Govor dr. Ferd. Dominknša v dež. zboru dno 13. januv. 1886. (Konec.) Vidite toraj goapoda, da vlada aama poael potajčeBJa pridao oakrbljaje ia da ai zarad pedagogike ne dela nobeae veati, če gre za to, germanizacijo Spodajega Štajerja poapeševati. Vse to pa naučnerau odeeku Štajerskega deželnega zbora ni dosti! Ta zabteva obligatno priučenje nemškega jezika v slov. ljudskih šolah, kot zapoved državnega obstanka, brez ozira na splošno nalogo šole, on zahteva to kot potrebno za edinost dežele in države. Pod to edinostjo si človek le more mialiti edinoat glede jezikov, in ta ima glede naše dežele za pogoj potujčenje našega roda, glede cesarslva pa potujeenje vseh nenemških narodov. To zabtevanje je toraj v nasprotju s postavno določenim namenom ljudske šole, z naravnimi temelji države in z ntemeljnimi državljanskimi zakoni. K sreči je hotenje našib nasprotnikov v tem shuaju zopet, kakor že v nekaterih drugih, v velikem naeprotju s tem, kar premorejo, vendar se mi vidi sumljivo, da se vedno podkopavajo stebri svobode, katera nam je po ustavi dana, in da to storijo člani stranke, ki ae imennje liberalna. Kar 8e arinade tiče, leži njena moč po mojem mnenju v domoljubju, iu v ljubezni in zvestobi do najvišje vladajo^e rodbine, za katero ao vsa plemena, naj si govore že katerikoli jezik, enakomerno navdušena. Omenil aem pa že, da v naših Ijudskih šolab več nemščine podueujejo, kakor ae to da a splošnjo nalogo, katero ima Ijudska šola doseči. zjediniti. Sknšnja pa tudi uoi, da so v šolah, v katerih ae po naravnem načrtu podnouje in poduk tujega jezika ne začenja poprej, ko ae je otrok že naučil v materinščini pravilno misliti in izraziti, uapehi v nemščini ugodnejši. Le po naravni odgoji je mogoee ugodne uspehe na duši in telesu doaeči. Ravno tako je resnica, da ae zamore le po gojitvi laatne narodnosti domoljubje vzbujati. V nravni moi-i. v navdušenem domoljubju je ležala že pred tieočletji in leži še danes zmaga. Moram le še uekaj omeniti — Castiti gospod poalanec za mostno akupino Ptuj, da našnji poročevalec naučnega odseka, je pred kratkim primerjal ncmako narodno stranko s alov. narodno stranko. Jaz pa moram reči, da so v enem obziru naša zalitevauja si principijelno ravno nasprotna. Mi se poganjamo za naravne pravice ua sega roda, ne da bi komu svoje pravice akrajšali. Ta predlog nam pa kaže le posilatvo. — Iz sebičnosti in narodue nestrpljivosti posekujete korenine naše narodnoati, med tem ko se na videz kažete nam dobrohotni. Prapor, pod katerega se Vi zbirate, je na^proten principom avobode in enakopravnosti, na katere se upiraje smo tukaj zbrani, je naspioten človekoljubju, ker so vendar zabtevanja in potrebe eloveštva enake, če so prve besede otroka nemške ali slovanske bile, nasprotna spoznavanju pravib potreb naše sknpne doniovine. Nočem in ne morem 8i misliti, da ima yečina te zbornice, enake namere in zarad tega upam, da se ta predlog zavrže. Po mojem umenju bi Vi tudi svoji narodnoati koristili, če bi kot svoje vodilo sprejeli geslo: »Justitia regnorum fundanifntum!"