Naša omladina. Muoi me to vprašanje, če se samo malo poglobim v življenje naše učiteljske omladine. Vsakikrat me plaši isto spoznahje. da spi in smrči in ne morera si raztolmačiti, ali je splph bistvo njenega življenja spanje in smrčanje. Še prej pa, ko se hočem lotiti pojasnjevanja vprašanja samega, povdarjam, da se omejujem samo na šolsko življenje. Svetovna vojna je pognala človeka v nekako »Sturm und Drang« periodo, kar je tudi opravičljivo. če pomislimo. da so vse tiste stare forme, ki so oblikovale predvojnega človeka, odpovedale službo povojnemu. Človek je spoznal. da se nahaja v nekaki krizi s samim seboj in. sedaj išče izhodov, kako se je trenutno rešiti in sploh kako se je obvarorovati v bodoče. Ne rečetn, da se človeštvo zaveda tega v polni meri. ampak vsaj nekoliko se nagiba kako> bi zadostilo pravi človeški misiji. Kot skromen primer nam lahko služi klic po svetovnem miru. Pa kakor so se pojavile spremembe na vseh drugih poljih človeškega udejstvovanja. tako so se pojavile tudi na polju narodne vzgoje. Ne upal bi si trditi, da se zaveda situacije starejše učiteljstvo. za mlajše odkrito priznavam, da se je ne zaveda. Kdor ne verjame. naj se potrudi z mano! Poglejmo na zborovanja! Mladina sedi tibo in rezervirano, njen pogled je srepo obrnjen v zrak. nieesar pričakujoča, kar bi jo moglo podžgati in navdušiti za pravo šolsko delo. Stopimo k njej v razred, med štiri stene, kjer se dolgočasi v družbi »neumne dece«. Opazujmo jo. kako jemlje deci z absolutistično disciplino še tiste zadnje prirojene zmožnosti ter mori z velikim trudoin predelanimi. že zdavnaj zastarelimi učnimi slikami, nežne otroške možgane. Ali se je še potem čuditi. da pošlje osnovna šola toliko nestvorov v življenje! Ali moremo pričakovati skorajšnjega preobrata vkljub temu. da sestavljamo in prisegamo na lepo doneče resolucije v reforrne šolskega dela v osnovni šoli, Łe že ideja ni pronikla v najmlajše. ki bi morali vendar biti za iste najbolj dovzetni! Poglejmo za trenutek samo v Nernčijo! Koliko novih struj se je razvilo v kratkih desetletjih. Danes je večina učiteljstva eisto impregnirana z novim duhom in kako so se morale naglo umakniti vse stare forme, katere se pri nas tako lepo slišijo v terminih: »šolmeštrija«, »šoia učilnica« in »papirnata avtoriteta«. Mnogo je pri nas krivo okostenelo učiteljišče. ki nudi učitelju malo. ali pa celo nič. Usojeno nam je sedaj. da itna^ mo zaprto pot k viru prave znanosti. Čital sem nekoč, da nas postavijo pod žleb. kjer v debelem curku teče ravno za nas prikrojena znanost. Ni ga menda med nami, ki bi oporekal žalostnemu dejstvu, povrh pa še nezdrav milje, ki vzame mladini samostojnost. Na ta način dobimo potern življenja nezmožne starce, v telesih mladih ljudi. V prvem momentu sem mislil. da sem natakni! preveč čma pčala, a zdi se ini potrebno povedati resnico. čeravno obsojamo samega sebe. Mogoče bo porekel kdo, da samo podiram, ne zidam pa nič. Omenjeni očitek bi me zadel le v slučaju, če bi prezrl pozitivno delo učiteljske omladine na šolskem polju. Ker še sedaj o njem ni nobenih sledov, si dovoljujem podati v to svrho par skromnih smernic. Omenjal sem že, da se pri nas veliko sklepa in govori o reformi šolskega in vzgojnega dela. Vse take sklepe bi morali ravno rni, mladi, prenašati z najveejim ognjem v prakso ter preizkušati in se poglabljati v njih bistvo. ali so dovolj močni. da bodo vodili človeka k zarji, ki žari, še sedaj na nepoznanem nebu. Šola nam mora biti. kakor »strelni jarek«. v katerem se borimo kot levi. da ohranimo pravo življenje -tisočev in tisočev naših malih. ki so nam izročeni. da jih »vodimo«. Otroška duša in naš lastni jaz nam morajo nuditi oblike, da bo dobil naš stan pravo obilježje. Mislim, da ni pretiran klic za nas mlade. ajdimo v šolo, postianimo tam t.es pravi mojstri, ki odgovarjajo duhu časa, potem bomo na mestu tudi drugod. Učiteljska omladina! Mnogo se sklepa in se bo sklepalo o našem narodnem vzgojstvu. Ne smemo prespati dobe, zavedati se moramo, da vsak še tako neznaten napačen iikrep udari pečat bodoenosti. Mogoče se bo zdelo komu srnešno. češ: nerazsodna. vihraioča mladina. Ne bojmo se očitkov. posezimo po strokovni izobrazbi. osamosvojimo se v šoli ter sledimo notranjemu glasu naše mlade duše. če še ni zmrznilo. Zato »ustajmo bračo« in si zmanimo oči. da vidimo beli dan! Bogdan .Jurančič.