HVALNICA M ESTU Z v on i ni i r M a j d a k Mesto mesto Nate sem mislil v preddverju ohridskega palas hotela Razgovarjajoč se z letalci ki so te zapustili pred nekaj urami V prevzetnih spiralah-prezirajoč tla Nate sem mislil celo tedaj ko nisi dovoljevalo tega I udi zdaj mislim na tvoje grmeče tovarne Na predmestja spomladi Na tvoje kamnito betonsko telo Na ulice ki se iztekajo v travi gozdov in parkov Na neznane ptice ki te preletavajo Na vode ki jih umirjaš v svoji notranjosti Na luči s katerimi se napoveduješ potniku iz ekspresa Kot tudi kolesarju ki te gleda vozeč se preko travnikov Gledam tvoje spomenike A idim te na obalah in pomolih Poslušani tvoje napovedujoče se šume in arijo, ki so bliža In te slavi Stopam skoz tvoje funkcionalne prereze in razpoke Ogledujem se v tvojih zrcalili in v deževnih pločnikih Kako drhtim medtem ko te suši veter ki razplamteva poletje Kako se hitro in voljno vračam vate uročen od panoram Mesto mesto Tvoja razsvetljena okna v zgodnjih jutranjih urah Ko hodim naokrog in posnemam roso z rolx>v in pragov 760 Razkošno odsevajo v meni in lahko vidim Vse tiste roke ki tipajo po temi za budilko da jo utišajo Vse tiste sobe s pravkar pretrganim snom Četudi je dan še nekje v dolini lahko slišim Vse liste hiteče kretnje Vse tiste prepolne avtobuse Zgodnjo jutranjo glasbo Jok otrok I ihe razgovore pred vrati Pozdrave Oddaljevanje korakov lahko slišim Mesto mesto Mesto mesto Po tvojem asfaltu drsijo stroji sestavljeni z mojimi in našimi rokami Elektroni v semaforih na križiščih So priskakljali v miljoninki sekunde Nekje iz turbine hidroeentrale split ali s kolubare Na visokih gradbenih odrih love ravnotežje moji tovariši Oblagajoč vitke stavbe z bleščečo kovino \ tvojem drobovju Razvejanem in pogoltnem Delajo moji vrstniki Njihove nežne roke lečijo bolne cevi Njihove roke spajajo tenke bakrene žice Da bi se jaz in 1 i Jaz in ti Nekega čudovitega popoldneva Lahko pogovarjala o večernem zmenku Preko drhtečih membran in tenkočutnih mikrofonov Da bi se lahko melanholično izpovedovala In da bi si lahko dolgo pripovedovala o deklici ki je nekega torka Ko se je talil sneg in so peli žlebovi Nezaslišano mirno grizla sendvič v mlečni restavraciji A midva sva se peljala mimo s tramvajem In se nama je počasi utrnila z vida Mesto mesto 761