letih šele pride do vlog, ki si jih je želela) in pri teh vlogah si kljub temu, da ji je bil organ mogoče premalo mlad, občutil silen žar notranjega občutja in miline, da si pozabil na vse.
Kar si je že kot začetnica želela, se ji je uresničilo popolnoma šele v Mariboru. Za časa ravnateljev Nučiča, ki jo je povabil tja leta 1919., M. Skrbinška, V. Bratine in sedanjega upravnika dr. Brenčiča je kreirala dolgo vrsto prvih tragičnih in herojskih vlog. Njena zadnja velika vloga je bila mati v Strindbergovem Pelikanu-?.
Ne samo na odru, tudi v življenju je bila kakor mati dobra, trpeča in vse odpuščajoča koleginja.
Ko je v sezoni leta 1925./26. obhajala 251etnico, je kolege skrbelo, če bo gledališče polno. Ona pa je rekla: »To ni glavno! Ne! Da bi jib prišlo samo nekaj, pa naj jih bo samo pet ali šest, toda takih, ki me imajo zares radi pa bi bila zadovoljna.« In gledališče je bilo nabito polno. Tako radi so jo imeli Mariborčani.
Deset dni pred smrtjo je vzdihnila: Ah, še enkrat l>i rada igrala, ‘ vsaj še enkrat!«
*
*
Naj navedemo nekaj njenih velikih vlog: Sappho (Sappho), Jo-kaste (Edip), Gertruda (Hamlet), Helena Alving (Strahovi), The-rese Raquin, Berta (Prababica), žena v »Aimee«, Lavra (Oče), Žena-viag, Helena (Tajfun), Hasanaginica, Majka Jugoviča, Jela| (Ekvi-
43
nokcij) in dr. V Ljubljani je igrala od slovenskih avtorjev posebno v Govekarju, Finžgarju in Mešku. V Mariboru pa je kreirala naslovne vloge pri večini slovenskih premijer, zakaj slovenske avtorje- je posebno ljubila. To so: I. Cankar (Za narodov blagor), A. Remec (Kirke, Užitkarji, Magda), C. Golar (Vdova Rošlinka); A. Cerkvenik (Greh, Očiščenje) in dr.
*
Zdaj je padlo zagrinjalo zadnjikrat iu odšla si za kolegi Verov-škom, Hočevarjevo, Molkom, kočnikom in neštetimi drugimi, ki so li bili dobri in dragi.
Aplavz je utihnil, venci bodo oveneli, trobojnice obledele, vse bo umolknilo v tej brezglasni, otožni, žalostni jeseni; le občinstvo, ki Tej je tako ljubilo, in kolegi, ki so Te tako zelo spoštovali, Te ne bodo pozabili.
11 ajefementurnejši predpogoj za pokfic kritika je fatenf pasivnega umetni šiva: to je sposoBnost notranjega poustvarjanja umetnine. Vo zmožnost pričakujemo po krivici od normatnega oBčinstva, ko je pa nima niti tretjina takozvanifj kritikov. Večina dnevniškifj pisunov se ne zanima niti zato, da Bi si preskrBeta za umetnostne znanosti poBreBne preci-zijske instrumente za svoje čute in svoje mišfjenje. Vse pro-Bfeme o6vfadajo s svojim domnevnim neizmernim prirojenim čutom za umetnost; toda njifjova tjuBezen do umetnosti se imenuje užitek, ne pa fjuBeznivo raziskovanje in razgfaBfjanje. Z uživajočim difetantstvom samim pa opravičBa za njifjovo javno udejstvovanje še nikakor ni podana; in še cefo tisti, ki je za umetnostno uživanje receptivno genijafno oBdarjen, Bo imef trdega opravka s formufacijo svojega duševnega, vživetja in dufjovno-postavnif) aBstr akcij.	('Bern/Jard 2>ieSo/d.)
Prihodnjo preniijere:
Drama pripravlja za november prelepo otroško igrico »Nosančekc v režiji g. prof. Šesta. Uti mesec pride na vrsto še drama srbskega pisatelja V. Jankoviča	Brez ljubezni . prav tako v režiji gospoda
prof. Šesta. Prve dni decembra pa se bo vprizorila slovita Schillerjeva tragedija -Don Carlos , s čemer pride; to znamenito delo največjega, nemškega dramatika prvič na slovenski oder. Prevod je. oskrbel g. Fr. A 1 b r e c h t. V glavnih vlogah nastopijo ge. Š a r i č e v a, Mira Danilova ter gg. Levar, Jan, Kralj in Skrbinšek. Režijo ima g. C i r i 1 Debevec.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Ciril Debevec. Tiskarna Maksu Hrovatin, vsi v Ljubljani.
44
7a7ko /toV'
CAttUiVKO /TOII/«*
Protinikotin „Nicotless“
je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-ce* gerijah in trafikah «§*
Elitni kino Medica
in
Kino Ideal
opozarjala cenjeno občinstvo na premljere sledečih velefilmov:
Baskervilski pes
Detektivski velešlager po znamenitem romanu Sherlock Holmesa
Grof Monte Christo
Po romanu A. Dumasa
v
Zena brez sramu
greta §arBo (&> Jofjn gitBert
Stric Tomova koča
Po znamenitem istoimenskem romanu
Beg od ljubezni
Jenny Jugo tv> 6nrico Benfer
Melodija krvi
7tlary Duncan	Cfjarfes	Tar	reti
Latinska četrt
(Guartier Latin) «&> Svetistav "Petrovič
4 vragi
Janet §aynor os* Barry 72orfon Režija Tllurnau
Rdeči krog
Po romanu Edgar Wallace £ya TTlara
Divje orhideje
§reta §arBo	Tiifs Tlet tj er
Brezbožno dekle
Veliki specijalni velefilm Cecil B. de Mille-a
Baron Trenk
Svetietav 'Petrovič Bit 'Dayover
Naš vsakdanji kruh
'Hlary Duncan <«> Cfjarfes Tarret f&> Režija Tflumau