kronika 73 � 2025 3 | 849–870 � Mauro Hrvatin, dr., znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, mauro.hrvatin@zrc-sazu.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 Matija Zorn, prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, matija.zorn@zrc-sazu.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0002-5788-018X 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.18 cc by-SA MAURO HRVATIN, MATIJA ZORN� Podnebne in hidrološke spremembe v Zgornji Savinjski dolini od šestdesetih let 20. stoletja IZVLEČEK V prispevku obravnavamo podnebne in hidrološke spremembe na območju Zgornje Savinjske doline od 60. let 20. stoletja. Območje zaznamujejo raznolika geološka zgradba, razgibano površje in hudourniški značaj vodotokov. Večino območja porašča gozd. Podnebne spremembe se kažejo v rasti povprečnih letnih temperatur, padanju letne količine padavin ter močno skrajšanem trajanju snežne odeje. Hidrološke spremembe pa se kažejo v padanju povprečnih minimalnih, srednjih letnih in povprečnih maksimalnih pretokov. Poleg vodnih količin se pri vodotokih spreminjajo pretočni režimi. Ker so za Zgornjo Savinjsko dolino značilne vodne ujme, izpostavljamo nekaj največjih v zadnjem stoletju ter skušamo opredeliti, kako bo z njimi v prihodnje. KLJUČNE BESEDE temperature, padavine, pretoki, podnebne spremembe, hidrološke spremembe, poplave, Savinja, Zgornja Savinjska dolina ABSTRACT CLIMATE AND HYDROLOGICAL CHANGES IN THE UPPER SAVINJA VALLEY SINCE THE 1960S The article discusses climate and hydrological changes in the Upper Savinja Valley since the 1960s. The area is characterized by diverse geological structures, a rugged surface, and torrential watercourses. Most of the area is covered by forest. Climate changes are reflected in rising average annual temperatures, decreasing annual precipitation, and a significantly shorter snow cover period. Hydrological changes are reflected in decreasing average minimum, average mean, and average maximum annual river discharges. In addition to water quantities, watercourses also exhibit changing discharge regimes. As the Upper Savinja Valley is susceptible to extreme water events, the article highlights some of the most significant ones in the last century and attempts to predict how they will develop in the future. KEY WORDS temperature, precipitation, river discharge, climate change, hydrological change, floods, Savinja River, Upper Savinja Valley 850 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... UVOD Zgornja (Gornja) Savinjska dolina po geogra- fu Dragu Mezetu1 obsega dolino Savinje »od Sote­ ske2 navzgor«. Poleg glavne doline Savinje zavze- ma še porečja njenih pritokov Drete (v Savinjo se izliva v Nazarjah), Lučnice (v Savinjo se izliva v Lučah), Ljubnice (v Savinjo se izliva v Ljubnem), Ljubije (v Savinjo se izliva pri Mozirju) in drugih.3 Je tipična alpsko-predalpska gorsko-hribovska pokrajina, ki na Solčavskem obsega Savinjske Alpe z dolinami Matkov kot, Logarska dolina in Robanov kot ter del Karavank z Olševo. Južneje ležita Gornjegrajska in Mozirska kotlina, ki ju obkrožajo kraške planote Golte, Menina in Do- brovlje.4 Geograf Drago Perko5 je območje relief- no razdelil na: osrednje Savinjske Alpe, Dleskov- ško planoto, Veliko planino, Rogatec, Menino, Dobrovlje, Solčavsko hribovje, Olševo, Raduho, Smrekovško hribovje, Golte, Mozirsko hribov- je, Gornjegrajsko-Ljubensko hribovje, Zgornjo Zadrečko dolino, Spodnjo Zadrečko dolino, gri- čevje med Dreto in Savinjo ter dolino ob Zgornji Savinji. Glede na upravno razdelitev v območje spadajo občine Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savi- nji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Na tem območju je postavljenih več vremenskih in vodo- 1 Meze, Savinjska dolina, str. 441. Podobno: Gams, Geo- grafske. 2 Soteska pri Mozirju. 3 Meze, Poplavna področja, str. 103. 4 Meze, Savinjska dolina, str. 442. 5 Perko, Naravne razmere, str. 36. mernih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje (slika 1), katerih podatke smo uporabili za pregled podnebnih in hidroloških sprememb od 60. let prejšnjega stoletja. Poudarek smo dali tudi na vodne ujme, ki so območje večkrat prizadele. PODNEBJE V Zgornji Savinjski dolini ločimo tri podneb- ne tipe (slika 1): gorski, podgorski in zmerno ce- linski. Gorskemu podnebju pripada slaba četrtina območja: visoki grebeni Savinjskih Alp z Dle- skovško planoto, sleme Olševe v Karavankah ter vršni deli Smrekovškega pogorja, Golt in Menine, ki segajo nad 1400 m. Je hladno in vlažno, z dol- go trajajočo in precejšnjo snežno odejo, ki v pov- prečnih zimah preseže 150 cm. Povprečna letna temperatura ne presega 6 oC (januar je hladnejši od –3 oC, julij ni toplejši od 16 oC). Letna višina padavin večinoma presega 1600 mm. Najbolj na- močena sta poletje in jesen, najmanj padavin pa je pozimi. Zaradi segrevanja ozračja se v zadnjih desetletjih obseg gorskega podnebja hitro zmanj- šuje.6 Podgorsko podnebje ima dobra polovica obrav- navanega območja, ki obsega Solčavsko ter ve- čino alpskega sredogorja (pogorji Rogatca in 6 Ogrin et al., Podnebna tipizacija, str. 34. 7 Po Ogrin et al., Podnebna tipizacija. Slika 1: Podnebni tipi v Zgornji Savinjski dolini 7 z označenimi vremenskimi in vodomernimi postajami, ki so bile uporabljene za pregled podnebnih in hidroloških sprememb. 851 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... Smrekovca) in tukajšnjih kraških planot (Golte, Menina, Dobrovlje). Je prehodno podnebje med gorskim in zmerno celinskim. Povprečna letna temperatura je večinoma med 6 in 9 oC (januarja med –3 in 0 oC, julija od 16 do 20 oC). Letna viši- na padavin se giblje od 1400 do 1600 mm. Najbolj namočeno je poletje ali ponekod jesen, najmanj pa zima. Zaradi nižjih nadmorskih višin in višjih temperatur je snežna odeja manj zanesljiva kot pri gorskem podnebju.9 Zmerno celinsko podnebje je značilno za petino območja. Sem spada predvsem pretežno uravnan in manj razčlenjen svet ob Savinji in Dreti do nadmorske višine 600 m. Značilna je velika pov- prečna letna temperaturna amplituda, ki presega 20 oC, in visoke poletne maksimalne temperatu- re. Letna količina padavin le redko preseže 1400 mm. Kljub večjemu deležu padavin v topli polo- vici leta so poletja zaradi visokih temperatur na robu sušnosti. Pozimi je pogosta zmrzal, pojav- ljajo se tudi ledeni dnevi, ko dnevne temperature ostanejo pod lediščem. Razmeroma pogoste so pomladanske pozebe, poletna vroča obdobja pa pogosto prekinjajo nevihte tudi s točo in močnim 8 Podnebne statistike (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/cli- mate/tables/statistike_1950_2020/ (16. 4. 2025)). 9 Ogrin et al., Podnebna tipizacija, str. 37. vetrom, ki povzročajo večjo škodo v kmetijstvu in na objektih.10 Podnebne razmere v Zgornji Savinjski dolini razmeroma dobro predstavlja podnebni diagram za Gornji Grad (438 m) v obdobju 1991–2020 (sli- ka 2). Naselje namreč leži na stiku podgorskega in zmerno celinskega podnebnega tipa. Povprečna letna temperatura je 9,4 oC in v povprečju koleba od –0,2 oC januarja do 19,0 oC julija. Kako velika je lahko temperaturna amplituda, nam kažeta oba absolutna ekstrema: januarja 1985 se je tempe- ratura spustila na –24,3 oC, avgusta 2013 pa se je povzpela vse do 37,3 oC. Višina padavin je v pov- prečju dosegla 1511 mm. Največ, ena tretjina, jih pade v jesenskih mesecih, najmanj, slaba petina, pa pozimi. V omenjenem obdobju se je snežna odeja v povprečju obdržala 53 dni. PODNEBNE SPREMEMBE V zadnjih desetletjih se povprečna letna tempe­ ratura zraka v Sloveniji v primerjavi s svetovnim povprečjem in povprečjem za Alpe dviguje hit- reje. Narašča število vročih dni, vse pogostejša 10 Prav tam, str. 30. Slika 2: Podnebni diagram za Gornji Grad v obdobju od 1991 do 2020.8 Slika 3: Trend letne količine padavin na padavinski postaji Luče v obdobju od 1961 do 2024. 852 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... je suša, zime so vse milejše, ekstremni vremen- ski dogodki, kot so vročinski valovi in intenzivne padavine, pa so izrazitejši in dolgotrajnejši.11 V zadnjih šestdesetih letih so povprečne letne tem- perature v gorskih območjih Slovenije narasle za dobri 2 oC,12 ne glede na nadmorsko višino. Tudi v Zgornji Savinjski dolini ni nič drugače. Po letu 1961 je temperatura na vremenski postaji Mozirje naraščala za 0,36 oC na desetletje, kar pomeni, da se je povprečna temperatura v šestih desetletjih povečala za več kot 2 oC. Podoben trend velja tudi za vremensko postajo Gornji Grad, kjer je tempe- ratura v obdobju 1991–2020 naraščala za 0,34 oC na desetletje.13 Naraščanje temperature je še po- sebej izrazito poleti (0,44 oC na desetletje), neko- liko manjše pa je v jesenskih mesecih (0,21 oC na desetletje). V nasprotju s temperaturnimi trendi, ki pov- sod kažejo na naraščanje, so trendi letne količine padavin v obdobju od 1961 do 2024 na petih od šestih obravnavanih padavinskih postaj padajoči (preglednica 1, slika 3).14 Vse razlike v letni količini padavin so zmerne in nikjer ne presegajo 15 %. Padajoči trend letne količine padavin je najizrazitejši v Lučah (–242,6 mm oziroma –13,8 %), Logarski Dolini (–197,7 mm oziroma –10,3 %) in Mozirju (–144,4 mm oziroma –10,5 %), naraščajoči trend pa v Radegundi (+114,7 mm oziroma +8,6 %). 11 Dolinar in Vertačnik, Spremenljivost temperaturnih; Vertačnik in Bertalanič, Podnebna spremenljivost. 12 Hrvatin in Zorn, Climate and hydrological, str. 205; Hr- vatin in Zorn, Mountains. 13 Podnebne statistike (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/cli- mate/tables/statistike_1950_2020/ (16. 4. 2025)). 14 Statistična raven zaupanja je skromna, saj kar na petih postajah ne dosega niti 90 %, kar je daleč od statistične značilnosti (95 %). Na padavinski postaji v Lučah s 95 % ravnijo zaupanja je trend letne količine padavin padajoč. 15 Arhiv meteoroloških podatkov (https://meteo.arso.gov.si/ met/sl/archive/ (16. 4. 2025)). Za ugotavljanje meteorolo- ških in hidroloških trendov smo uporabili Mann-Ken- dallov test ter Theil-Senovo cenilko (Senov naklon). Mann-Kendallov test je neparametrični test za ugotav- ljanje monotonega trenda. Pozitivna vrednost označuje Število dni s snežno odejo se je v obravnavanem obdobju od 1961 do 2024 na vseh šestih padavin- skih postajah močno zmanjšalo (preglednica 2, slika 4).16 Še najmanjši upad števila dni s snežno odejo beleži padavinska postaja Logarska Dolina, kjer se je število snežnih dni v dobrih šestih desetlet- jih zmanjšalo za 27,3 dneva oziroma 23,6 %. Na padavinski postaji v Lučah se je v istem obdobju število dni s snežno odejo prepolovilo, postaje v Solčavi, Mozirju, Radegundi in Gornjem Gra- du pa beležijo približno 60 % upad. Absolutna negativna razlika v številu dni s snežno odejo je največja na postaji Solčava, kjer je število snežnih dni upadlo za 60,2, relativna negativna razlika pa je največja na postaji Gornji Grad, kjer se je števi- lo dni s snežno odejo zmanjšalo za 64,4 %. VODOVJE Vodne razmere v Zgornji Savinjski dolini so v veliki meri odvisne od kamninske sestave. Rečno omrežje sestavlja množica rečic, poto- kov in hudournikov v skupni dolžini 785 km. Povprečna gostota je 1,54 km vodotoka na km2 naraščajoč trend, negativna vrednost pa kaže na padajoč trend (Hrvatin in Zorn, Trendi, str. 15; Hrvatin in Zorn, Recentne spremembe, str. 108; Zorn et al., Vodne ujme, str. 962). Pri izračunih smo si pomagali s programskim orodjem MAKESENS (Mann­Kendall test for trend and Sen’s slope estimates) 1.0 (Salmi et al., Detecting trends). V preglednici (velja tudi za ostale preglednice s trendi v nadaljevanju besedila) so predstavljene tudi vrednosti statistične ravni zaupanja, (začetnega) trendnega stanja leta 1961, (končnega) trendnega stanja leta 2024 ter ab- solutne in relativne trendne razlike. Absolutna trendna razlika je razlika med končnim in začetnim trendnim stanjem, relativna trendna razlika pa je razlika med končnim in začetnim trendnim stanjem, izražena v od- stotkih. Trendno vrednost za izbrano leto lahko izraču- namo po enačbi: trendna vrednost za leto x = Senov na- klon * (trendno leto x – začetno trendno leto) + začetna trendna vrednost. 16 Statistična raven zaupanja je povsod visoka in dosega vrednosti od 95,0 do 99,9 %. Preglednica 1: Trendi letnih količin padavin v obdobju od 1961 do 2024.15 padavinska postaja nadmorska višina Mann- Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2024 trendna razlika 1961–2024 trendna razlika 1961–2024 m Z % Q mm mm mm % Logarska Dolina 755 –1,00 pod 90,0 –4,120 1911,85 1714,11 –197,74 –10,34% Solčava 640 –0,91 pod 90,0 –1,602 1614,66 1513,75 –100,91 –6,25% Luče (slika 3) 513 –2,20 95,0 –3,850 1755,93 1513,38 –242,55 –13,81% Gornji Grad 438 –0,86 pod 90,0 –1,306 1569,75 1487,49 –82,26 –5,24% Radegunda 794 1,20 pod 90,0 1,820 1336,26 1450,92 114,66 8,58% Mozirje 340 –1,46 pod 90,0 –3,008 1380,63 1236,23 –144,40 –10,46% 853 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... ozemlja in nekoliko presega slovensko povprečje (1,4 km/km2).18 Površinski vodotoki niso enako- merno razporejeni, saj je dobra tretjina pokra- jine kraška in skoraj brez površinskih vodnih tokov. V tem pogledu še posebej izstopajo neka- tere kraške planote, na primer Dleskovška pla- nota, Golte, Menina in Dobroveljska planota. V nasprotju s kraškimi planotami je drugod rečna mreža zelo razvejana. Glavni vodotok pokrajine je reka Savinja. Njen prvi izvir je pod krnico Okrešelj, od koder se po kratkem toku spusti čez slap Rinka v zatrep Logarske doline. Pod slapom le redko nadaljuje kot površinski tok z imenom Kotovec, saj obi- čajno hitro ponikne v debele nanose proda in grušča. Na površje ponovno pride v izviru Črne, že v spodnjem delu Logarske doline. Po krajšem toku se Črni z leve strani pridruži potok Jezera, ki priteka iz Matkovega kota, od njunega sotočja naprej pa se vodotok imenuje Savinja. Njena dol- žina je dolvodno od Logarske doline do Soteske 43,7 km.19 Preden Savinja preide skozi ozko sotesko med Dleskovško planoto in Raduho, se ji iz Robanove- 17 Arhiv meteoroloških podatkov (https://meteo.arso.gov.si/ met/sl/archive/ (16. 4. 2025)). 18 Hrvatin et al., Water Resources, str. 48. 19 Meze, Poplavna področja, str. 123. ga kota pridruži potok Bela. V Lučah sledi soto- čje z rečico Lučnico, ki izvira pod Veliko planino. Z južnih pobočij Smrekovškega pogorja se pri Ljubnem vanjo izliva potok Ljubnica, njen prvi pomembnejši levi pritok. Do tu je Savinja prava gorska reka s strmcem kar 14 ‰.20 Med Ljubnim in Nazarjami se dolina Savinje precej razširi in reko na obeh straneh spremlja- ta široki prodni terasi. Tu sprejme Rečico z leve in Dreto z desne strani. Slednja izvira malo pod prelazom Črnivec, odmaka južna pobočja po- gorja od Kranjske rebri prek Velikega Rogatca do Arničevega vrha, za njeno vodnatost pa so še po- membnejši številni kraški izviri ob vznožju Meni- ne in Dobroveljske planote.21 Po sotočju z Dreto in kratkem zoženju doli- ne vstopi Savinja v Mozirsko kotlinico. Tu se ji z leve pridružijo Mozirnica, Trnava in Ljubija, ki pritekajo izpod kraških Golt. Kmalu zatem reka doseže novo dolinsko zoženje pri kraju Soteska, kjer zapusti Zgornjo Savinjsko dolino in pri Le- tušu preide v širšo Spodnjo Savinjsko dolino. Od Ljubnega do Soteske je tok Savinje že močno umirjen s povprečnim strmcem 5,5 ‰.22 20 Prav tam, str. 133. 21 Meze, Po gorah, str. 226. 22 Meze, Poplavna področja, str. 133. Preglednica 2: Trendi letnega števila dni s snežno odejo v obdobju od 1961 do 2024.17 padavinska postaja nadmorska višina Mann- Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2024 trendna razlika 1961–2024 trendna razlika 1961–2024 m Z % Q število dni število dni število dni % Logarska Dolina 755 –2,10 95,0 –0,568 115,66 88,39 –27,28 –23,59% Solčava (slika 4) 640 –4,40 99,9 –0,956 103,63 43,40 –60,23 –58,12% Luče 513 –3,24 99,0 –0,571 72,64 36,64 –36,00 –49,56% Gornji Grad 438 –4,34 99,9 –0,750 73,38 26,13 –47,25 –64,40% Radegunda 794 –4,52 99,9 –0,865 92,35 37,83 –54,52 –59,04% Mozirje 340 –3,42 99,9 –0,833 68,17 28,17 –40,00 –58,68% Slika 4: Trend letnega števila dni s snežno odejo na padavinski postaji Solčava v obdobju od 1961 do 2024. 854 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... V preteklosti so vodotoki Zgornje Savinjske doline poganjali številne obrate na vodni pogon. Konec druge svetovne vojne so bile na Savinji 104 žage, na Ljubnici in Ljubiji jih je bilo po 18, na ostalih pritokih Savinje 33, na Dreti 47 in na pritokih Drete še 15. Vseh mlinov je bilo okoli 335, največ, kar 244, na pritokih Savinje.23 Večino naš- tetih obratov so opustili že do sedemdesetih let prejšnjega stoletja.24 V obdobju 1971–2000 je bil specifični vodni odtok25 Savinje pri Nazarjah 32,9 l/s/km2, Lučni- ce v Lučah 42,8 l/s/km2 in Drete v Krašah 39,8 l/s/ km2. V istem obdobju je bil odtočni količnik26 Sa- vinje pri Nazarjah 63,0 %, Lučnice v Lučah 72,1 % in Drete v Krašah 76,5 %.27 HIDROLOŠKE SPREMEMBE Zaradi podnebnih sprememb, predvsem na- raščanja temperature zraka in skromnejše snež- ne odeje, so se v zadnjih desetletjih v Sloveniji močno zmanjšali povprečni minimalni, srednji in maksimalni letni pretoki rek.28 Razmere so ne- koliko drugačne pri absolutnih maksimalnih let- 23 Prav tam, str. 146–146. 24 Prav tam, str. 147. 25 Specifični vodni odtok označuje količino vode, ki v eni sekundi odteče s površine enega km2 (Kladnik et al., Geo­ grafski, str. 365). 26 Odtočni količnik izraža delež padavinske vode, ki odteče z vodotoki (Kladnik et al., Geografski, str. 177). 27 Vodna bilanca. 28 Bat in Uhan, Vode, str. 126; Frantar, Hidrogeografija, str. 74. nih pretokih. Pri teh se pri nekaterih slovenskih vodotokih prav tako kaže trend zmanjševanja, medtem ko pri drugih opažamo naraščanje in s tem večjo poplavno nevarnost. Popolnoma spre- menjeni so tudi pretočni režimi.29 Trendi povprečnih minimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023 so pri vseh obravnavanih vodotokih (preglednica 3) padajoči (preglednica 4, slika 5).30 Podobno so ugotavljali že pri analizi pretokov v obdobju od 1961 do 2000.31 Povprečni minimalni pretoki v obravnava- nem obdobju so se zmanjšali za 0,20 do 1,66 m3/s, v povprečju pa so manjši za 0,61 m3/s oziroma za 22,0 %. V relativnem smislu beleži ena vodo- merna postaja upad od 10 do 20 %, dve postaji upad od 20 do 30 % in ena postaja upad malo nad 30,0 %. V absolutnem smislu beleži največji upad Savinja pri Nazarjah, kjer je pretok upadel za 1,66 m3/s, relativna razlika pa je največja na Savi- nji pri Solčavi, ki beleži upad povprečnega mini- malnega pretoka za 30,6 %. Trendi povprečnih srednjih letnih pretokov v ob- dobju od 1961 do 2023 so pri vseh obravnavanih 29 Kobold in Ulaga, Hidrološko stanje; Hrvatin in Zorn, Trendi pretokov; Hrvatin in Zorn, Climate and hydrolo- gical. 30 Statistična raven zaupanja je v treh primerih zelo visoka (99,0 %) in skromna le pri Dreti (90,0 %). 31 Frantar, Hidrogeografija, str. 67. 32 Kolbezen in Pristov, Površinski; Frantar, Hidrogeografija, str. 63–64. 33 Arhiv hidroloških podatkov (http://www.arso.gov.si/vode/ podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (13. 6. 2025)). Preglednica 3: Osnovni podatki o obravnavanih vodomernih postajah.32 vodotok vodomerna postaja nadmorska višina hidrološko zaledje začetek meritev srednji letni pretok 1961–2023 m km2 leto m3/s Savinja Solčava 636 63,7 1949 2,16 Savinja Nazarje 337 457,3 1926 16,55 Lučnica Luče 510 57,5 1954 2,40 Dreta Kraše 369 100,66 1958 4,08 Preglednica 4: Trendi povprečnih minimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023.33 vodotok vodomerna postaja Mann-Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2023 trendna razlika 1961–2023 trendna razlika 1961–2023 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Savinja Solčava –2,95 99,0 –0,006 1,21 0,84 –0,37 –30,61% Savinja Nazarje (slika 5) –3,01 99,0 –0,027 7,61 5,95 –1,66 –21,82% Lučnica Luče –2,75 99,0 –0,003 0,75 0,55 –0,20 –27,17% Dreta Kraše –1,66 90,0 –0,004 1,63 1,40 –0,23 –13,89% 855 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... vodotokih padajoči (preglednica 5, slika 6).34 Po- dobno so ugotavljali že pri analizi pretokov v ob- dobju od 1961 do 2000.35 34 Statistična raven zaupanja je spremenljiva. Na dveh vo- domernih postajah je le 90 % ali celo nižja, na preostalih dveh postajah pa je vsaj 95,0 %. 35 Frantar, Hidrogeografija, str. 67. Srednji letni pretoki so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 0,61 do 1,98 m3/s. V relativ- nem smislu beležijo vodotoki upad od 11 do 27 %, največji upad pa je opazen na Lučnici in Savinji pri Solčavi. Absolutna trendna razlika povpreč- nih srednjih pretokov v obdobju od 1961 do 2023 je največja na Savinji pri Nazarjah, kjer je pretok Slika 5: Trend povprečnih minimalnih letnih pretokov Savinje na vodomerni postaji Nazarje v obdobju od 1961 do 2023. Preglednica 5: Trendi povprečnih srednjih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023. vodotok vodomerna postaja Mann- Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2023 trendna razlika 1961–2023 trendna razlika 1961–2023 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Savinja Solčava –2,39 95,0 –0,010 2,36 1,75 –0,61 –25,89% Savinja Nazarje (slika 6) –1,46 pod 90,0 –0,032 17,41 15,43 –1,98 –11,35% Lučnica Luče –2,69 99,0 –0,012 2,87 2,11 –0,76 –26,51% Dreta Kraše –1,77 90,0 –0,012 4,39 3,65 –0,74 –16,83% Slika 6: Trend povprečnih srednjih letnih pretokov Savinje na vodomerni postaji Nazarje v obdobju od 1961 do 2023. Preglednica 6: Trendi povprečnih maksimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023. vodotok vodomerna postaja Mann-Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2023 trendna razlika 1961–2023 trendna razlika 1961–2023 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Savinja Solčava –1,91 90,0 –0,029 6,47 4,66 –1,82 –28,10% Savinja Nazarje (slika 7) –0,32 pod 90,0 –0,037 59,28 56,99 –2,29 –3,86% Lučnica Luče –2,76 99,0 –0,067 13,90 9,77 –4,14 –29,76% Dreta Kraše –2,88 99,0 –0,106 20,10 13,50 –6,60 –32,82% 856 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... upadel za 1,98 m3/s, največjo relativno trendno razliko pa beleži Lučnica pri Lučah, kjer je pretok upadel za 26,5 %. Trendi povprečnih maksimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023 so prav tako pri vseh obravnavanih vodotokih padajoči (preglednica 6, slika 7).36 Pri analizi pretokov v obdobju od 1961 do 2000 pa jasnega trenda še niso zaznali.37 Povprečni maksimalni letni pretoki so v obrav- navanem obdobju upadli za 4 do 33 %. Največji upad beleži Dreta pri Krašah, kjer se je pretok zmanjšal za 6,60 m3/s oziroma 32,8 %. PRETOČNI REŽIMI Dolgoročne spremembe temperature in pada- vin ne vplivajo samo na vodne količine minimal- nih, srednjih in maksimalnih pretokov, temveč tudi na spreminjanje pretočnih režimov.38 Med obravnavanimi podnebnimi kazalniki se zdijo še posebej pomembne spremembe v temperaturi, ki vplivajo na evapotranspiracijo, ter spremembe v številu dni s snežno odejo, ki močno prizade- nejo vse pretočne režime z izraženim snežnim deležem. Ob razvrščanju pretočnih režimov na temelju podatkovnega niza od 1961 do 199039 so se reke v Zgornji Savinjski dolini razvrstile v tri skupine. Savinja pri Solčavi in Lučnica sta se uvrstili med reke z alpskim visokogorskim snežno-dežnim re- 36 Statistična raven zaupanja je spremenljiva. Na vodomer- nih postajah Savinje je le 90 % ali celo nižja, na Lučnici in Dreti pa je kar 99,0 %. 37 Frantar, Hidrogeografija, str. 68. 38 Pretočni režim je spreminjanje vodnega pretoka čez le- to (Kladnik et al., Geografski, str. 365) oziroma »povprečno vsakoletno kolebanje vodnega pretoka v izbranem vodomer­ nem prerezu« (Hrvatin, Pretočni režimi, str. 81). Hrvatin, Pretočni režimi; Frantar, Pretočni režimi; Frantar in Hr- vatin, Pretočni režimi; Hrvatin in Zorn, Climate change; Hrvatin in Zorn, Climate and discharge; Stojilković in Brečko Grubar, Discharge regimes. 39 Hrvatin, Pretočni režimi; cf. Frantar, Hidrogeografija, str. 71. žimom.40 Glavni pretočni višek je zaradi snežne- ga zadržka nastopil maja, drugotni pa novembra. Glavni nižek je bil februarja ali januarja, drugotni pa avgusta. Savinja pri Nazarjah se je uvrstila med reke z alpskim sredogorskim snežno-dežnim režimom. Glavni pretočni višek je bil aprila, drugotni pa novembra. Avgustovski nižek je za malenkost že prevladoval nad februarskim, v grobem pa sta bi- la poletni in zimski nižek v veliki meri izenačena. Zaradi nižjih nadmorskih višin porečja je Dre- ta spadala med reke z alpskim dežno-snežnim režimom.41 Glavni pretočni višek je tudi na Dreti še nastopil aprila in drugotni novembra, poletni nižek od julija do septembra pa je že popolnoma prevladal nad zimskim. Po treh desetletjih (1991–2020) so se pretočni režimi vodotokov Zgornje Savinjske doline po- polnoma spremenili. Vzroki za spremembe so že omenjene višje povprečne temperature, ki pospešujejo izhlapevanje, poleg tega pa še manj- ša letna količina padavin, časovno in količinsko skromnejša snežna odeja ter naraščanje deleža gozdnih zemljišč42 in posledično večje prestreza- nje padavin.43 Jesenski pretočni višek je pri vseh rekah močno presegel spomladanskega, poletni pretočni nižek pa se je zelo približal zimskemu ali ga celo presegel. Zaradi količinsko in časovno skromnejše snežne odeje ter močnejše evapo- transpiracije je opazno upadanje pretokov v po- 40 Pri snežno-dežnem režimu je pomladni pretočni višek kot posledica taljenja snega najizrazitejši, drugotni, je- senski višek pa je povezan z jesenskimi dežnimi padavi- nami (Ilešič, Rečni režimi, str. 74; Ogrin in Plut, Aplikativ­ na, str. 101). 41 Pri dežno-snežnem režimu je zmanjšan spomladanski vpliv taljenja snega v primerjavi z jesenskimi dežnimi padavinami (Ilešič, Rečni režimi, str. 74; Ogrin in Plut, Aplikativna, str. 101). 42 Delež gozda v Zgornji Savinjski dolini se je v 20. stoletju povečal iz 53,9 % na 79,66 % (Petek, Spremembe rabe, str. 110, 135). 43 Cf. Zabret, Vpliv značilnosti. Slika 7: Trend povprečnih maksimalnih letnih pretokov Savinje na vodomerni postaji Nazarje v obdobju od 1961 do 2023. 857 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... zni pomladi in na začetku poletja ter naraščanje pretokov med oktobrom in decembrom.45 Vse pretočne režime vodotokov v Zgornji Savinjski dolini lahko po letu 1991 opredelimo kot dežno- -snežne.46 Da so spremembe pretočnih režimov zgornje- savinjskih rek med obdobjema 1961–1990 in 1991– 2020 predvsem posledica sprememb v trajanju in količini snežne odeje ter višje evapotranspiracije, je med drugim lepo opazno na hidrogramu Savi- nje na vodomerni postaji Nazarje (slika 8). Novem- brski dežni višek je že močno presegel spomladan- ske visoke vode, ki so predvsem posledica taljenja snega v visokogorju Savinjskih Alp. Glavni poletni nižek je sicer še vedno skoraj izenačen s sekundar- nim zimskim nižkom, vpliv višjih temperatur pa je opazen pri decembrskem pretoku, ki že izrazito presega raven letnega povprečnega pretoka. VODNE UJME Vodnata Savinja je vse od svojega zgornjega toka omogočala gospodarske dejavnosti; v pre- teklosti sta bila med drugim pomembna spla- varstvo oziroma lesna trgovina47 in žagarstvo, za potrebe katerih so korito reke redno čistili in s tem prispevali k večji poplavni varnosti.48 44 Pretočni količnik je razmerje med povprečnim mesečnim pretokom in povprečnim letnim pretokom (Vodno bo­ gastvo, str. 91). Intenziteto sprememb mesečnih pretočnih količnikov posameznih rek med obdobjema 1961–1990 in 1991–2020 smo ugotavljali tudi s Pearsonovim koefi- cientom korelacije. Vrednosti so na vseh treh vodotokih oziroma štirih vodomernih postajah Zgornje Savinjske doline zelo izenačene in se gibljejo od 0,65 za Savinjo pri Nazarjah do 0,71 za Lučnico v Lučah. S statističnega vidi- ka nakazujejo na zgolj srednjo oziroma zmerno poveza- nost (Sagadin, Statistične metode). 45 Povečanje pretočnih koeficientov v poznojesenskih me- secih in njihovo zmanjšanje od februarja do julija ugo- tavljajo že za obdobje 1991–2000 v primerjavi z obdob- jem 1961–1990 (Frantar, Hidrogeografija, str. 71). 46 Podobno ugotavljajo že za obdobje 1991–2000 v primerja- vi z obdobjem 1961–1990 (Frantar, Hidrogeografija, str. 71). 47 Baš, Savinjski splavarji. 48 Meze, Poplavna področja, str. 148. Nevarnost Savinje predstavlja predvsem njen hudourniški značaj, zaradi katerega (je) pogosto poplavlja(la).49 Hudourniški značaj, za katerega so značilna velika nihanja v pretokih, ima tudi večina njenih pritokov. »Porečje Savinje je eno naj­ bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji ... Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto … Pogoste pa so tudi velike poplave, ki povzročajo ogromno materialno škodo in ogrožajo človeška življenja.«50 Zaradi poplavne nevarnosti so bili predvsem od 60. let 19. stoletja vse pogostejši pozivi po nje- nem urejanju, tj. regulaciji; čiščenje struge, grad- nja nasipov in utrjevanje bregov so potekali vse od začetka 19. stoletja.51 Mesto Celje, sicer dolvod- no od obravnavanega območja, so večje poplave v 19. stoletju prizadele v kar petini let.52 Regula- cije dolvodno od Mozirja so se začele v 70. letih 19. stoletja.53 Problematični so bili tudi odseki gor- vodno. Poplavno območje med Ljubnim in Mo- zirjem je v širino merilo skoraj 400 m. Na obmo- čju gornjegrajskega sodnega okraja54 so najbolj prizadeta območja zaradi poplav obsegala okrog 400 ha.55 Kot razlog za poplave so med drugim na- vajali obsežno sečnjo gozdov,56 posledica katere je 49 O »razlivanju« Savinje gorvodno od Mozirja beremo na jožefinskih vojaških zemljevidih iz druge polovice 18. stoletja (Slovenija na vojaškem zemljevidu, str. 24). Popla- ve Savinje omenjajo viri že prej v letih 1496, 1497, 1550, 1651, 1672, 1677 in 1687 (Orožen, Zgodovinski pregled, str. 15–16). Za poplavno nevarnost v Spodnji Savinjski dolini glej: Zorn, Poplave. 50 Jakop et al., Hidrološka, str. 13. 51 Čuček, »Ako bi tekla«, str. 285. Več o regulacijah Savinje: Pristovšek, Regulacijski problemi; Orožen, Zgodovinski pregled. 52 Poplave na Savinji so bile v letih: 1770, 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1833, 1847, 1850, 1851, 1852, 1867, 1868, 1870, 1876, 1877, 1878, 1885, 1887, 1888, 1895, 1899, 1900, 1901, 1905, 1906 in 1909 (Orožen, Zgodovinski pregled, str. 16; Čuček, »Ako bi tekla«, str. 286). 53 Čuček, »Ako bi tekla«, str. 285–286. 54 Približno sovpada z Zgornjo Savinjsko dolino (Zgodovin­ ski arhiv, https://vodnik.zac.si/arhiv/1044997 (13. 7. 2025)). 55 Čuček, »Ako bi tekla«, str. 286. 56 Prav tam, str. 287. Intenzivno izsekavanje gozdov na ob- močju zgornje Savinje in Drete pred prvo svetovno voj- Slika 8: Sprememba pretočnega režima Savinje na vodomerni postaji Nazarje med obdobjema 1961–1990 in 1991–2020.44 858 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... bil večji površinski odtok padavinske vode, kot protiukrep pa omenjajo pogozdovanje.58 Pogla- vitni povod za poplave so sicer predvsem inten- zivne padavine poleti59 ali jeseni.60 Pomembna je tudi predhodna namočenost tal, ki zmanjša spo- sobnost zadrževanja padavin in poveča površin- no, predvsem pa med vojnama, omenja tudi Pristovšek (Regulacijski problemi, str. 219). 57 Arhiv hidroloških podatkov (http://www.arso.gov.si/vode/ podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (13. 6. 2025)). 58 Čuček, »Ako bi tekla«. 59 Kot je bilo na primer ob poplavah leta 2007 in 2023. Po- membne so predvsem intenzivne konveksne padavine, ki so lahko tudi zelo lokalne (Jakop et al., Hidrološka, str. 15). 60 Kot je bilo na primer ob poplavah v letih 1990, 1998, 2000 in 2012. Pomembne so predvsem frontalne padavine, ki so podkrepljene z orografskimi padavinami. Obilne pa- davine na širšem območju lahko padajo tudi več dni (Ja- kop et al., Hidrološka, str. 15). ski odtok. Trajanje poplavnih valov je kratko, obi- čajno znotraj enega dneva ali zgolj nekaj ur. Zato so hudourniške poplave običajno kratkotrajne, a silovite.61 Analiza mesečnih visokovodnih konic za porečje Savinje62 je pokazala, da glede pogosto- sti pojavljanja najvišjega pretoka v letu izstopata november in oktober, najmanjkrat pa se najvišji pretoki pojavijo med februarjem in aprilom.63 61 Jakop et al., Hidrološka, str. 13. 62 Analiza je bila narejena leta 2017. Raziskava, izvedena v 70. letih 20. stoletja, za Savinjo in Dreto prav tako iz- postavlja visoke vode novembra. Raziskava navaja, da je Dreta v obdobju 1959–1973 poplavljala 29-krat, od tega predvsem v jesenskih mesecih: sedemkrat novembra (30 %), štirikrat oktobra ter trikrat septembra in decem- bra. Savinja je v istem obdobju v Nazarjah poplavljala 25-krat, prav tako predvsem v jesenskih mesecih: šestkrat novembra (24 %), štirikrat oktobra ter trikrat septembra in decembra (Meze, Poplavna področja, str. 138). 63 Jakop et al., Hidrološka, str. 17. Slika 9: Absolutni maksimalni pretoki Savinje na vodomerni postaji Nazarje med letoma 1926 in 2023.57 859 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... V Zgornji Savinjski dolini je poplavnega sveta približno 259 ha, od tega ob Dreti 132 ha, ob Sa- vinji 108 ha, v Logarski dolini 9 ha, ob Lučnici 6 ha in ob Ljubiji 4 ha. Območja s pogostimi popla- vami so približno polovico manjša.64 Največje poplavno območje je v razširjenem delu doline med Grušovljami in Nazarjami. V tem delu toka Savinja na široko prestavlja strugo po naplavni ravnici, najvišje poplave pa dosežejo 0,5–1,5 m višjo teraso, na katero se je po drugi svetovni voj- ni razširila urbanizacija.65 Predvsem zaradi širitve urbanizacije na poplavna območja škoda zaradi poplav narašča.66 Savinja je po deležu poplavnih zemljišč (v celotnem toku), v katera segajo urba- nizirana območja, na prvem mestu med sloven- skimi rekami.67 Na hudourniško delovanje vodotokov v Zgor- nji Savinjski dolini »opominjajo« številni vršaji. Predvsem starejši so bili v preteklosti privlačni za poselitev,68 medtem ko so imela dolinska dna funkcijo poplavnih strug in so ostala pretežno ne- poseljena. To se je pokazalo kot uspešno ob kata- strofalni poplavi 1990, ob kateri stara jedra nase- lij, na primer Ljubnega ob Savinji in Radmirja, ter velika večina samotnih kmetij ni bila prizadeta, veliko škode pa so poplave povzročile novejšim delom naselij, postavljenih na recentnih vršajih ali naplavnih ravnicah, med njimi v spodnjih de- lih Luč in Ljubnega ob Savinji ter v novih stano- vanjskih naseljih na desnem bregu pod Ljubnim, v Varpoljah, Nazarjah in Mozirju.69 Zgornja Savinjska dolina je v zadnjem stolet- ju doživela več uničujočih poplav. Na vodomerni postaji na Savinji v Nazarjah, za katero so na voljo pretočni podatki za obdobje od 1926 do 2023 (sli- ka 9), je reka predviden tisočletni pretok presegla leta 2023, predvidenega stoletnega v letih 1990, 1998, 2012 in 2023, predvidenega dvajsetletnega pa še v letih 1926, 1933, 2000 in 2007. VEČJE VODNE UJME Pri navajanju vodnih ujm izpostavljamo tiste, pri katerih je imela Savinja na vodomerni postaji Nazarje med letoma 1926 in 2023 najmanj dvaj- setletno povratno dobo. Prvi takšen visokovodni dogodek je bil že prvo leto meritev, 29. oktobra 1926. Savinja z absolutnim maksimalnim preto- kom v Nazarjah 480 m3/s (slika 9), kar je 29-krat 64 Meze, Poplavna področja, str. 131. 65 Komac et al., Geografski, str. 97–98. 66 Jakop et al., Hidrološka, str. 13. 67 Prav tam, str. 14. 68 Komac et al., Ogroženost, str. 97; Natek, Geoecological, str. 93. 69 Komac et al., Geografski, str. 97; Natek, Geoecological, str. 93. več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961– 2023 (preglednica 3), je v Zgornji Savinjski dolini odnesla skoraj vse mostove, na več mestih odtr- gala cesto ter porušila ali poškodovala več žag in hiš. Škoda je še narasla zaradi prekinitve prometa in posledičnih izgub lesne industrije kot osrednje gospodarske panoge območja.70 V Savinjski do- lini je bila »najhujše … prizadeta Gornja Savinjska dolina, kjer so gorski potoki navalili v dolino … rušeč pred seboj vse, kar se jim je stavilo v bran. Ceste in pota, brvi in mostovi … so … popolnoma razdejani. Na nekaterih krajih je promet sploh nemogoč, ker so ceste ali pod vodo ali pa zasute tako, da so sploh neuporab­ ne.«71 Podobno povratno dobo je imel visokovodni dogodek 23. in 24. septembra 1933, ko so 23. sep- tembra zjutraj v Kamniški Bistrici zahodno od Zgornje Savinjske doline izmerili blizu 200 mm dnevnih padavin.72 Absolutni maksimalni pretok Savinje v Nazarjah je bil 462 m3/s (slika 9), kar je 28-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdob- ju 1961–2023 (preglednica 3). »Savinja je … narastla tako, kakor že desetletja ne. … Ceste so deloma popol­ noma uničene, številni mostovi porušeni …«.73 Do katastrofalnih poplav leta 1990 je absolutni maksimalni pretok Savinje v Nazarjah presegel 400 m3/s še januarja 1962 (412 m3/s),74 še šestkrat pa je presegel 300 m3/s (slika 9). Poplave leta 1990 so do poplav leta 2023 veljale za najdražjo naravno nesrečo v Sloveniji.75 Celot- no Savinjsko dolino so katastrofalne poplave pri- zadele 1. novembra 1990, ko je Savinja s pritoki v Zgornji Savinjski dolini z izjemno rušilno močjo odnesla vse mostove med Lučami in Ljubnim, uničila več stanovanjskih hiš ter na mnogih mes- 70 Jesenovec, Velike hudourniške, str. 13. 71 Slovenski narod 59, 31. 10. 1926, št. 248, str. 2, »Noč pusto- šenja in strahu: Razdejanja in poplave v Savinj. dolini«. Škoda po ujmi, ki je sicer zajela širše območje Slovenije, naj bi znašala več kot 500 milijonov dinarjev (Slovenski narod 59, 5. 11. 1926, št. 251, str. 1, »Današnja seja Narodne skupščine«). 72 Jesenovec, Velike hudourniške, str. 13. 73 Jutro 7, 25. 9. 1933, št. 39, str. 1, »'Vsi moramo pomagati!'«. Za poplave v Sloveniji 23.–24. 9. 1933 glej: Kolbezen, Veli- ke poplave, str. 217–219. 74 Meze, Poplavna področja, str. 138. 75 Zorn in Komac, Damage, str. 36. Škoda (neposredna in deloma posredna) je bila na ravni države ocenjena na 7939,28 milijona dinarjev (Zbirno poročilo, str. 3, 5) ozi- roma 1134,22 milijona nemških mark (ena nemška marka je bila vredna približno sedem dinarjev) (Orožen Ada- mič, Meteorološka, str. 69) (glede na menjalni tečaj med nemško marko in evrom: 1,95 nemške marke za en evro, z dne 1. 1. 1999, lahko škodo (brez upoštevanja inflacije in drugih tozadevnih finančnih prvin) ocenimo na več kot 580 milijonov evrov), kar je predstavljalo 20 % družbe- nega proizvoda za leto 1989. Izplačane zavarovalnine so predstavljale le 10 % škode (Zbirno poročilo, str. 3, 5, 6). 860 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... tih uničila ceste (slika 10). Absolutni maksimalni pretok Savinje v Nazarjah je presegel 600 m3/s (635 m3/s (slika 9) oziroma 38-krat več, kot je bil sred- nji letni pretok v obdobju 1961–2023 (preglednica 3)), v Solčavi pa je bil 76,2 m3/s (oziroma 35-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961– 2023). Absolutni maksimalni pretok Lučnice v Lučah je bil 173 m3/s (oziroma 72-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023), Dre- te v Krašah pa 236 m3/s (oziroma 58-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023) in je bil ocenjen na 50–100-letno povratno dobo.77 Sprožilo se je več sto zemeljskih plazov, nekaj tu- di zelo velikih, med njimi pod Lučami v naselju Raduha ter v Podvolovljeku, kjer je plaz za nekaj ur zajezil Lučnico in ustvaril zajezitveno jezero z okrog milijon m3 vode, dolžino več kot kilometer in globino do 20 m.78 Po delni popustitvi plazovne pregrade je odtekla voda s silovitim poplavnim valom razdejala nižje dele Luč.79 Poplave so povzročile obilne padavine, a je bi- lo območje že predhodno namočeno, visoko pa je bilo tudi predhodno hidrološko stanje vodo- tokov.80 Na padavinski postaji v Lučah so med 31. oktobrom in 1. novembrom 1990 izmerili 230 mm padavin, v Gornjem Gradu 181 mm, v Logarski Dolini 126 in Solčavi 123 mm.81 Pri poplavah leta 1990 na Savinji se je pokaza- lo, da so bile umetne premostitve na vodotokih poddimenzionirane in dinamično neustrezne,82 76 Vodna ujma, str. 15. 77 Kolbezen in Škerjanc, Katastrofalne, str. 29. 78 Breznik, Poplave, str. 47; Natek, Geoecological, str. 92; Natek, Plazovi. 79 Meze, Ujma, str. 40; Natek, Plazovi, str. 64. 80 Lalić, Prikaz hidrološke, str. 146. 81 Breznik, Poplave, str. 45. 82 Fazarinc, Ureditev Savinje, str. 167. predvsem je bilo neustrezno projektiranje mo- stov s podpornimi stebri v sredini struge.83 Mo- stovi niso bili prilagojeni hudourniškemu znača- ju reke, ki ob poplavah nosi s seboj obilo plavja, od vejevja do grmov in celih dreves. Stebri sredi struge ga zadržujejo, ustvarijo se zajezitve, poveča se bočna erozija in most se lahko podre. Druga težava je bila urbanizacija poplavnih območij84 oziroma premalo premišljena izraba prostora.85 Poplava leta 1990 je namreč najbolj prizadela prav nova urbanizirana območja, ki so se razširila na poplavna območja.86 Med drugim je bila poplavljena industrijska cona v Nazar- jah87 (slika 11) ter nižji deli Mozirja s Savinjskim gajem:88 »Največjo materialno škodo smo … pretrpeli zaradi gradnje industrijskih con (Luče, Nazarje …) in stanovanjskih hiš (Luče, Ljubno, Mozirje …) v znanih poplavnih področjih.«89 »Starejša poselitev pokrajine se je kritičnim mestom znala uspešno izogniti. Tudi ob zadnji katastrofi ni bila prizadeta nobena starejša samotna kmetija niti starejša vaška jedra.«90 »Zelo 83 Marinček, Vzroki poplav, str. 159. 84 Natek, Geoecological, str. 100. 85 Fazarinc, Ureditev Savinje, str. 167. »Zalitje celotnih poplavnih ravnic pa je imelo še veliko hujše posledice, ker smo po eni strani nepremišljeno zgradili veliko stanovanjskih, in­ dustrijskih in drugih objektov prav na poplavnih območjih, po drugi strani pa premalo zaščitili večja naselja …« (Natek, Geomorfološki, str. 75). 86 V Zadrečki dolini so se med letoma 1963 in 1989 vsa po- zidana zemljišča (ne zgolj tista na poplavnih območjih) povečala za 341 %, skupaj pa so obsegala 1,3 % območja (Kladnik, Učinki poplav, str. 60). 87 Ker je bila večkrat poplavljena že prej, so se spraševali: »Razmisliti bi kazalo, ali je ceneje stalno plačevati škodo kot npr. poiskati varnejše lokacije ali pa zgraditi dovolj visok in trden nasip …« (Kladnik, Učinki poplav, str. 55). 88 Breznik, Poplave, str. 46. 89 Prav tam, str. 53. 90 Natek, Geoekološke, str. 172. Slika 10: Poplava Savinje v Soteski pri Mozirju novembra 1990.76 861 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... neprijetno je spoznanje, da je bila prizadeta vrsta no­ vogradenj … Pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj za gradnjo faktor poplav očitno ni upoštevan!«92 Kljub tem ugotovitvam se je urbanizacija po- plavnih območij nadaljevala tudi v nadaljnjih de- setletjih,93 katastrofalne posledice takšnega pro- storskega načrtovanja kljub zakonskim omejit- vam94 pa so bile vidne predvsem ob poplavah 91 Atlas okolja (https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx? id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (13. 7. 2025)). 92 Kladnik, Učinki poplav, str. 56. 93 Komac et al., Širjenja. 94 Zakon o vodah iz leta 2002 na vodnih in priobalnih zemljiščih prepoveduje posege v prostor (37. člen) ter na poplavnih območjih prepoveduje dejavnosti, ki lahko povečajo poplavno ogroženost (86. člen). Po Zakonu o urejanju prostora iz leta 2021 pa morajo občine v občin- skih podrobnih prostorskih načrtih določiti ukrepe za varstvo pred naravnimi nesrečami (127. člen). Podobno je določal že predhodni Zakon o prostorskem načrtova- nju (55. člen) iz leta 2007. Obvod zakonodaje in možnost gradnje tudi na poplavnih območjih pa je med drugim omogočala zdaj že neveljavna Uredba o pogojih in ome- leta 2023. Urbanizacija poplavnih območij se je nadaljevala, čeprav so ob poplavah leta 1990 ugo- tavljali, da »so bili dejansko najbolj prizadeti tisti sta­ novanjski in gospodarski objekti, ki so bili zgrajeni na nedomišljenih lokacijah. Večina njih je bila iz novejše­ ga časa. Stara poselitev je pokazala, da so predniki bolj upoštevali opozorila naravnih sil in se niso tako zelo približevali nevarnim conam ob hudourniških območ­ jih, kot to počno današnji naseljenci.«95 V takratni občini Mozirje, ki je pokrivala zdajšnje občine Zgornje Savinjske doline,96 je bi- lo popolnoma uničenih 30 stanovanjskih hiš, 555 pa poškodovanih, zaradi česar je bilo treba trajno jitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja iz leta 2008 (glej tudi: To je predpis, https://necenzurirano.si/clanek/novice/to-je- -predpis-ki-je-dovolil-mnozicno-gradnjo-na-poplavnih- -obmocjih-1079507 (13. 6. 2025)). 95 Horvat, Ujma, str. 53. 96 Milenković, Vzpostavitev, str. 86. Slika 11: V poplavah 1990 so bila v Zgornji Savinjski dolini poplavljena številna urbanizirana območja, ki so bila umeščena na poplavno ravnico Savinje in Drete (zgoraj). Katera območja so ob Savinji in Dreti poplavno nevarna, opredeljuje Integralna karta poplavne nevarnosti (spodaj).91 Poplave leta 1990 so dosegle velik del poplavno nevarnih območij, tudi tistih z najvišjo povratno dobo. 862 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... izseliti približno 150, začasno pa 2000 oseb. Ujma je popolnoma uničila 30 in poškodovala 17 mo- stov. Prizadela je tudi 640 km cest (regionalnih, lokalnih, gozdnih) in 270 ha kmetijskih zemljišč. Škoda (neposredna in deloma posredna) v občini je bila ocenjena na 2264,87 milijona dinarjev97 ozi- roma več kot 890 % družbenega proizvoda občine za leto 1989,98 kar je predstavljalo več kot 28 % vse škode v državi.99 V Zgornji Savinjski dolini so bili najbolj prizadeti prometno omrežje (26,3 % celot- ne škode), kmetijstvo (24,7 %) in industrija (24,2 %), manj pa gospodarstvo (9,2 %), obrt (7,9 %) in stanovanjski objekti (2,4 %).100 Zelo podoben absolutni maksimalni pretok kot leta 1990 je imela Savinja v Nazarjah leta 1998 (630 m3/s oziroma ponovno 38-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023) (slika 9). Poplave na širšem območju Slovenije so bile med 4. in 6. novembrom 1998, porečje Savinje pa je bilo ponovno med najbolj prizadetimi.101 Dnev- na količina padavin na padavinski postaji Gornji Grad je bila med 4. in 5. novembrom 1998 kar 180 mm.102 Posledično je Dreta v noči iz 4. na 5. no- vember v občini Nazarje poplavila Volog, Šmart- no ob Dreti, Spodnje Kraše, Potok in Nazarje.103 V občini Nazarje je bilo za skoraj 450 milijonov to- larjev škode v gospodarstvu in na infrastrukturi. Tovrstna škoda je bila v občini Gornji Grad okrog 350 milijonov tolarjev, v občini Ljubno ob Savinji 48 milijonov tolarjev, v občini Mozirje pa okrog 173 milijonov tolarjev.104 Skupaj je tovrstna škoda v občinah Zgornje Savinjske doline znašala več kot milijardo tolarjev.105 Naslednje visoke vode so bile v Zgornji Savinj- ski dolini dve leti kasneje, ko je bil absolutni ma- ksimalni pretok Savinje v Nazarjah 455 m3/s (slika 9), kar je slabih 28-krat več, kot je bil srednji letni 97 Oziroma več kot 320 milijonov nemških mark oziroma približno 165 milijonov evrov (za preračun glej opombo 75). Zbirno poročilo, str. 3, 5. Za poškodbe na objektih in infrastrukturi glej tudi: Savinjske novice 22, november 1990, št. 11, str. 1, »Ocenjene škode«. 98 Orožen Adamič, Meteorološka, str. 70. 99 Zbirno poročilo, str. 5; Orožen Adamič, Meteorološka, str. 70. 100 Savinjske novice 22, november 1990, št. 11, str. 1, »Ocenjene škode«; Kladnik, Učinki poplav, str. 55. 101 Polajnar, Visoke vode v Sloveniji leta 1998, str. 147, 149; Šipec, Poplave, str. 160–162, 164. 102 Dolinar, Obilne padavine, str. 156. 103 Kotnik in Šukalo, Občina Nazarje, str. 23. 104 Marinček et al., Vodna ujma, str. 26. V manjši meri so ver- jetno upoštevane tudi veliko manjše škode, nastale ob visokih vodah med 4. in 7. oktobrom 1998 (Marinček et al., Vodna ujma, str. 19). 105 Glede na menjalni tečaj med tolarjem in evrom: 239,64 tolarja za en evro, z dne 1. 1. 2007, lahko škodo (brez upo- števanja inflacije in drugih tozadevnih finančnih prvin) ocenimo na približno 4,2 milijona evrov. pretok v obdobju 1961–2023. Visoke vode so bile med 6. in 8. novembrom 2000. Po ocenah naj bi takrat pretok Savinje v Solčavi presegel stoletno povratno dobo.106 Poplava v porečju Savinje je bila tudi 18. sep- tembra 2007. Absolutni maksimalni pretok Sa- vinje v Nazarjah je presegel 500 m3/s (507 m3/s107 (slika 9) oziroma 30-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023). Na padavinski postaji Luče so bile 19. septembra 2007 zjutraj iz- merjene 48-urne padavine 159 mm, na padavin- ski postaji Kamniška Bistrica pa 179 mm.108 Na padavinskih postajah Mozirje in Črnivec so bile 19. septembra zjutraj izmerjene 24-urne padavine 154 mm, njihova povratna doba pa je bila ocenje- na na sto let.109 V Zgornji Savinjski dolini je bilo največ škode v Zadrečki dolini in Nazarjah, kjer je Dreta zalila ves spodnji del naselja in poplavila približno 200 stanovanjskih hiš, 150 gospodar- skih poslopij in 12 podjetij.110 Absolutni maksi- malni pretok Drete v Krašah naj bi imel skoraj petdesetletno povratno dobo.111 V njenem porečju je bil obseg poplav podoben poplavam leta 1998. V Nazarjah je Dreta skoraj v celotni dolžini preli- la visokovodni nasip, ki je bil zgrajen po poplavah 1990. Poplave v Nazarjah so pripisali prav preniz- kemu nasipu ter nevzdrževanju struge Drete.112 V občinah Nazarje in Rečica ob Savinji je bilo škode zgolj na vodni infrastrukturi za blizu tri milijone evrov.113 Vodarji so po teh poplavah kritično zapi- sali, da v porečju Savinje »po poplavah leta 1990 in 1998 ni bilo storjenega praktično nič ali pa so izvedeni ukrepi zagotavljali le lažno varnost«.114 Po letih 1990 in 1998 je absolutni maksimalni pretok Savinje v Nazarjah presegel 600 m3/s tudi leta 2012 (s 648 m3/s je presegel oba predhodna; oziroma 39-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023) (slika 9). Savinja s pritoki je 106 Polajnar, Visoke vode v Sloveniji v letih 1999 in 2000, str. 43. 107 Najvišji pretoki (sicer še ne končno obdelani) naraslih rek so navedeni tudi v: Sušnik et al., Visoke vode, str. 12–13. 108 Vertačnik, Klimatološki, str. 62. 48-urne padavine ob drugih večjih poplavah: - padavinska postaja Luče: 1998 (5. 11.) 170 mm, 1990 (2. 11.) 230 mm, 1980 (10. 10.) 219 mm, 1961 (19. 10.) 84 mm, 1926 (28. 9.) 177 mm, - padavinska postaja Kamniška Bistrica: 1998 (5. 11.) 161 mm, 1990 (2. 11.) 230 mm, 1980 (10. 10.) 251 mm, 1961 (19. 10.) 130 mm. 109 Izjemen padavinski, str. 10 (https://meteo.arso.gov.si/uplo- ads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/pada- vine_18sep07.pdf (13. 7. 2025)). 110 Komac et al., Geografski, str. 104. 111 Fazarinc, Neurje, str. 22; Kobold, Katastrofalne, str. 72–73. 112 Fazarinc, Neurje, str. 22–23. 113 Globevnik, Škode, str. 15. 114 Fazarinc, Neurje, str. 27. 863 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... poplavljala 5. novembra 2012.115 V Solčavi so 5. no- vembra zvečer v slabem dnevu izmerili 147 mm padavin in jih ocenili s petdesetletno povratno dobo, ponekod v Kamniško-Savinjskih Alpah pa je med 27. oktobrom in 6. novembrom 2012 padlo okoli 400 mm padavin.116 Občine v Zgornji Savinjski dolini so skupaj prijavile škodo v višini več kot 13 milijonov evrov.117 Obilne padavine med 3. in 6. avgustom 2023 so v Sloveniji povzročile najdražjo naravno nesrečo do zdaj. V povirnih delih Kamniške Bistrice in Savinje je v tem obdobju padlo tudi več kot 300 mm padavin (72-urne padavine).118 Najmočnejše padavine so bile v noči iz 3. na 4. avgust 2023. Na padavinski postaji Kamniška Bistrica je v slabih desetih urah padlo 196 mm padavin, na padavin- ski postaji Logarska Dolina so v dobrih osmih urah izmerili 155 mm padavin, na padavinski po- staji Gornji Grad so v dobrih osmih urah izmerili 119 mm padavin, na padavinski postaji Pavličevo sedlo pa so v slabih dvanajstih urah izmerili 129 mm padavin. Na padavinskih postajah Kam- niška Bistrica, Logarska Dolina in Gornji Grad je količina padavin presegla vrednosti s 100-letno povratno dobo, na padavinski postaji Pavličevo sedlo pa 50-letno povratno dobo.119 Na padavinski postaji Luče so izmerili dnevno količino padavin 215 mm, na padavinski postaji Solčava 205 mm in na padavinski postaji Črnivec 161 mm, kar je bil za vse postaje dnevni rekord.120 V primerjavi s poplavami 1990 je tokrat v krajšem času padlo več padavin, je pa bila leta 1990 večja predhodna namočenost tal.121 V primerjavi s poplavami leta 2007 pa je bila tokrat predhodna namočenost večja. Ob poplavah 1998 so bile padavine manj intenzivne in bolj enakomerno razporejene.122 Na učinke tokratne poplave je morda vplivalo tudi slabše vzdrževanje povirij vodotokov v primerja- vi z obdobjem pred poplavo leta 1990.123 Poplave so prizadele kar 183 slovenskih občin, skupna neposredna škoda na ravni države je bila 115 Kobold, Poplave, str. 48, 50. 116 Vertačnik, Obilne, str. 39, 43. 117 Ljubno ob Savinji: 4 milijone evrov, Gornji Grad: 3,2 milijona evrov, Mozirje: 2,41 milijona evrov, Rečica ob Savinji: 1,7 milijona evrov, Luče: milijon evrov, Nazarje: milijon evrov (Slabih, https://www.celje.info/aktualno/ slabih-30-milijonov-evrov-skode-po-poplavah-v-savinj- ski-regiji/ (13. 7. 2025)). 118 Piry et al., Poplave, str. 112. 119 Nalivi, str. 23–24 (https://meteo.arso.gov.si/uploads/pro- base/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_ 3-6avg2023.pdf (13. 7. 2025)). 120 Prav tam, str. 31. 121 Prav tam, str. 33. 122 Hidrometeorološko, str. 7 (https://www.gov.si/assets/vlada/ Seja-vlade-SZJ/2023/10-2023/SSEUp2.pdf (13. 7. 2025)). 123 Marinček, Poplave, str. 45. ocenjena na 2999,8 milijona evrov.124 Med najbolj prizadetimi so bile tudi občine v Zgornji Savinj- ski dolini – neposredna škoda v občinah Ljubno, Luče, Mozirje in Nazarje je v vseh presegla 90 mi- lijonov evrov.125 Poleg Savinje sta močno poplavljali tudi Dreta in Lučnica.126 Na marsikaterem vodotoku so bili preseženi do sedaj najvišji izmerjeni pretoki, tudi absolutni maksimalni pretok Savinje v Nazarjah z 949 m3/s127 (slika 9), kar je 57-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023. Najvišji pretoki v Zgornji Savinjski dolini so bili izmerjeni 4. avgusta 2023 zjutraj. Na Lučnici v Lučah je bil izmerjen pretok 271 m3/s (oziroma 113-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdobju 1961–2023), kar je drugi najvišji pretok v obdobju meritev 1955–2023, na Dreti v Krašah pa 345 m3/s (oziroma 85-krat več, kot je bil srednji letni pretok v obdob- ju 1961–2023), kar je najvišji pretok v obdobju me- ritev 1955–2023 in katerega povratna doba je bila ocenjena na več kot sto let.128 Tudi tokrat so se v Zgornji Savinjski dolini sprožili številni zemeljski plazovi,129 tudi nekateri večji (slika 12). Podobno kot ob poplavah leta 1990 so tudi tok- rat poplave prizadele številna urbanizirana ob- močja, ki ležijo ob hudournikih ali na poplavnih ravnicah (slika 13). Posebej prizadeti so bili no- vejši deli naselij, ki so se po letu 1990 razširili na poplavna območja. Poplavljena so bila tudi števil- na ista območja, kot je na primer industrijsko in obrtno območje v Nazarjah.130 Podjetje BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje je bilo poplavljeno kar do višine 1,8 m.131 Nič bolje ni bilo na obrtnem ob- močju v Ljubnem ob Savinji, kjer je bilo na pri- mer podjetje Rihter Montažne gradnje, d. o. o., 124 12 mesecev (https://www.gov.si/novice/2024-08-02-12-me- secev-po-poplavah-v-stevilkah/ (13. 7. 2025)). 125 Neposredna škoda v občinah: Ljubno 94.398.432 evrov, Luče: 92.034.903 evrov, Mozirje 91.772.507 evrov in Na- zarje 90.215.909 evrov (Katere občine, https://siol.net/no- vice/slovenija/katere-obcine-so-utrpele-najvec-skode-v- -poplavah-618109 (13. 7. 2025)). 126 Piry et al., Poplave, str. 113. 127 Podatki se v različnih virih Agencije Republike Sloveni- je za okolje razlikujejo. V Izjemne poplave, str. 10 (http:// hmljn.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20pu- blikacije/Porocilo_visoke_vode_in_poplave_avg2023.pdf (13. 7. 2025)), je naveden pretok 859 m3/s. 128 Izjemne poplave, str. 10 (http://hmljn.arso.gov.si/vode/ poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Porocilo_viso- ke_vode_in_poplave_avg2023.pdf (13. 7. 2025)). 129 Kumelj et al., Beleženje, str. 331. 130 Atlas okolja (https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile. aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (13. 7. 2025)); Savinjske novice 55, 10. avgust 2023, št. 32, str. 11, »Najhujše posledice bo zaradi poškodovane opreme trpela industrija«. 131 Savinjske novice 55, 7. september 2023, št. 36, str. 10, »Po- novno zagnali pred mesecem dni ustavljeno proizvod- njo«. 864 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... poplavljeno do višine 1,4 m,133 podjetje KLS Ljub- no, d. o. o., pa je slaba dva meseca po ujmi poro- čalo, da je posredne in neposredne škode za več kot 100 milijonov evrov.134 Močno so bili prizadeti tudi zgornjesavinjski kmetje, saj je škodo utrpelo kar okrog 700 od okrog 900 kmetij. Neposredna 132 Atlas okolja (https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx? id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (13. 7. 2025)). 133 Savinjske novice 55, 28. september 2023, št. 39, str. 8, »'Pri- čakujemo, da bomo v prihodnjih dneh usposobili večino opreme za proizvodnjo'«. 134 Savinjske novice 55, 28. september 2023, št. 39, str. 11, »Ško- da po avgustovski poplavi bo znana šele po končani sa- naciji«. škoda je bila na kmetijskih zemljiščih, ki so bila erodirana ali zasuta, pridelek na njih pa je bil uničen. Tam, kjer so bila kmetijska zemljišča »le« poplavljena, pa pridelek ni bil primeren za uživa- nje. Precejšnja je bila posredna škoda, saj kmetije »niso mogle oddajati mleka, zaradi neprevoznosti cest, iz istega razloga kmetje niso mogli prodati lesa, zaradi izpada električne energije niso mogli predelovati suro­ vin. Velik izpad dohodka je tudi pri turističnih kmeti­ jah, ki so morale zapreti vrata sredi sezone.«135 Škoda 135 Savinjske novice 55, 14. september 2023, št. 37, str. 11, »Kme- tije z največ škode v poplavah bodo obravnavali indivi- dualno«. Slika 12: V času poplav avgusta 2023 so se sprožili številni zemeljski plazovi, tudi večji, kot je ta v Konjskem Vrhu v občini Luče (foto: Matija Zorn). Slika 13: Urbanizirana območja v dnu ozkih dolin so še posebej izpostavljena poplavni nevarnosti. Posledice poplave avgusta 2023 na cestni in vodni infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih in stanovanjskih objektih v Strugah v občini Luče (zgoraj: posledice poplave; spodaj: stanje pred poplavo).134 865 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... je bila tudi na stanovanjskih objektih, številni so bili tako poškodovani, da je potrebna njihova od- stranitev – v občinah Ljubno in Luče je takšnih objektov okrog dvajset.136 PRIHODNOST VISOKIH VODA Z vidika prihodnjega pojavljanja vodnih ujm je pomembno spremljanje absolutnih maksimal­ nih rečnih pretokov, ki so skrb vzbujajoči predvsem pri vodotokih z naraščajočim trendom. V Zgor- nji Savinjski dolini so v obdobju od 1961 do 2023 trendi absolutnih maksimalnih letnih pretokov pri Savinji (vodomerni postaji Solčava in Nazar- je), Lučnici in Dreti padajoči (preglednica 7, slika 14). Absolutni maksimalni pretoki so se najbolj zmanjšali na Dreti pri Krašah, in sicer za 57,10 m3/s oziroma 43,4 %, najmanjša razlika pa je na Savinji pri Nazarjah, kjer je upad pretoka komaj 2,9 m3/s oziroma 1,2 %.137 Nasprotno pa je na Savi- nji na vodomerni postaji Letuš (le malo dolvodno od preučevanega območja) trend že rahlo naraš- čajoč, kar lahko tudi za Zgornjo Savinjsko dolino pomeni naraščajočo nevarnost vodnih ujm. Na sliki 14, ki prikazuje trend absolutnih ma- ksimalnih letnih pretokov Savinje pri vodomerni 136 Savinjske novice 56, 3. maj 2024, št. 18, str. 5, »Vlada potrdi- la seznam hiš za rušenje«. 137 Statistična raven zaupanja je nizka, saj na treh vodomer- nih postajah ne dosega niti 90 %. Izjema je le vodomerna postaja Kraše na reki Dreti s stopnjo zaupanja kar 99,0 %. postaji Nazarje, se trendna črta giblje med 245,0 m3/s in 242,1 m3/s, posamezne letne vrednosti pa močno odstopajo navzdol ter predvsem navzgor. Leta 2020 je bil na primer absolutni maksimalni pretok samo 135,4 m3/s, leta 2023 pa je dosegel re- kordnih 949,5 m3/s. Z vidika poplavne nevarnosti so poleg abso- lutnih maksimalnih rečnih pretokov pomemb- ni tudi njihovi koeficienti variacije (preglednica 8).138 Te smo primerjali med obdobji 1961–1980, 1981–2000 in 2001–2020. Na Savinji v Nazarjah in Dreti v Krašah koeficienti ves čas postopoma na- raščajo, na Savinji v Solčavi in Lučnici v Lučah pa so najvišje vrednosti dosegli v obdobju 1981– 2000. Zaradi izredno visokih pretokov ob popla- vah 2023 smo v preglednico dodali še stolpec za obdobje 2001–2023 – v tem obdobju izračunani koeficienti variacije dosegajo daleč najvišje vred- nosti. Naraščanje koeficientov variacije pomeni, da lahko na obravnavanih vodotokih tudi v pri- hodnje pričakujemo večje odklone absolutnih maksimalnih letnih pretokov navzgor, torej tudi občasne »katastrofalne« dogodke. 138 Koeficienti variacije kažejo razpršenost podatkov – večji kot je koeficient, večja je razpršenost (Sagadin, Statistične metode, str. 92). Pri rečnih pretokih večji koeficient varia- cije pomeni večjo možnost pojavljanja tako najmanjših kot največjih pretokov. Preglednica 7: Trendi absolutnih maksimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023. vodotok vodomerna postaja Mann-Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2023 trendna razlika 1961–2023 trendna razlika 1961–2023 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Savinja Solčava –0,75 pod 90,0 –0,073 35,01 30,48 –4,53 –12,94% Savinja Nazarje (slika 14) –0,08 pod 90,0 –0,047 245,00 242,08 –2,92 –1,19% Lučnica Luče –1,49 pod 90,0 –0,227 49,56 35,50 –14,06 –28,38% Dreta Kraše –2,76 99,0 –0,921 131,66 74,55 –57,10 –43,37% Slika 14: Rahlo padajoči trend absolutnih maksimalnih letnih pretokov Savinje na vodomerni postaji Nazarje v obdobju od 1961 do 2023. Najvišje vrednosti sovpadajo z največjimi poplavami v letih 1990, 1998, 2007, 2012 in 2023. 866 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... SKLEP V Zgornji Savinjski dolini sledimo podneb- nim in hidrološkim spremembam, ki so značilne za celotno državo.139 Povprečne letne temperatu- re naraščajo in so se od 60. let prejšnjega stoletja tudi v Zgornji Savinjski dolini dvignile za dobri 2 oC. Tako kot drugod po državi se tudi na tem območju znižujejo letne količine padavin, pod- nebne spremembe pa so najbolj vidne v močno skrajšanem trajanju snežne odeje, ki se je od 60. let prejšnjega stoletja ponekod tudi več kot pre- polovila. V Solčavi se je na primer število dni s snežno odejo zmanjšalo kar za 60 dni. Hidrološke spremembe se kažejo v padanju povprečnih minimalnih, srednjih letnih in pov- prečnih maksimalnih pretokov. Poleg vodnih ko- ličin se pri vodotokih spreminjajo tudi pretočni režimi. Naše gorske reke so imele še pred nekaj desetletji izrazit snežno-dežni pretočni režim, tu- di Savinja. Zaradi snežnega zadržka so bili pre- toki najmanjši pozimi in zaradi taljenja snega je spomladi nastopil glavni pretočni višek. Danes ni več tako, saj je zaradi količinsko in časovno skromnejše snežne odeje ter močnejše evapo- transpiracije opazno upadanje pretokov v pozni pomladi in na začetku poletja ter naraščanje pre- tokov zaradi dežnih padavin med oktobrom in decembrom, kar kaže na »zamujanje« zime. Območje Zgornje Savinjske doline ima zaradi reliefnih razmer omejene možnosti za poselitev. Tam, kjer pa so reliefne razmere ugodne, nevar- nost za poselitev in infrastrukturo predstavljajo hudourniški vodotoki, saj Savinja in njeni pritoki pogosto poplavljajo. Povod za poplave so obilne padavine, k vse večji škodi pa prispeva človek z nepremišljenim poseganjem v poplavno nevar- na območja. Podnebne in hidrološke spremem- be z nepredvidljivimi vremenskimi in vodnimi razmerami zahtevajo topogledno še dodatno previdnost, saj moramo biti pripravljeni na še pogostejše ekstremne dogodke, kot so uničujoče 139 Na primer Dolinar in Vertačnik, Spremenljivost tem- peraturnih; Hrvatin in Zorn, Climate and hydrological; Hrvatin in Zorn, Recentne spremembe; Hrvatin in Zorn, Trendi; Hrvatin in Zorn, Climate and discharge; Stojil- ković in Brečko Grubar, Discharge regimes; Vertačnik in Bertalanič, Podnebna spremenljivost. poplave. Zato bo za zmanjšanje prihodnjih škod ključno ustrezno prostorsko načrtovanje,140 ki bo razumelo in upoštevalo naravne nevarnosti. Ba- ti se je namreč, kot so zapisali po poplavah leta 1990, da »bodo mnoge strahote kmalu utonile v poza­ bo in se bodo ponavljale iste napake«.141 FINANcIRANJE Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa »Geografija Slovenije« (P6-0101), ki ga financira Javna agen- cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re- publike Slovenije. IZJAVA O DOSTOpU DO RAZISKOVALNIH pODATKOV Raziskovalni podatki, na katerih temelji članek, so na voljo v Arhivu hidroloških podatkov (dostopno na spletnem naslo- vu: http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/) in Arhivu meteorolo- ških podatkov (dostopno na spletnem naslovu: http://meteo. arso.gov.si/) Agencije Republike Slovenije za okolje (citirano tudi v opombah in seznamu spletnih strani). VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Jutro, 1933. Savinjske novice, 1990, 2023, 2024. Slovenski narod, 1926. LITERATURA Baš, Angelos: Savinjski splavarji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974. Bat, Marjan in Uhan, Jože: Vode. Narava Slovenije (ur. Barbara Zych in Špela Mihelač). Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 2004, str. 102–145. Breznik, Marko: Poplave v novembru 1990 – analiza, kritika, naloge. Vodna ujma, Slovenija – november 1990: zbornik referatov. Celje: Nivo, str. 43–57. Čuček, Filip: »Ako bi tekla Savinja ali Voglajna blizu Gradca, bili bi že davno z deželnim denarjem regu- lirani.« Reka Savinja, poplave in regulacije konec 19. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino 64, 2024, št. 1, str. 284–297. DOI: https://doi.org/10.51663/ pnz.64.1.16 Dolinar, Mojca in Vertačnik, Gregor: Spremenljivost temperaturnih in padavinskih razmer v Sloveniji. Okolje se spreminja: podnebna spremenljivost Slove­ 140 Piry et al., Poplave, str. 122. 141 Kladnik, Učinki poplav, str. 61. Preglednica 8: Koeficienti variacije absolutnih maksimalnih letnih pretokov v obdobju od 1961 do 2023. vodotok vodomerna postaja 1961–1980 1981–2000 2001–2020 2001–2023 Savinja Solčava 56,43 59,85 46,48 126,77 Savinja Nazarje 27,85 46,43 48,83 64,44 Lučnica Luče 34,65 68,97 56,66 104,87 Dreta Kraše 26,49 45,25 61,75 75,55 867 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... nije in njen vpliv na vodno okolje (ur. Tanja Cegnar). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010, str. 37–40. Dolinar, Mojca: Obilne padavine ob poplavah jeseni leta 1998. Ujma, 1999, št. 13, str. 151–159. Fazarinc, Rok: Neurje 18. septembra 2007 na območju porečja Savinje. Mišičev vodarski dan 18, 2007, str. 22–27. Fazarinc, Rok: Ureditev Savinje v območju naselij Zgornje Savinjske doline. Poplave v Sloveniji (ur. Milan Orožen Adamič). Ljubljana: Geografski in- stitut Antona Melika ZRC SAZU, 1992, str. 167–174. DOI: https://doi.org/10.3986/8677590641 Frantar, Peter in Hrvatin, Mauro: Pretočni režimi v Slo- veniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik 77, 2005, št. 2, str. 115–127. Frantar, Peter: Hidrogeografija Šaleške in Zgornje Sa- vinjske doline. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina (ur. Matjaž Šalej). Velenje: Erico, 2006, str. 62–75. Frantar, Peter: Pretočni režimi slovenskih rek in njiho- va spremenljivost. Ujma, 2005, št. 19, str. 145–153. Gams, Ivan: Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983. Globevnik, Lidija: Škode zaradi poplav v Sloveniji v obdobju 2007–2010. Slovenski vodar, 2012, št. 25, str. 13–21. Horvat, Aleš: Ujma 1. novembra 1990 na območju Zgornje Savinje. Pogubna razigranost: 110 let orga­ niziranega hudourničarstva na Slovenskem 1884–1994 (ur. Stanislav Jesenovec). Ljubljana: PUH, 1995, str. 50–53. Hrvatin, Mauro in Komac, Blaž in Zorn, Matija: Wa- ter resources in Slovenia. Water Resources Manage­ ment in Balkan Countries (ur. Abdelazim M. Negm, Gheorghe Romanescu in Martina Zelenakova). Cham: Springer, 2020, str. 47–79. DOI: https://doi. org/10.1007/978-3-030-22468-4_3 Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Climate and dischar- ge trends, and flood hazard in Slovenia’s Dinaric Karst region since the mid-twentieth century. En­ vironmental Histories of the Dinaric Karst (ur. Borna Fuerst-Bjeliš, Jelena Mrgić, Hrvoje Petrić, Matija Zorn in Žiga Zwitter). Cham: Springer, 2024, str. 339–374 (Environmental History, 17). DOI: https:// doi.org/10.1007/978-3-031-56089-7_12 Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Climate and hydro- logical changes in Slovenia’s mountain regions between 1961 and 2018. Ekonomska i ekohistorija 16, 2020, str. 201–218. Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Climate change im- pacts on hydrology in the Mediterranean part of Slovenia. Climate Change in the Mediterranean and Middle Eastern Region (ur. Walter Leal Filho in Evangelos Manolas). Cham: Springer, 2022, str. 85– 118. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-78566- 6_4 Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Mountains of Slove- nia. Discourses on Mountains of Montenegro and Slo­ venia (ur. Matija Zorn, Olga Pelcer Vujačić in Peter Mikša). Cham: Springer, 2025. DOI: https://doi. org/10.1007/978-3-031-99017-5_5 Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Recentne spremembe rečnih pretokov in pretočnih režimov v Julijskih Alpah. Triglav 240 (ur. Matija Zorn, Peter Mikša, Irena Lačen Benedečič, Matej Ogrin in Ana Marija Kunstelj). Ljubljana: Založba ZRC, 2018, str. 107– 129. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500841 Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010. Geograf­ ski vestnik 89, 2017, št. 2, str. 9–35. DOI: https://doi. org/10.3986/GV89201 Hrvatin, Mauro: Pretočni režimi v Sloveniji. Geografski zbornik 38, 1998, str. 59–87. Ilešič, Svetozar: Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski zbornik 19, 1947, str. 71–110. Jakop, Urban in Kobold, Mira in Šraj, Mojca: Hidro- loška analiza poplav za porečje Savinje. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2017, 2018, str. 13–23. Jesenovec, Stanislav: Velike hudourniške po plave, po- vodnji in ujme. Pogubna razigranost: 110 let organi­ ziranega hudourničarstva na Slovenskem 1884–1994 (ur. Stanislav Jesenovec). Ljubljana: PUH, 1995, str. 12–50. Kladnik, Drago: Učinki poplav 1990 v Zadrečki dolini. Ujma, št. 5, str. 54–61. Kobold, Mira in Ulaga, Florjana: Hidrološko stanje voda in podnebna spremenljivost. Okolje se spremi­ nja: podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje (ur. Tanja Cegnar). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010, str. 43–56. Kobold, Mira: Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007. Ujma, 2008, št. 22, str. 65–75. Kobold, Mira: Poplave konec oktobra in v začetku no- vembra 2012. Ujma, 2013, št. 27, str. 44–51. Kolbezen, Marko in Pristov, Janko: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana: Hidrometeo- rološki zavod Republike Slovenije, 1998. Kolbezen, Marko in Škerjanc, Karel: Katastrofalne vi- soke vode v Sloveniji 1. novembra 1990. Vodna ujma, Slovenija – november 1990: zbornik referatov. Celje: Nivo, str. 27–31. Kolbezen, Marko: Velike poplave in povodnji na Slo- venskem – II. Ujma, 1992, št. 6, str. 214–219. Komac, Blaž in Natek, Karel in Pečnik, Martina in Zorn, Matija: Ogroženost Zgornje Savinjske doline zaradi recentnih geomorfnih procesov. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina (ur. Matjaž Šalej). Velenje: Erico, 2006, str. 88–99. Komac, Blaž in Natek, Karel in Zorn, Matija: Geograf­ ski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, 2008 (Geografija Slovenije, 20). DOI: https://doi. org/10.3986/9789612545451 868 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... Komac, Blaž in Natek, Karel in Zorn, Matija: Širjenja urbanizacije na poplavna območja. Geografski ve­ stnik 80, 2008, št. 1, str. 33–43. Kotnik, Franci in Šukalo, Marija: Občina Nazarje skozi čas: Dogodki v občini Nazarje 1998–2008. Zbornik občine Nazarje: 1998–2008 (ur. Franci Kotnik). Na- zarje: Občina, 2008, str. 22–36. Kumelj, Špela in Jemec Auflič, Mateja in Peternel, Ti- na in Šinigoj, Jasna in Jež, Jernej in Novak, Andrej in Kure, Karin in Turk, Domen in Šegina, Ela: Bele- ženje podatkov o plazovih in stanje leta 2023. Ujma, 2024, št. 38, str. 325–335. Lalić, Bogdan: Prikaz hidrološke situacije ob poplavi novembra 1990. Poplave v Sloveniji (ur. Milan Oro- žen Adamič). Ljubljana: Geografski institut An- tona Melika ZRC SAZU, 1992, str. 145–153. DOI: https://doi.org/10.3986/8677590641 Marinček, Matija Bogdan: Poplave ob Savinji novem- bra 1990 in avgusta 2023 – primerjava, zaključki in predlogi sanacije. Mišičev vodarski dan 34, 2023, str. 35–45. Marinček, Matija in Petrič, Stane in Skutnik, Branko in Zupančič, Zdenko in Prekoršek, Zvone: Vodna ujma 1998: na vodnem območju Savinje in Sotle. Celje: Nivo, 1999. Marinček, Matija: Vzroki poplav v Celju 1. novembra 1990. Poplave v Sloveniji (ur. Milan Orožen Ada- mič). Ljubljana: Geografski institut Antona Meli- ka ZRC SAZU, 1992, str. 155–161. DOI: https://doi. org/10.3986/8677590641 Meze, Drago: Po gorah in dolinah porečja Drete. Pla­ ninski vestnik 63(19), 1963, št. 5, str. 226–234. Meze, Drago: Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini. Geografski zbornik 17, 1978, str. 99–156. Meze, Drago: Savinjska dolina. Enciklopedija Slovenije, 10. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 411–412. Meze, Drago: Ujma 1990 v Gornji Savinjski dolini, med Lučami in Mozirsko kotlinico. Ujma, 1991, št. 5, str. 39–50. Milenković, Aleksandar: Vzpostavitev lokalne samo­ uprave v Republiki Sloveniji v številkah: Obseg pojava »teritorialna sprememba« od leta 1971 do leta 2006, oce­ njen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2007. Natek, Karel: Geoecological research into the cata- strophic floods of November 1, 1990, in the Savinja River basin and its role in the mitigation of future disasters. Geografski zbornik 33, 1993, str. 85–101. Natek, Karel: Geoekološke značilnosti in grožnje pri- hodnjih katastrof v porečju Savinje. Poplave v Slo­ veniji (ur. Milan Orožen Adamič). Ljubljana: Geo- grafski institut Antona Melika ZRC SAZU, 1992, str. 171–174. DOI: https://doi.org/10.3986/8677590641 Natek, Karel: Geomorfološki učinki poplav 1. novem- bra 1990 v Savinjski dolini. Geografija v šoli 1, 1991, št. 1, str. 72–75. Natek, Karel: Plazovi v Gornji Savinjski dolini. Ujma, 1991, št. 5, str. 62–65. Ogrin, Darko in Plut, Dušan: Aplikativna fizična geogra­ fija Slovenije. Ljubljana: Znanstvena založba Filo- zofske fakultete, 2012. Ogrin, Darko in Repe, Blaž in Štaut, Lenart in Svetlin, Domen in Ogrin, Matej: Podnebna tipizacija Slo- venije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59, 2023, št. 1, str. 5–89. DOI: https://doi.org/10.4312/de- la.59.5-89 Orožen Adamič, Milan: Meteorološka situacija 1. 11. 1990 in učinki poplav v Sloveniji. Geografija v šoli 1, 1991, št. 1, str. 65–71. Orožen, Janko: Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov. Kronika 4, 1956, št. 1, str. 15–20. Perko, Drago: Naravne razmere in prebivalstvo. Savinj­ ska: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja (ur. Stanko Pelc). Celje: Zveza geografskih društev Slo- venije, 1993, str. 34–54. Petek, Franci: Spremembe rabe tal v slovenskem alp­ skem svetu. Ljubljana: Založba ZRC, 2005 (Geo- grafija Slovenije, 11). DOI: https://doi.org/10.3986/ 9789612545123 Piry, Matevž in Petan, Sašo in Ulaga, Florjana in Šu- pek, Miha in Koprivšek, Maja in Sušnik, Mojca: Poplave leta 2023. Ujma, 2024, št. 38, str. 106–123. Polajnar, Janez: Visoke vode v Sloveniji leta 1998. Uj­ ma, 1999, št. 13, str. 143–150. Polajnar, Janez: Visoke vode v Sloveniji v letih 1999 in 2000. Ujma, 2000/2001, št. 14–15, str. 39–45. Pristovšek, Blaž: Regulacijski problem Savinje. Kroni­ ka slovenskih mest 1, 1934, št. 3, str. 217–221. Sagadin, Janez: Statistične metode za pedagoge. Maribor: Obzorja, 2003. Salmi, Timo in Määttä, Anu in Anttila, Pia in Ru- oho-Airola, Tuija in Amnell, Toni: Detecting trends of annual values of atmospheric pollutants by the Mann­Kendall test and Sen’s slope estimates – the Excel template application MAKESENS. Publications on Air Quality No. 31. Helsinki: Meteorological In- stitute, 2002. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787: Opisi, 5. zve- zek (ur. Vincenc Rajšp, Marija Grabnar). Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1999. Stojilković, Borut in Brečko Grubar, Valentina: Dis- charge regimes of Slovenian rivers: 1991–2020. Acta geographica Slovenica 64, 2024, št. 3, str. 7–31. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.13654 Sušnik, Mojca in Robič, Mojca in Pogačnik, Nejc in Ulaga, Florjana in Kobold, Mira in Lalić, Bogdan in Vodenik, Barbara in Štajdohar, Maja: Visoke vode in poplave v septembru 2007. Mišičev vodarski dan 18, 2007, str. 7–14. 869 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... Šipec, Slavko: Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998. Ujma, 1999, št. 13, str. 160–167. Trontelj, Miran: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Ljubljana: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1997. Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih za- radi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uradni list Republike Slovenije, 2008, št. 89. Vertačnik, Gregor in Bertalanič, Renato: Podnebna spre­ menljivost Slovenije v obdobju 1961–2011: 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2017. Vertačnik, Gregor: Klimatološki opis izjemnega pada- vinskega dogodka 18. septembra 2007. Ujma, 2008, št. 22, str. 58–64. Vertačnik, Gregor: Obilne padavine od 26. oktobra do 5. novembra 2012. Ujma, 2013, št. 27, str. 36–43. Vodna bilanca Slovenije 1971–2000 (ur. Peter Frantar). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008. Vodna ujma – Slovenija, november 1990: katalog. Celje: Nivo, 1990. Vodno bogastvo Slovenije (ur. Jože Uhan in Marjan Bat). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003. Zabret, Katarina: Vpliv značilnosti drevesnih vrst na prestrezanje padavin. Acta hydrotechnica 26, 2013, št. 45, str. 99–116. Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list Republi­ ke Slovenije, 2007, št. 33. Zakon o urejanju prostora. Uradni list Republike Slove­ nije, 2021, št. 199. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije, 2002, št. 67. Zbirno poročilo o oceni škode zaradi neurja s poplava- mi od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1990 v Republiki Sloveniji (izvleček). Vodna ujma – Slovenija, november 1990: katalog. Celje: Nivo, 1990. Zorn, Matija in Komac, Blaž: Damage caused by natu- ral disasters in Slovenia and globally between 1995 and 2010. Acta geographica Slovenica 51, 2011, št. 1, str. 7–41. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101 Zorn, Matija in Mrak, Irena in Guček, Matjaž in Hr- vatin, Mauro in Novak, Matevž: Vodne ujme in gospodarjenje z gozdom v porečju Tržiške Bistri- ce. Kronika 68, 2020, št. 3 (Iz zgodovine Tržiča), str. 959–970. Zorn, Matija: Poplave – stalnica v Spodnji Savinjski dolini. Kronika 65, 2017, št. 3 (Iz zgodovine Spodnje Savinjske doline), str. 529–540. SPLETNE STRANI 12 mesecev po poplavah v številkah. Ljubljana: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 2. 8. 2024. https://www.gov.si/novice/2024-08-02-12-mesecev- -po-poplavah-v-stevilkah/ Arhiv hidroloških podatkov. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2025. http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/; http://www.arso. gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html Arhiv meteoroloških podatkov. Ljubljana: Agencija Repu­ blike Slovenije za okolje, 2025. http://meteo.arso.gov.si/ Atlas okolja. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2025. https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile. aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso Hidrometeorološko poročilo: Nalivi in obilne padavine ter povodenj v Sloveniji med 3. in 8. avgustom 2023. Ljub­ ljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2023. https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade- -SZJ/2023/10-2023/SSEUp2.pdf Izjemen padavinski dogodek 18. septembra 2007. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ climate/text/sl/weather_events/padavine_18sep07. pdf Izjemne poplave v Sloveniji med 4. in 8. avgustom 2023. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2023. http://hmljn.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20 in%20publikacije/Porocilo_visoke_vode_in_popla- ve_avg2023.pdf Katere občine so utrpele največ škode v poplavah? Siol no­ vice, 18. 10. 2023. https://siol.net/novice/slovenija/katere-obcine-so- -utrpele-najvec-skode-v-poplavah-618109 Nalivi in obilne padavine od 3. do 6. avgusta 2023. Ljublja­ na: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2023. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ www/climate/text/sl/weather_events/padavine_ 3-6avg2023.pdf Podnebne statistike 1950–2020. Ljubljana: Agencija Repu­ blike Slovenije za okolje, 2025. https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/sta- tistike_1950_2020/ 870 | kronika 73 � 2025 3 mauro hrvatin, matija zorn | podnebne in hidrološke spremembe v zgornji savinjski dolini od šestdesetih ... Slabih 30 milijonov evrov škode po poplavah v Savinjski regiji. Celje.info, 14. 11. 2012. https://www.celje.info/aktualno/slabih-30-milijo- nov-evrov-skode-po-poplavah-v-savinjski-regiji/ To je predpis, ki je dovolil množično gradnjo na poplavnih območjih. Necenzurirano.si, 17. 8. 2023. https://necenzurirano.si/clanek/novice/to-je-pred- pis-ki-je-dovolil-mnozicno-gradnjo-na-poplavnih- -obmocjih-1079507 Zgodovinski arhiv Celje: Okrajno sodišče Gornji Grad, 2022. https://vodnik.zac.si/arhiv/1044997 SUMMARY Climate and Hydrological Changes in the Upper Savinja Valley since the 1960s The article discusses climate and hydrological changes in the Upper Savinja Valley since the 1960s. The area is characterized by diverse geological structures, a rugged surface, and torrential watercourses. Most of the area is covered by forest. Climate changes are reflected in rising average annual temperatures by slightly over 2oC, decreas- ing annual precipitation, and a significantly shorter snow cover period, which has decreased as much as by half in some areas since the 1960s to less than between thirty and sixty days, depending on the location. Hydrological chang- es are reflected in decreasing average annual minimum, average annual mean, and average annual maximum river discharges. In addition to water quantities, watercourses also exhibit changing discharge regimes. In the past, the Savinja River had a characteristic alpine snowmelt–rain- fall regime. Due to snow retention, its discharges were the lowest in winter, and the major excess flow occurred in spring because of snow melting. The current situation is made different by the shorter and thinner snow cover, as well as a more pronounced evapotranspiration, which have caused a noticeable decrease in river discharges in late spring and early summer, followed by increased river discharges due to rainfall between October and December, resulting in “delayed” winter. After 1991, the discharge re- gimes of all watercourses in the Upper Savinja Valley may be classified as rainfall–snowmelt regimes. Due to its terrain conditions, the Upper Savinja Valley offers limited possibilities for settlement. However, where favourable terrain conditions are provided, a major threat to settlement and infrastructure is posed by torrential wa- tercourses, with the Savinja River and its tributaries fre- quently flooding the area. Over the last century, the Upper Savinja Valley has suffered several devastating floods. At the stream gauging station on the Savinja River at Na- zarje, with discharge data available for the period between 1926 and 2023, the river exceeded the projected millennial discharge in 2023, the projected centennial discharge in 1990, 1998, 2012, and 2023, and the projected twenty-year discharge additionally in 1926, 1933, 2000, and 2007. The flooding is caused by heavy precipitation, and the increas- ing severity of damage is a result of human thoughtless interference with flood areas. Climate and hydrological changes with unpredictable weather and hydrological conditions require further cau- tion, especially regarding increasingly frequent extreme events, including floods. Appropriate spatial planning that will understand and take account of natural hazards will be of pivotal importance for mitigating damage in the future.