OSRcDNjA «FLJE ? 55 W M. OGLASI ZASTONJ NOVO LETO STARA CENA Cena 13 din Celje, sreda 9. januar 1991 št. 1 - leto XXV ZGODOVINA SE PONAVLJA Puč v Emu Z »boljševističnim« pučem so imenovali Jožeta Gubenška za novega glavnega direktorja celjskega izgubaša. Proti volji kolektiva. SEDEM LET PO 'LIPOVEM LISTU KDO BDI NAD GORENJEM? Postanimo Vsi dobri in Atelškovi dragi_____možje V »Lani smo opeharili številne Pred dvema tednoma se je sesta-turiste, ki so drago plačali slabe la Atelškova ekipa iz Gorenja, usluge,« pravi Leopold Perc. IMUNITETA ŠČITI ŽALSKEGA ŽUPANA MILANA DOBNIKA Narejen v Jugoslaviji rojen v Sloveniji DROBNE NOŽIČE IŠČEJO VARNO DLAN Trgovsko podjetje Nudimo vam: — Avto plašče — Akumulatorje — Barve jub Delovni čas od 6.30-14.30 Se priporočamo! »obojska 16 (Hudinja), Celje tel: 31-193 SEZNAM ZAPLENJENIH NEPREMIČNIN, TRETJIČ odslej v prodaji tudi v Ljubljani in Mariboru NOVA m DODA ZDRAHE V MARIBORSKI OPERI C/5 "C N N & Tujega nočemo - svojega nimamo DOGODKI V SLIKI MED NAMI Štiričlanski družini Trbovšek iz Ljubnega ob Savinji, ki ji je voda odnesla dom, je gradbeno podjetje »PIONIR« iz Novega mesta v rekordnih enaindvajsetih dneh zgradilo montažno enodružinsko hišo, ki so jo tudi notranje opremili. Na Frankolovem so se v nedeljo spet zbrali krajani. Nadaljevali so žolčne debate o krajevnih težavah in oblasti, prisostvovala pa sta vsej zadevi tudi celjski minister za krajevne skupnosti, Silvester Drevenšek, in premier Mirko Krajnc. Bilo je za zjokati se... Železarji v Štorah spet delajo. Po prisilnih dopustih, razen za petsto do šeststo ljudi, ki so še vedno doma, so v vseh enotah zagnali proizvodnjo. Od ponedeljka so v Valjarni I. ena izmena, v Valjarni II. dve izmeni in v Jeklovleki dve izmeni. Pravoslavni božič v Celju, 7. januar 1991, nasproti avtobusne postaje. t Kdaj bomo elegantni? Po osmih tednih in osmih številkah ima Nova doba prvo tožbo in prvih tisoč naročnikov. Da nas boste brali, nismo nikoli dvomili, da smo premalo neposredni pa smo se bali vse do obvestila, da nas tožijo. Zdaj smo vsaj za silo potolaženi. Seveda pa ena tožba še ne prinese ugleda in v to smer, dragi bralci in bralke, se bomo trudili še naprej- Bralec, novinarski starosta iz Novega mesta (kdo bi si mislil, da so tudi tam že izvedeli za nas!) nam piše, kako je kot mladenič na Masaryko-vem nabrežju v Celju srečeval nekega gospoda, vedno elegantno oblečenega, z volčjakom ob boku in včasih z damo v kožuhu ob sebi. Pipico da je imel v ustih in se sprehajal. Bil je, piše naš starejši kolega, sam nekdanji urednik Nove dobe, gospod Pečnik. Kdaj si bo naša maloštevilna stalna ekipa na novo oživljene Nove dobe lahko vzela to-liko-časa, da bo šla na miren sprehod, nam ni znano. Se manj, kdaj bi si lahko omislil vsak po enega lepega ps*in kdaj bi svojim damam larfko privoščili kakšen kožuh. Sicer pa menda ženske kožuhov v teh časih ne marajo, preveč življenj je treba zanje. Kakorkoli, tudi sodoben časopis (ki mu neuki lepijo etiketo »rumen«) zahteva od ustvarjalcev ves življenjski sok, vse skrajne napore in ves čas med enim in drugim kratkim spancem. Pa se nam menda počasi le svetlikajo boljši redakcijski časi. Ob novem letu smo se namreč iz dnevne sobe Janeza Severja preselili v najete prostore na Aškerčevi 15, drugo nadstropje desno. Sem nam torej v prihodnje pošiljajte svoje prispevke, pripombe, graje in pohvale. Ce nas slučajno ne najdete, nas poiščite v bližnjem kafiču po imenu Mladina (po redakciji je že zakrožila šala, da smo v Novi dobi tako dobri, da nam ekipa iz Mladine lahko le še kavo kuha). Na kaj bi vas radi posebej opozorili v tej številki? Morda na nadaljevanje objavljanja seznama po vojni zaplenjenega premoženja v okraju Celje. Po dveh nadaljevanjih smo dobili za to gradivo toliko vaših prošenj, da jih nismo mogli prezreti. Želje bralcev pa so za nas ukaz. Ob tem pričenjamo objavljati tudi seznam novih podjetij. V tej številki napovedujemo tudi pričetek objavljanja feljtona z naslovom Vetrinjska tragedija. S to številko smo tudi razširili prostor, ki je namenjen vašim pismom. Po eni strani zato, ker je vaših reakcij na članke vse več, po drugi pa zategadelj, ker nam očitno zaupate in prejemamo vse več pisem, v katerih nam predlagate teme za pisanje ali pa razgrinjate svoje težave. Tako boste v časniku našli kar dve strani pisem, na posebni strani pa še dve obsežni pismi iz celjskih zaporov. Izmed člankov naših novinarjev vas posebej opozarjamo na dva o novem vodstvu v celjskem Emu, na naše odkritje pod Trojanami, ko seje zrušil del viadukta, ki ga gradi Ingrad, na ekskluzivno reportažo s srečanja vseh nekdanjih vodilnih delavcev Gorenja, na intervjuja z Vane-tom Gošnikom in Leopoldom Percem. Pomudili pa smo se tudi ob zdrahah v mariborski operi, katerim se novinarski kolegi iz drugih redakcij vztrajno izogibajo. Ob vsem tem pa po našem lepem običaju še povzetki najzanimivejših dogodkov preteklih dni iz regije, domovine in tujine, pa seveda običajne našpičene sredinske strani. Povrhu pa še nekaj fo-todokumentov iz regije, s praznovanj na novoletno noč, z novoletnega obiska na Madžarskem in z zadnje premiere v celjskem teatru. In za konec — mi nismo iskali prvih novorojencev v novem letu, pač pa smo poiskali fantka in deklico, ki sta bila rojena takoj po plebiscitu. Torej prvega neodvisnega moža in prvo suvereno dekle na Celjskem. P. S. Kako učinkoviti so lahko nekateri demokratično izvoljeni občinski možje pa preberite na strani 26. Edino nova doba natančno popisuje, kako žalski župan, Milan Dobnik, premikastil svojega soseda, gostilničarja Slavka Podobnika. Vse zato, ker mu Podobnik že nekaj časa kali zasluženi nočni počitek. Drug »učinkovitež« je mozirski iz-vršnik, Alfred Božič. Na sredinskih straneh preberite vse o tem, kje se je potepal zadnja leta in kako je z denarjem za poplavljence izsiljeval delavski svet Elkroja. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje Nova doba - izdaja podjetja Preše d. o. o., tiska Družbeno ppdjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p. o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. 24-545 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 13 din, mesečna naročnina 50 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo Stran 4,5 Stran 27 ilillii«! Stran 6, 7 Stran 8 Stran 8 Stran 8 Stran 9 Stran 10 PISMA Reakcije bralcev Iz zaporov REPORTAŽE Vsi Atelškov! možje FOTOREPORTAŽA Baba je padla GOSPODARSTVO Boljševistični puč v Emu Lev, ki liže šapo Ključ je nedvomno v Cinkarni ZDRAVILIŠČA Kovači v nežnih rokah maserk SLOVENCI Drobne nožiče iščejo varno dlan Stran 11 FOTOREPORTAŽA Novoletno veselje DOKUMENTI Vsi šmarski predsedniki VeMr^fka tragedija POPLAVA Kdo žali Moririane DOKUMENTI Seznam zaplenjenega premoženja Stran 15 Seznam podjetnikov STOLČKI Božičkovb božično darilo INTERVJU Vane Gošnik Leopold Perc DOMOVINA Slovenci so Nemci ŠPORT Aco Pepevnik * Madžarska KULTURA Zdrahe v mariborski operi GLASBA Muzika je biznis IZPADI Orgije na sveti večer Boks bb svečah FOTODOKUMENTI Kabare ’91 Stran 24 Stran 25 Stran 26 Stran 26 Stran 32 ♦ ni KERAMIČNE PLOŠČICE POPUST do 207. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA , POSEBNO UGODNE CENE TUDI ZA ZADRUŽNIKE Tel. (063) 33-421 31-865 Ljubečna Celje POGLEDI FOTOREPORTAŽA Skušn j ave »Hvala bogu, da imam v občinskem parlamentu tako močno opozicijo — moj ego je tako zavarovan pred kakšnimi totalitarnimi skušnjavami,« je rekel župan. Pa ne kakšen domač, ti tako nimajo močnih skupščinskih opozicij, temveč župan celjskega partnerskega mesta Singna iz Nemčije. Koliko so realne bojazni, da znajo skušnjave premagati Demosov del slovenske oblasti? Razmere v Sloveniji so nekako ves čas na robu meje, ki ločuje parlamentarno demokracijo od »totalitarne« demokracije. Najhuje, kot sta javno ugotovila le slavoj Žižek pred plebiscitom in Pavel Gantar prejšnji teden, je bilo prav v času predplebiscitne evforije, tistega neznosnega nacionalnega in strankarskega enoumja, ki se ga mora bati vsak pošten intelektualec. Vsak izobraženec, ki kot načelo sprejema idejo, da noben cilj sam po sebi ne posvečuje sredstev. Hudo, bi rekli, je še sedaj. Vse bolj postaja očitno, da je plebiscit premalo definiral večinsko voljo Slovencev, saj da smo za »samostojnost« in »neodvisnost« je bilo jasno že prej, njegov izid pa zdaj nekako postaja zaslon, za katerega se da poskriti vse slabosti večinske koalicije, njenih posameznikov v vladi, predvsem pa dejstvo, da slovenska oblast že vsaj od jeseni sem povsem natančno ve, da se od Jugoslavije enostavno en da kar tako odcepiti. Če je že mogoča nekakšna nacionalna in politična odcepitev, malo manj gospodarska, bi bil kompleten samomor Slovenijo odcepljati tudi s skupnega jugoslovanskega trga. Pa naj fukcionira še tako nepopolno in »krivično«.- Takoj, ko je večinska koalicija s plebiscitno odločitvijo dobila nekakšno zaupnico svojim funkcionarjem (kar je po mnenju nekaterih bil osnovni namen plebiscita), je pričela polagati karte na mizo. Čeprav so Demosovci še novembra razlagali, da slovenska opozicija zavira sprejem nove ustave, so zdaj sami razglasili, da bo verjetno naj prej dobro spremeniti že obstoječo, pa šele zatem temeljito pripraviti novo ustavo za sprejem. Čeprav je večina slovenskih volilcev živela v svetem prepričanju, da bo plebiscit mejnik slovenskega odnosa do nesprejemljive federacije, je zadnje dni vse več uradnih razlag slovenskih ministrov o tem, kako si razlagajo kakšen Markovičev ukrep in kako ga bomo v Sloveniji izvajali. Bolje bi bilo, da jim muca poje jezičke, da ne bodo Slovenci preveč depresivni. Pa tudi informacije v zvezi s slovenskim orožjem, oboroževanjem teritorialnih enot, postajajo strašno informativne. Ne po vsebini, temveč predvsem s tem, ko ničesar ne povedo. Ali je Grubelič res imel kakšne posle s slovensko oblastjo bo sicer skušal na sodišču dokazati urednik Dela plus. Da pa so nekakšni posli z orožjem vsekakor bili je povsem gotovo. In čeprav, dragi bralec, nisi kratkega zgodovinskega spomina, saj se spominjaš vseh krivic, ki ti jih je po vojni in tudi kasneje prizadejala rdeča oblast, naj te vseeno spomnimo še naslednjega: ko je minister Janša še kot mlad fante po Mladini razkrinkaval posle JLA z orožjem, so ga oblasti tožarile. Zdaj Janša tožari druge, ki o tem pišejo, Ja ja, posamezniki obračajo, narod obrne, njihove voditelje pa dajejo skušnjave ... ZAGREBŠKI GLOBUS DRUGAČE O CELJSKEM SREČANJU Slovenija zahteva polovico Istre____________ Celjska listina je ostala nepodpisana. Kaže pa, da so hrvaški novinarji izvohali več, kot se je v resnici zgodilo. Globusov making news je približno takšen: deset dni po srečanju Kučan—Tudman smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, zakaj je bilo srečanje tako neodločno, zakaj ni prineslo nobenih rezultatov. Globus piše, da je slovenska delegacija zahtevala od hrvaške del Istre, ozemlje med rekama Dragonjo in Mirno, po nekaterih drugih virih pa celo zahodno polovico Istrskega polotoka. Novinar Globusa, podpisan kot Tvrtko Prpič, trdi, da je bila slovenska zahteva preresna, da bi jo javnost lahko izvedela. Zanima ga, če je, predsednik Kučan ponudil Hrvatom karkoli za nadomestitev polovice Istre. Prpič se tolaži, da to zdaj, ko trgovina ni uspela, sploh ni pomembno. Prepričan pa je, da je Slovenija želela izkoristiti težak položaj Hrvatske, kjer se mlada demokratična oblast sooča z velikimi nevarnostmi. Hkrati imajo zelo razvito domišljijo ... Zagrebški časopis tudi ugo- tavlja. da so Slovenci in slovenski mediji do ozemlja med rekama Mirno in Dragonjo zelo sentimantalno razpoloženi. Očitajo tudi Mladini, ki ' seje poigrala z »novimi mejami Jugoslavije«, ko so nadobudni kartografi ugotovili, da je Stane Dolanc prodal ozemlje, ker je ime reke Dragonje zvenelo neslovensko. Za konce novinar Tvrtko informativno ugotavlja, da v zahodnih istrskih občinah, v Bujah, Poreču in Rovinju živi 70-80 odstotkov Hrvatov, veliko število preostalih narodov pa ima zelo majhno zastopanost in Slovencev je v vseh teh občinah manj kot 5 odstotkov. Bojazni Hrvatov za Istro so odveč. Kučan in Tudman se o čem takem v Celju nista pogovarjala. Srečanje je seveda vzbudilo veliko pozornost in na žalost je za intimnost v dvoje zmanjkalo časa in priložnosti. Predsednika namreč nikjer nista bila sama! Novinarji smo bili njun nepogrešljiv podaljšek. Zato se sprašujemo, iz katerih zaupljivih virov so hrvaški novinarji izvedeli za slovenske ozemeljske težje — te vire bi lahko zaupali tudi javnosti. Najbrž nima smisla ponavljati, da slovenska delegacija ni izrazila ozemljskih apetitov po Istri. Celjski godalni orkester, dirigent Nenad First, Kristalna dvorana v Rogaški Slatini PISMA . ; ... : V vašem listu s podpisom uredništva v članku Zakaj so 'vas izvolili? pišete o mojih prizadevanjih za realizacijo našega, to je med drugim tudi socialdemokratskega volilnega programa, na zgraditvi avtoceste Celje — Ljubljana, K vašemu pisanju v tej zvezi ni kaj dodati, razen v toliko, da so moja prizadevanja v smislu, kot vi pišete kontinuirana in so že dala določene rezultate. Članek v Delu, ki je vzrok vašega vprašanja, se nanaša na gradnjo avtoceste Šentilj — Zagreb. Zavzemanje za zgraditev te avtoceste namesto preko Ptuja preko Dramelj, je morda lahko razlog za vaše presenečenje. A ni razloga, da bi bili zgroženi. Glede avtoceste proti Ljubljani so po vseh sestankih predstavniki republiške uprave za ceste prišli na dan, da ceste ni mogoče graditi takoj iz preprostega razloga: ker trasa ni dokončno določena, dokumentacija o gradnji ni izdelana, niti zemljišča odkupljena. Stvar je tako bila na začetku. Republiška uprava za ceste ni kazala interesa, da stvar kaj premakne. S tem, da se odlagajo ukrepi, in dela na pripravi dokumentacije za gradnjo, je moč z denarjem, ki je, mirno graditi drugje. Dejstvo je, da je za razvoj Republike Slovenije najpomembnejša gradnja avtoceste proti Ljubljani in na severni Jadran. To je navsezadnje bilo ugotovljeno že še v danes veljavnem zakonu iz leta 1969. A mimo tega zakona je Republiška uprava za ceste delala vse od leta 1976 od zgraditve polovične ceste proti Mariboru dalje do letos. Stvar se je toliko premaknila, da se sedaj v Celju izdeluje del projektne dokumentacije, da se dela v občini Žalec na odkupu zemljišč in se je začel postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Tona odseku skozi Savinjsko dolino (Arja vas — Vransko) medtem. ko na odseku Trojan še vedno ni znano, kje bi naj potekala trasa. Zakaj ti postopki niso že bili opravljeni v preteklosti, a morali bi biti že v letu 1978, je vprašanje s katerim si danes ne moremo dosti pomagati. Drugo je vprašanje, ki sem ga načel v svojem članku Delu. Moje mnenje je, da je najbolj smotrno zgradititi avto- cesto proti Zagrebu tako, da se od Maribora do Dramelj koristi že zgrajena cesta. To bi bilo potrebno le razširiti v štiripasovno. To je predvideno in deloma zgrajeno. Od Dramelj dalje bi bilo moč cesto zgraditi po najkrajši in najugodnejši trasi do hrvatske meje. Ni zavreči tudi ideje, da se cesta zgradi do Krškega oz. Brežic in od tu dalje po prav tako načrtovani avtocesti proti Zagrebu. Po mojem mnenju je za slovenski prostor koristneje če se cesta zgradi na enega od načinov, kot sem zapisal, kakor pa, da se zgradi preko Ptuja in Mac-Ija. V tem primeru, bi cesta služila predvsem tranzitu. V primeru odcepa pri Dramljah (ev. Tepanjah), bi ta cesta imela široko zaledje celotne Celjske oz. Savinjske in Koroške regije. Odprlo bi se manj razvito Kozjansko. V primeru gradnje v smeri Brežic, se poveže ves severozahodni del Slovenije še s posavskim in novomeškim območjem. Na opisan način zgrajeno omrežje avtocest odpira Celju dobre razvojne perspektive. Saj bi mesto bilo na vse strani dobro prometno povezano in v središču prometnih tokov. A znano je, kakšnega pomena je to. Ne vem, kaj je v tej koncepciji zaslužilo neugoden odmev pri vašem listu. Razen, če uredništvo vašega lista smatra, da je že v osnovi zamisel zgrešena in v nasprotju z interesi našega prostora. V sedanji fazi gre za idejo. Ni povsem nova. V preteklosti so podobne zamisli že obstojale. Ne v taki obliki. Stanje je danes tudi drugačno, ker je določene danosti, npr. že zgrajeno cesto Hoče — Arja vas potrebno upoštevati. Rešitve, zapisane v članku v Delu, v ničemer ne pomenijo odstopanja od prizadevanja za realizacijo osnovnega programa avtoceste Celje — Ljubljana, njegovega odlaganja ali podobno. Zadevni in podobni članki bi morali biti prispevek na pridobitvi legitimacije ideje v javnosti in na kasnejšem njenem izvajanju v življenju. Na tem področju lahko Vaš cenjeni list in njegovo uredništvo, v kolikor je to skladno s programsko koncepcijo lista, odigrata vidno vlogo. ANTON ROJEC, Celje LEVŠKI GOSTILNIČAR BI RAD VEČ SEKSA Pirh ugrabil Tajke Spoštovani ustvarjalci Nove morda več besed povedal vaš dobe! glavni urednik Srečko Šrot, ki je Sporočam Vam, da sem za ne- ietos v Aziji preživel mnogo več sojeni Pirhov bordel izvedel šele £asa k0f jaz sicer pa — pri pisa-iz vašega časopisa. Ne vem od nju vam naprej želim mnogo kod in kako se Vam je porodila uspehov, duhovitost se pa tudi ne misel, da sem idejo za kaj takšne- posreči zmeraj. To vsi vemo, ga prodal Pirhu prav jaz. Moram a poskušati menda ni greh. pa reči, da smo si v Bangkoku Skratka — bodite še naprej kritič-s prijateji in našimi ženami ogle- np zabavni in ostri ter pogumni, dali sloviti PAT PONG in Patta- pa čeprav pod prispevki ni podpi-yo, kjer pa so tovrstni lokali kar ^anih avtorjev. No, tako je lahko solidno urejeni. Če bi idejo pro- pogum še večji! dal Pirhu jaz, bi njegov bordel Oprostite, ker sem prispevek izgledal čisto drugačen kot ga napisal kar z roko. Sem namreč opisujete Vi. v bolnišnici na opreciji komolca! So pa podobni bordeli, kolikor Upam, da bo čitljiv, vem, v nekaterih drugih azijskih državah. O tem Vam bo lahko JANEZ VEDENIK Šmarski župan sesul Bulca Spoštovani gospod odgovorni urednik! Ne bom se skliceval na zakon in zahteval, da to pismo objavite. Računam na Vašo poklicno etiko in Vas prosim, da to storite. Če bi se osebno poznala, bi se verjetno lahko skliceval tudi na Vašo moralo. V peti številki Vašega časopisa je bil objavljen članek z naslovom Marijino oznanenje. Vsebina članka je laž oziroma izmišljotina, kar je najbrž vsaki bralki ali bralcu jasno. Zame je bil ta članek žaljiv. Tudi v naslednji šesti številki Nove dobe ni šlo brez omenjanja mojega imena v članku Šmarski župan sesul Bulca. Stvar posameznika je, kako si nekateri besede razlaga. Ni pa stvar samo posameznika, če o drugem piše netočnosti ali pa laži. Naj laži ali netočnosti v tem članku navedem: 1. O »dunajski šoli« jaz občinski skupščini nisem govoril in tudi nimam zaslug, da so bili poslanci v skupščini z njo seznanjeni. To dokazuje magnetogram zasedanja skupščine, ki je piscu tega članka lahko na razpolago v tajništvu skupščine. 2. Minister Paš v razgovoru med gospodom Bulcem in menoj ni posredoval, kar lahko tudi sam potrdi. Menim, da za kaj takega tudi ni bilo potrebe. 3. Zadnji stavek v tem članku je zelo dvomljivo napisan in ga ocenjujem kot natolcevanje. Sam se do danes, nisem niti gol niti oblečen kopal v novem bazenu Atomskih Toplic. Torej sem bil na tisti strani, ki je, kakor piše v članku, po razpravi krenila domov. To lahko potrdi med drugimi tudi Vaš poročevalec ali informator. V pričakovanju da netočnosti, predvsem pa laži o meni v Vašem časopisu ne boste več objavljali. Vas lepo pozdravljam. FRNC POTOČNIK: PREDSEDNIK SO ŠMARJE PRI JELŠAH Izjava Društva za varstvo okolja Celje Na željo dajem sledečo izjavo: . V letih 1964/65, ko sem bil zaposlen v Cinkarni kot vodja gradbenih investicij, je prvič prišlo do ideje o gradnji TiO,. Investicijski elaborat je predvideval tudi ekološki del in sicer izgradnjo tovarne gipsa ali cementa iz odpadne kisle sadre pri proizvodnji TK) ,. Predvideno je bilo, da se kislina iz odpadne sadre recirkulira v proizvodnjo, ostali del odpadkov pa bi se predelal v sadro ali njene nadaljnje proizvode ali pa, z dodatki, proizvajal cement! Po izjavi pokojnega dipl. ing. Draga Čeha, tedanjega direktorja Cinkarne Celje, je Makija Poz-derac, takratni finančni minister SFRJ, takšno rešitev odklonil rekoč: »Ovo Slovencima ne treba«! ' Na zahtevo direktorja Čeha smo zatem predelavo odpadkov z razumljivim odporom črtali. Tak način dela je bil tudi eden od razlogov (vendar ne glavni), da sem se lažjega srca poslovil od domačih krajev, ki so mi vedno - zelo veliko pomenili. Vprimeru, da bi TiO, postavili po prvotni zamisli, bi bila to za Celje velika in ekološko nesporna pridobitev. Proizvodnja TiO, je takrat pomenila tudi ekonomsko stopnjo razvitosti neke države, kot nekaj časa prej proizvodnja žveplene kisline na glavo prebivalstva. Na žalost so takrat izločili iz investicijskega elaborata tudi moderno in ekološko čisto proizvodnjo cinka in 'predvsem NPK gnojila, za kar je v bistvu bila grajena nova žveplena kislina. NPK. gnojila So prenesli, kolikor je meni poznano, v Kutino. ’ JANKO RUČIGAJ, dipl. ing., Heimberg, Švica NASILNA MOBILIZACIJA SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO Na drugi strani pekla V Vašem listu štev. 6 z dne 19. 12. sem na strani 11. prebral vaša članka: Po sili vojak in Na drugi strani pekla. Zelo resnično in čutno 'ste pisali o kalvariji štajerskih fantov, ki so bili prisiljeni obleči tujo uniformo. Preživeli pa smo morali 45 let nositi osramotil-ni pečat »švabovca« zapostavljeni, šikaniram, zavrženi. Res, danes smo stari 70 let - in naša resnica šele sedaj po padcu »boljševizma« sme in počasi prihaja na dan - mnogi tudi te niso dočakali. Nekaj tednov pred »Kočevsko spravo« sem napisal pismo na podobno temo - vendar mi nedeljski list tega ni objavil. Zato sem toliko bolj vesel, da sem to prebral v Vašem cenjenem časopisu »Nova doba« za kar se Vam prav iskreno zahvaljujem. Lepo bi bilo če bi Vaš list s takim pisanjem še seznanjal svoje bralce. Naj ponovim še enkrat svojo »veliko zahvalo« Vam vsem avtorjem članka za res dobro globoko resnično pisanje. Želim Vam uspešno poslovno novo leto 91. PETAN POLDE Jurklošter FRANKOLOVO: BAZEN POGOLTNIL ŽUPANA Konec samovolje PREDBOŽIČNA REVOLUCIJA NA FRANKOLOVEM | Predsednik proti vsem Ali je nadaljevanka o aferi v Frankolovem v časopisu Nova doba že končana ali ne, ne vemo. Vemo pa, da je napisanega precej več, kot smo nekateri, ki imamo nekaj vpogleda v stvari, pripravljeni sprejeti. Zato nam dovolite krakto pojasnilo. Spomladi 1990 smo v Frankolovem na demokratičen način izvolili predsednika in člane sveta' KS. Krajevna skupnost šteje nad 1500 krajanov, od tega jih ima volilno pravico okrog 900. Z veliko večino so krajani za svojega predsednika med tremi kandidati izbrali g. Milana Dečmana, ki je vodil KS že pred tem nekaj časa. Pol leta po volitvah lahko slišimo in prebiramo izjave, ki govorijo o njegovi nesposobnosti, samovoljnosti in številnih napakah, ki naj bi jih zagrešil. Ali to pomeni, da smo Frankolovčani ljudje, ki nepremišljeno zaupamo oblast človeku s takimi pomanjkljivostmi že eno mandatno obdobje? Prav gotovo ne, ampak je ponovna izvolitev g. Dečmana bila priznanje krajanov za dobro delo. Žato se sprašujemo ali lahko jemljemo resno »v zraku obviselo nezaupnico« (Nova doba 20. 12.) peščice krajanov, ki so slicali zbor krajanov nekaterih zaselkov Frankolove- DANES SMO, JUTRI NISMO ga, medtem ko velik del krajanov KS o tem zboru sploh ni nič vedel. Razpravljanje na tem zboru je bilo na nivoju, ki nam ne more biti v čast — nekateri so se namreč odločili, da nasprotnih argumentov za nobeno ceno ne bodo poslušali. Ta revolucionarni zbor ni rešil nobenega problema KS. Ali pa morda le kdo verjame, da je 10 telefonskih številk, ki nam jih je milostno dodelilo PTT podjetje pošteno razdeljenih ? Res se je predsednik odločil odstopiti in ker smo prepričani, da so številne obtožbe neutemeljene in nepremišljene, smo odstopili tudi vsi člani sveta KS, še posebno zato, ker g. Dečman ni ravnal svojevoljno, ampak smo o vseh ključnih vprašanjih odločali skupaj. Očitno nam ni uspelo odločiti tako, da bi bili vsi krajani zadovoljni. Prepričani smo, da nam bodo pokazali kako je to treba narediti vsi tisti, ki so znali tako visoko dvigniti prst in-pokazati na napake in krivce zanje. Ali pa se bodo tisti najbolj glasni, kot smo že vajeni, oglasili spet šele, ko bo prizadet njihov osebni interes. MILAN DEČMAN, MARTIN KRAČUN in Svet KS Frankolovo Vsi velenjski predsedniki Spoštovani, v rubriki Danes smo, jutri nismo vašega cenjenega in vplivnega tednika je prišlo izključno po vaši krivdi do nekaterih netočnosti. Stranka, katere lokalni predsednik' sem, se od kongresa naprej imenuje Liberal-no-demokratska stranka. Zaenkrat pač nimam niti najmanjšega namena predstavljati Grosovih obrtniških liberalcev, ki predstavljajo svojevrsten neokonzervativizem na slovenski politični sceni in se jih ne bi sramovala nobena poštena nacionalsocialistična stranka. Podobna analogija najbrž sledi iz predstavitve Pankraca Semečnika, kjer zasledimo, da imajo velenjski socialisti »v republiškem zboru občin in slovenskem zboru združe- nega dela skupne poslance z liberalno stranko«. Moram ugotoviti, da to pač prvič slišim, ker kolikor vem naša stranka ni na lokalnem nivoju sklenila ne pred ne po volitvah nikakršne koalicije, najmanj pa s socialisti. Očitno vas muči nepoznavanje horoskopa, ker kot DEVICA pač ne morem biti rojen v juniju. Skratka, prive-kal sem na ta solzni svet 5. 9. 1965 v Slovenjem gradcu. Poleg avta, spačka, ki ga trenutno ne vozim, posedujem AX 14, ki pa ga kar precej vozim. Vsekakor pa vozim Citroena, to je pa res. Skratka; kolikor stavkov, toliko neresnic (saj se spominjate). Sicer pa, veliko sreče in dobro prodajo v letu 1991. P- s. S spoštovanjem! Upam, da boste ustrezne po- DRAGAN MARTINŠEK, pravke objavili v eni od pri- predsednik Liberalno-demo-hodnjih številk. kratske stranke Velenje DOBER DAN, OROŽJE Slovenci radi streljamo______________________ V vašem članku »Slovenci radi streljamo« pišete tudi, da so nekateri republiški funkcionarji dobili avtomat kot poslovno darilo in da je to dokaz da Slovenci radi streljamo. Zanimalo bi me, če so ti republiški 'funkcionarji tudi morali imeti nabavno dovoljenje in orožni list m če sploh znajo ravnati s takim orožjem kot jim je bilo podarjeno. Slovenci smo pri izdajanju orožnih listov naravnost zapostavljeni in vas zaradi tega prosim, da objavite priloženi članek, ki obravnava to problematiko. Zakaj Slovencem ne zaupamo orožja? Skoraj ne mine dan, da dnevno časopisje posebno DELO ne bi poročalo, da so na meji posebno v Šentilju prijeli tihotapce streliva in orožja. Skoraj v vseh primerih gre za državljane drugih republik, tu in tam pa se med njimi znajde tudi kakšen Slovenec. Tudi, če pri komu najdemo 25 kom. revolverskih nabojev že o tem pišemo. Lovci tu niso izjeme, če gre za kvalitetno lovsko strelivo, ali za strelivo v kalibrih, ki jih pri nas ni mogoče dobiti in ki se pri nas ne izdelujejo se gre pač k sosedom preko meje. Kartonček ali dva streliva res ni nemogoče dati v žep. Če te pri tem zasačijo je težko, je pa popolnoma razumljivo. Za nakup potrebuješ nabavno dovoljenje, pa kup administracije na občinah, kar za tistih 30 US dolarjev pač ne dobiš kartonček kvalitetnega streliva. Za kaj v bistvu gre? Gre preprosto za to, da smo Slovenci napram državljanom drugih republik diskriminirani pri izdajanju dovoljenj za nabavo civilnega orožja - v glavnem pištol in revolverjev — ker se ta dovoljenja zelo težko izdajajo posebno za kaliber 9 mm. Ko so se zbirali prostovoljci nekakšnega samozvanega društva BOZUR je televizija prikazovala sezname prostovoljcev iz katerih je bilo razvidno, da so vsi bili oboroženi s civilnim orožjem velikih kalibrov. Da ne bo pomote, to je bilo nekje v Srbiji. Kot strokovni sodelavec ndve-, ga podjetja, pa imam v to problematiko še poseben vpogled. Upam si trditi, da vsak dvajseti obiskovalec, ki obišče to trgovino ob pogledu na orožje sprašuje, kako je mogoče priti do revolverja ali pištole. Ne bom navajal vseh komentarjev, ki nastajajo ob pojasnjevanju, kako priti do civilnega orožja, naj omenim samo dva. Tako pravi eden, imam sedem pušk, pa ne morem dobiti nabavnega dovoljenja za pištolo, medtem ko drugi n. pr. pravi, saj ne gre za to, da bi jo uporabljal, ampak rad bi jo imel doma ob tem pa še pove, da je na svoji občini obvestil odgovornega delavca in mu dejal: Povem ti, če ne dobim regularno nabavnega dovoljenja, bom kupil pištolo na črno. Kaj pa lovci? Na istem so kot ostali državljani. V veliko primerih gre za slabo zadeto divjad, ki bi ji bil res potreben usmrtilni strel v vrat. Treba je stopiti dva do tri korake od divjadi nazaj in oddati usmrtilni strel in pri tem divjad razmesariti. Da se lahko na takšno daljavo s puškokpošteno zgreši ni nobena umetnost. Medtem ko je pri nas tako, kakor pač je, te državljani iz drugih republik ponoči budijo iz spanca z vprašanjem »ima li ovakav pištolj ili revolver 9 mm i duge cjevi« in temu podobno. Naj navedem še en primer. Ne vem po kakšnem čudnem naključju je zvedel da tu in tam komu naredim ali obnovim kopito lovske puške. Prišel izpod daljnje Kozare in bil prisoten pri obnavljanju kopita. Pogovor je tudi nanesel na civilno orožje, pa je možak privlekel na dan kar tri pištole in za vse tri je imel orožni list, pa je bil navaden kmet z bolj zanikrno puško. Poglejmo še kako je drugje? V ZDA greš v trgovino, izbe- reš pri trgovcu orožje in strelivo, trgovec se pri oblasteh zanima, če nisi terorist ali kriminalec in v enem ali treh dneh lahko dvigneš brez težav izbrano orožje in strelivo. Čas od ena do treh dni je zelo različen, pač od zvezne države ZDA kjer kupuješ. Če bi predsednik ZDA Bush hotel uvesti takšen režim kot je pri nas, bi odletel iz položaja v enem dnevu. V ZRN je to po posameznih deželah precej različno. V sosednji Avstriji lahko dobi civilno orožje vsak državljan, ki ni kriminalec in dobr orožni list za posest: Imeti ga mora torej doma. V javnosti pa ga nosijo precej iste službe kot pri nas in lovci. Na meji zaplenjujejo tudi plašilne in plinske pištole, čeravno so skoraj v vseh evropskih državah v prosti prodaji državljanom starih od 18 let naprej. Sam se spominjam, da sem kot mule kupil v stari Jugoslaviji takšno pištolco brez težav. Zgleda, da sc bodo te zadeve začele premikati na boljše, vendar tako kot se sedaj dela ni iz-gledov, da bi se kaj spremenilo. Čujejo se glasovi, da bo še slabše, čeravno slabše že ne more biti. Posebno poglavje so pristojbine za nabavno dovoljenje in orožni list. V letu 1988 so pristojbine znašale 28.000 starih din, januarja 1990 1.650 in sedaj že 1.800 din. Gre menda za zvezni predpis, ki je prekoračil vsako razumno mejo. Če računamo, da stane dobra pištola domačega proizvajalca kal. 7,62 mm le cca 2.900 din potem znašajo pristojbine nad 60% vrednosti pištole, torej pregnano in pretirano za naš standard. Pa ni samo to. Imamo pretirane stopnje carine in prometnega davka in še posebnega davka za JNA, ki ga ne pozna nobena evropska država. Če hoče podjetje uvoziti orožje in strelivo mora plačatj za carino, prometni davek in špediterske stroške 91 % brez da je zaslužilo pri celi zadevi en sam dinar. Za uvoz tega pa velja še poseben režim »D« doz-vola, ki se dobi, samo v Beogradu. Če hoče biti Slovenija suverena: potem se mora dosedanjemu režimu dajanja dovoljenj upreti in izdajati dovoljenja za uvoz v Sloveniji. Pretirane carine in prometne davke, pa je treba znižati na evropsko raven. Da ne bo pomote, tudi to spada k suverenosti, davek JNA pa takoj in popolnoma ukiniti. Nam danes ni potrebna vojska, potrebujemo pa policijo in nekaj teritorija ne abrambe. Vsak Slovenec pa naj ima, če že hoče pištolo doma. Če se spomnim, da so v »kninski revoluciji« novinarju pokazali cel arzenal orožja od navadnih lovskih pušk do strojnic, potem sam mislim, da bi se znašel tudi kakšen »panzerfaust« ali pa celo raketa zemlja - zrak, potem pa tudi vemo, koliko je ura. Avstrijski veletrgovec mi je pripovedoval, da je na mejno področje z nami prodal nad 1.200 navadnih pušk, predvsem navadnih enocevnih šibrovk. Takšne puške ni kupil nobeden od Avstrijcev, pa tudi ne od Slovencev. Te so šle na jug naše države in še naprej na srednji vzhod. Teh 1.200pušk je bilo prodanih samo v enem letu. Sigurno pa je tudi v Sloveniji precej neprijavljenega orožja.za-to bi bilo umestno, da bi nova oblast dala državljanom možnost, da ga lahko državljani brez posledic kazni prijavijo in tudi dobijo orožne liste. O tej zadevi sem se pogovarjal na pristojnem mestu, kjer pa so mi dejali da so že poiskusili v drugih republikah, da pa ni bilo kaj prida uspeha. Za Slovence sem prepričan, da bi odziv na takšno akcijo uspel, seveda ob tako visokih pristojbinah malo verjetno. To bi tudi bila prilika, da se nevarno orožje izloči. Tihotapljenje orožja ustvarja na meji po nepotrebnem dolge kolone-in nepotrebno čakanje na prehod. Če gre za nekaj nabojev ali kakšno pištolco ne bi delal problemov, saj imamo kaznovalno politiko. Kadar pa gre za očitno prekupčevanje orožja in streliva bi po kratkem postopku zaplenil avto, za kazen pa se tako ve. Novi oblasti predlagam znižanje taks za civilno in lovsko orožje na sprejemljivo raven odgovarjajočo našemu standardu in evropskim normam. Znižanje carine in prometnih davkov tudi na evropsko raven (Na Madžarskem znašajo vsi stroški za uvoz orožja skupaj z prometnim davkom le 40% — so torej daleč pred nami). Vsakemu državljanu za katerega se predvideva da ga ne bo nepravilno uporabil in da ni kriminalec naj se izda orožni list za posest civilnega orožja, ki ga ima lahko le doma. Izdajo dovoljenja za uvoz streliva in orožja se naj prenese na republiško raven. Naj navedem še kot zanimivost, da je v sosednji Avstriji, najtežje dobiti dovoljenje za prodajo orožja, za apoteke in za dimnikarsko obrt. Prvi dve imata opraviti z nevarnimi snovmi in mamili in se dovoljenja izdajajo samo do te mere, da je nek okoliš s potrebami pokrit, medtem ko mora dimnikar umreti z ozirom na to, da ima svoj okoliš, če v redu opravlja svoj poklic doživ-Ijenjsko. Tako imamo v sosednjem Grazu le tri trgovine z strelivom in orožjem. Lovcem pa bi morali brez izjeme zaupati civilno orožje, če smo jim že lovskega. Ko sem se na pristojnem mestu zanimal kako je s to zadevo sem dobil odgovor. Temu ste lovci sami krivi, saj ste sodelovali pri pripravi Zakona o orožju in izrecno na vašo zahtevo so bili pištole in revolverji izločeni kot lovsko orožje. Torej je ob nastajanju zakona botrovala takratna garnitura na lovskem vrhu. Situacija, ki sedaj nastaja pri nakupih civilnega orožja pa je naravnost groteskna. Vzrok so kninski vstajniki, ki so do zob oboroženi. Kakor mi je predstavnik velikega trgovskega podjetja v Zagrebu pripovedoval je situacija približno bila takšna: Če je v bivši Vojni krajini kjer so 80% delovnih mest na notranjih upravah zasedali Srbi in če je 75 Hrvatov prosilo za civilno orožje, ga je dobil eden, če pa je 25 Srbov prosilo za.isto orožje jih je orožje dobilo 24. Da pa bi se situacija sedaj izravnala razpolagam s po- datki, da je na Hrvatskem v zadnjem času bilo izdanih nad 100.000 nabavnih dovoljenj za civilno orožje. V glavnem se izdajajo dovoljenja za revolver 357 magnum, ki ga sicer Črve na Zastava izdeluje, vendar ga deli po kapljicah. Kar srečo moraš imeti, da kot trgovec prideš do njega. Ker tega orožja sploh skoraj ni na domačem trgu, ga veselo prodajajo preko meje in tako so vse trgovine za mejo dobesedno obsedene od naših sosednjih kupcev. Pri Sigertu. v Grazu boste našli v trgovini stalno najmanj 20 Jugoslovanov, ki veselo kupujejo magnume. Ta trgovec je s spretno reklamo v Nedeljnem Vjesni-ku čez celo stran objavil s pomočjo našega reporterja, kako lahko v Avstriji kupuješ orožje in kako ti ga potem pošljejo po pošti. Medtem ko mi Slovenci z lučjo skoraj lahko iščemo tistega, ki ima nabavno dovoljenje za pištolo in revolver in so naše trgovine prazne, pa preko meje veselo trgujejo na naš račun in zapravljajo devize. Kolikor sem s situacijo seznanjen nima niti eno podjetje dovoljenje za uvoz revolverjev in pištol. Ker se v inozemstvu kupuje samo kvalitetno orožje in v glavnem revolverji znamk Taurus, Smith & Wesson, Colti, Pythoni, King Cobre, itd. po ceni 1.000. do 2.000 DEM in še več in če računamo nad 100.000 nakupov in še jih bo se bo izdalo v devizah najmanj 150.000.000,- DEM, da o ostalem orožju sploh ne govorimo in če računamo, da bi to orožje lahko kupili domači trgovci v inozemstvu bi pri tem prihranili sigurno polovico te vsote, saj za njih veljajo popolnoma druge cene pri nakupih v inozemstvu bi lahko prihranili kar precej deviz. Edino kar pri tem moti so zopet nenormalno visoke carine in prometni davki. Vse to kaže očitno na našo neuglašenost, neznanje, gospodarsko neposlovnost. slabo informatiko in še marsikaj bi lahko našteli. Republiški sekretariat za notranje zadeve skupaj z Gospodarsko zbornico si lahko podata roke, ker nista v stanju teh nakupov ustaviti na meji s tem, da bi našim slovenskim podjetjem izdajala dovoljenja za nabavo orožja v inozemstvu in ga lepo prodajal sosedom. Našo neumnost pa veselo izkoriščajo Avstrijci vse tja do Dunaja, ko našim državljanom veselo prodajajo revolverje, pištole, municijo in še marsikaj. Zgleda, da vsi veselo upoštevajo Markovičev predlog, ki pravi, dragi državljani, kar veselo kupujte devize, vendar jih ne držite v nogavicah, jaz bi samo še dodal in veselo jih nosite preko meje za nakup revolverjev in pištol. VALTER DVORŠEK, Strokovni svetovalec za lovsko orožje in balistiko pri podjetju ALLSPORT d. o. o. Žalec Gospodu Prepadnim sije za družbeno nadzorstvo. Najbrž se strinjate, da ste btl, dolžni tud! kot vodilni delavec SDK ukrepati, če je slo s občini kaj narobe, ne glede na to. če ste bili poslanec krajevne skupnosti. Da je šlo pri stanovanjih EMO narobe, pa je piko na i postavilo Ustavno sodišče RS, Upamo, da smo se razumeti in da vaša razlaga ne pomeni, da občan, kot zasebnik, ste sme krasti, če je na primer policaj, pa lahko. Uredništvo Pojasnilo Nova doba je v 7. številki 26. decembra 1990 v prednovoletni štoriji zapisala, da je naš podpredsednik Peter Kavalar kar samega sebe imenoval v komisijo za varstvo okolja in urejanje prostora pri IS SO Celje. Resnica je povsem drugačna. Upravni odbor je 12. decembra predlagal omenjenega za člana in predlog pismeno posredoval izvršnemu svetu. Ta o predlogu še ni odločil. Res pa je, da je Peter Kavalar že nekajkrat bil na seji te komisije, kot novinar. Seje so namreč javne. Zategadelj menimo, da bi bilo prav, če bi tudi vaše »štorije« zadostile osnovnemu načelu novinarskega pisanja, namreč da so resnične. Škoda bi bilo. če ne bo tako, saj sicer cenimo vaš časopis, ki prinaša v celjsko srenjo, in širše, precej svežine. Za društvo za varstvo okolja Celje Tajnik: Rado Bužan FOTOREPORTAŽA Monolog Ivana Atelška KDO BDI NAD GORENJEM? Vsi Atelškovi mo Ti si bil tudi en fakin ti_ Pa takole majhnega si se delal na sodniji. Potem smo pa norce brili iz nje. Jaz sem na eni obravnavi kar cajtenge bral. »Človek mora biti freh!«, mi je lani v pogovoru na njegovem domu nad Šmartnim ob Paki ob kozarcu doma pridelanega vina dejal Ivan Atelšek, oče današnjega koncerna Gorenje, ki je še vedno čil in aktiven. Takrat sem vsaj delno spoznal tega moža, ki je vedno znal stvari govoriti naravnost in ki mu je bila skrb za lastno podjetje in delavce pomembnejša od naklonjenosti političnih kvazi mogulov. Nekaj dni pred koncem starega leta sem imel izjemno priložnost, da vsaj površno spoznam tudi njegove nekdanje sodelavce, ljudi s kate- rimi je Ivan Atelšek pravzaprav gradil Gorenje in mu namenil izjemno vlogo v slovenskem gospodarstvu, pa tudi mednarodno priznanje konkurence. V Doli Suhi pri Rečici ob Savinji stoji znana gostilna Atelšek, ki jo vodi brat Ivana Atelška. V popoldanski tišini, dva dni za božičem, so proti gostilni drseli avtomobili, nekaj je bilo med njimi kar limuzin. Iz njih so stopali starejši. možakarji, si na pragu otresali čevlje, vstopali v posebno sobo in se prisrčno pozdravljali. Na mizah je bilo nekaj hladnih dobrot, vina, za njimi pa Ni ju več_____________________________ Avgust Jeriha in Ivan Živko sta nesrečno umrla razmeroma mlada. Bila sta nekakšna marketinška desna roka Ivana Atelška. Njuna tragična smrt je takrat zelo prizadela ekipo Atelškovih mož, tako osebno kot tudi poslovno. Anton Glušič: Vse od začetkov in do odhoda v pokoj v Gorenju vodil finance in računovodstvo. Bil je Atelškov finančni mozeg, vedno vedel, kje je denar in kaj je z njim. Poznal vse jugoslovansko bančništvo, zakone in predpise, iskal v njih luknje, da je Goreje čimveč prigospodarilo. Popolnoma se je vklapljal v Atelškovo osnovno strategijo: obvladati vhodne stroške in finance nasploh. Svetoval tudi proizvodnji, nabavi in prodaji kje se denar izgublja, kjer bi se dalo privarčevati ali več zaslužiti. Poslovni partnerji so ga poznali po tem, da zadostuje njegova beseda in računi bodo v roku poravnani. Jože Kralj: Pomočnik direktorja nabave vse do odhoda v penzijo. Skrbel predvsem za operative v nabavi. Tih, vesten in marljiv. kmalu skoraj vsa dogovorjena druščina. Sami upokojenci, katerih poti so se po odhodu Ivana Atelška iz Gorenja vsaj navidez razšle, vsako leto pred Silvestrovim pa se dobijo prav na tem kraju. Gre morda za starce, ki znajo le obujati spomine, ki so vedno lepši od resnice, ali za kaj drugega, sem se spraševal? Beseda je dala besedo, dobronamerna zbadljivka je obudila staro zgodbo. Kako so šilom prilike tihotapili čez mejo nujen material, da se proizvodnja ni ustavila. Kako so se znebili sitnega sindikalista šele potem, ko so mu dokazali, da v proizvodnji otipu-je delavke: Kako so v tujino prodali prvi izdelek, kako so morali umakniti iz tiska reklamo za pralni stroj s sloganom »Naj vam pove tista, ki ga že ima!«, ker so tercialke zagnale vik in krik. Kako so razprodali zaloge, ko so prvi pri nas za tehnični izdelek uvedli posojilo. Pa kako je Atelšek ob sobotah puščal svoj služ- beni miletrečento na tovarniškem parkirišču in so do ponedeljka vse izmene delale s polno paro, ker so mislili, da hodi po fabriki. Med napol šaljivimi spomini pade tudi kakšna premišljena misel. Recimo, da takšna velika tovarna vendarle potrebuje eno komando in nekaj ljudi, ki izvajajo enotno poslovno politiko. Predvsem pa, da so danes stvari preveč postavljene na glavo. Ko so oni gradili Gorenje, so se ves čas trudili, da so material in komponente za proizvodnjo kupovali čim ceneje, prodajali pa po normalnih cenah. Atelšek to pove še drugače: »Zaslužiš takrat, ko imaš denar, ko kupuješ. Ko prodajaš, se ne da ničesar zaslužiti ...« Vmes prihaja na mizo večerja. Najprej ajdovi štruklji pa juha, kuhana govedina in pražen krompir, repa, potem svinjina z grahom in mlad srnjak, pomfri in solata, jabolčni zavitek. Vina Dobesedno gradil Gorenje. Vse proizvodne hale, ki stoje še zdaj, so bile zgrajene pod njegovo komando. Bil pod neprestanim pritiskom z dveh strani. Atelšek je od njega zahteval ceneno, toda tehnično ustrezno ibn skladno gradnjo, inšpekcije od zunaj zahtevale gradnjo strogo po predpisih. Večkrat imel tudi težave z inšpekcijami, policijo in sodnijo. Nastopal v dveh vlogah. Kot varnostnik (včasih so temu rekli, da se je ukvarjal s higiensko tehnično zaščito) in kot dvorni lovec. Vedno bil navzoč pri sprejemu novih delavk, dajal nasvete kako se obnašati, kako ravnati v primeru nesreče, kako iti k zdravniku, če človek zboli. Vedno imel v žepu kakšno tableto proti glavobolu. Večkrat hodil po proizvodnji in dalavke spraševal po počutju. Naziv dvorni jager se ga je prijel, ker je organiziral lov za vodstvo Gorenja in poslovne partnerje.. \f m zje ni ne preveč ne premaio. Govorijo o jagah, na katerih so bili skupaj, o poslih, ki so jih speljali, o negotovosti, prežeti z optimizmom, kadar so se lotevali novih programov in tehnoloških postopkov, o težavah s politiko in sodnijo (»Ja, tista sodnica v Celju, bog ji daj večni pokoj, je bila pa vsa pasja na nas...«). Ves čas je opaziti, da se možje med seboj še predobro poznajo, pravzaprav res prisostvujem nekakšnemu ritualu obujanja spominov. Ampak misli niso prav nič senilne, skorajda niti za trenutek obrazi sentimentalni. Preveč so dali skozi in preveč so navajeni biti aktivni. Večina se še zdaj, v pen-ziji, ukvarja s kakšno pridobitno zadevo. Ta z mednarodnimi gospodarskimi zadevami, drugi s svetovanjem, tretji s skromno popoldansko obrtjo... Ivana Atelška vsi tikajo, ampak vsak reče »Ti, direktor...« Ljudje se spoštujejo. Pa niti besedica ne pade čez današnje Gorenje. Morda, je mogoče razvozljati, sicer danes v koncernu ni vse v najlep- Edini izmed starih Todor Dmilrovič: Edini ožje Atleškove ekipe, ki je še danes v Gorenju. V času vzpona Gorenja bil eden izmed treh z visoko izobrazbo. Ob njem sta bila visoko izobražena le še Gregor Švajger, ki je zdaj zaposlen v Emu, v Gorenju pa je bil odgovoren za tehnična vprašanja, ter Alojz Napotnik, ki se je ukvarjal s pravnimi in tajniškimi posli. Prvi tehnološki postopek so predpisali prav v oddelku, ki ga je vodil Dimitrovič. Dmitrovič je formiral tehnologijo, Švajger pa pripravo dela. Dmitrovič je bil prvi direktor tehnologije, nato pa gaje Atlešek poslal k Zilliju za pomočnika nabave za tehnološka vprašanja. Tam je imel vsak kooperant najprej opraviti z Dmitrovičem, šele potem je lahko sestavil ponudbo. Pred 17 leti je Atlešek poslal Dmitroviča v Gorenje Servis. Dmitrovič je servis povečal v tem času s 400 na okoli 1500 zaposlenih. Letos sta manjkala Jože Herlah: Bil desna roka Atelška za splošne posle, kadrovsko problematiko, informatiko in organizacijo. Po njegovi zaslugi je bilo leta 78 Gorenje prvo slovensko podjetje z zavidanja vrednimi računalniškimi zmogljivostmi. Jože Kovač: V letih 61 in 62 postavlja na noge Gorenjev Servis. šem redu, pa tudi država in gospodarske razmere močno pritiskajo ... ampak to ni razlog, da ne bi današnji »mladini« v Gorenju želeli najboljšega. Ti možje so Gorenje zgradili in zanje je Gorenje sveto. Nad nekaterimi ljudmi menda bdijo angeli varuhi, nad fabrikami so in bodo politični strici, četudi pa bi na Gorenje vsi pozabili ali pa zavrgli, ima Gorenje prav tako svoje tihe va- ruhe. Atelškove može iz pionirskih časov velenjske tovarne. Človek si ne more kaj, da ne bi malce krivoverno pomislil: ti ljudje bi morda Gorenje potegnili iz težav tudi v teh težkih gospodarskih časih... Potem nenadoma Ivan Atelšek reče: »Dobro, fantje, srečno in zdravo novo leto vsem!« Stisnejo si roke in grejo. Anton Kumer: Ivan Ziili: rln v ta” -** val uvoz in izvoz. Imel na vesti tudi nekaj finančnih prekrškov, pa Go en eie^dHke A I “ tJ last,na Pro!zvod1nja k0n]POnent Za VSt; čeprav z dobrim namenom - da b. pomagal svoji firmi. Upokojen nreV"X 'nhnvne cene?Tu. '° C?sa ,knt!zlral.ln,ma ,oc!tal kot eden vodilnih v Gorenjevi firmi v Francij . Znan kot velik mn fe Ar r T c ,77' T- “ Ju h0td smejalec odpoved, mu je Atelšek rekel: »Zdaj boš pa ostal, zdaj si postal J tapravi!« Slavko Geratič: Postavljal tovarno pralnih strojev v Gorenju in tovarno hladilne tehnike. Kasneje bil direktor bivše Gorenjeve Tovarne gospodinjskih aparatov. Atelšek mu je zelo zaupal, ker je bil delaven, pedanten. Izkazal se je pri prenašanja tehnologije in uvajanju novih proizvodenj. Herman Meh: Bil v nabavi, pred upokojitvijo pomočnik direktorja nabave. Mlad se je invalidsko upokojil. Veliko naredil na nabavnem področju predvsem zato, ker je imel pristne odnose s kooperanti. Temeljil jih je predvsem na zaupanju in prijateljstvu. IZ REGIJE Celje: Štajerski Rdeči križ iz Gradca je celjski bolnišnici poklonil najnovejši analizator krvi AVL, vreden približno 500 tisoč šilingov. Celje: Bomo kmalu dihali boljši zrak? Skupščina je uvedla strožja merila za vsebnosti škodljivih snovi. Velenje: Z vgraditvijo novega grajskega portala so sklenili obnovo velenjskega gradu. Velenje: Na pobudo Kulturnega centra Ivan Napotnik in Turistične zveze Velenje so po ulicah Velenja pripravili družinski silvestrski tek. Luče: Domačini so začeli kopati jarke za primarni vod telefonskega omrežja. Celje: Zupan je sprejel novinarje in jim povedal, kako si on predstavlja obveščanje javnosti. Žalec: Krajani so zadovoljni. V celoti so uresničili program krajevnega samoprispevka. Nazarje: V Gore nje vbiovarni Mali gospodinjski aparati so lansko leto dosegli rekordno proizvodnjo in izvoz. S prodajo na tuje so iztržili dobrih 40 milijonov DEM. Velenje: Silvestrovanje na prostem, na Titovem trgu, je več kot uspelo. Očitno bo postalo tradicionalno. Slovenske Konjice: Tam so novoletno praznovanje sklenili na evropski način - uro po polnoči so prišli na ulice in si v soju ognjemetov voščili srečo. Celje: Izgube v celjskem gospodarstvu so v lanskem letu znašale 700 milijonov dinarjev. Slovenske Konjice: Konjičani o preimenovanju ulic menijo, naj vsebujejo imena krajevne značilnosti, lahko imajo kulturni prizvok in čim manj političnih primesi. Celje: Prvo dete, ki se je v novem letu rodilo y celjski porodnišnici, je bil Dejan Trupej. Celje: Po novoletnih praznikih je mamice v celjski porodnišnici obiskal in obdaril tudi celjski župan Anton Rojec. Velenje: Bodo v elektriko predelani premog prodajali na tuje? V velenjskem premogovniku bi lahko nakopali več premoga in v šoštanjski termoelektrarni proizvedli več električne energije. Rogaška Slatina: Iz zime so sklenili narediti praznik. Do začetka marca bodo pripravljali posebne enotedenske programe za odrasle in otroke. Ponikva pri Žalcu: Zadnjo lansko soboto se je v zadružnem domu steplo nad deset fantov, dva so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ljubno: Tjakaj ni varno z avtomobilom. Pred gostilno je neznanec prerezal deset gum. Enako pa se je godilo tudi avtomobilom v Preboldu in Žalcu. Rogla, Golte: V obeh centrih je na smučiščih okoli pol metra snega. Laško: V rudniku tjavega premoga bodo kopali še dve leti, dokler ne bodo izčrpali vseh zalog. Preusmeritveni program bo poskrbel za zaposlitev rudarjev. Celje: Svobodni sindikati vztrajajo, naj delavci Obnove dobijo odpravnine. Zahtevke delavcev bo 14. januarja znova obravnavalo celjsko sodišče združenega dela. Velenje: V domu kulture so pripravili koncert velenjske Rudarske godbe in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole. Šlo je za tradicionalni koncert z naslovom Z vedrimi melodijami v novo leto. Velenje: Z novim prizidkom ne bo več stiske v zdravstvenem domu, ki ga bodo dvakrat povečali. Odprli so že lekarno. Zidani most: Že nekaj časa popravljajo stari kamniti most, ki so ga ob povodnji poškodovali hlodi in drugi predmeti. Nazarje: Od začetka leta ima Elkroj novo vodstvo. Delavski svet je zavrnil dotedanjega direktorja Ivana Kramerja in za direktorico imenoval Marijo Vrtačnik. Topolšica: Še vedno čakajo na trgovino. Poslovno-stano-vanjski objekt je že pod streho, stanovanja so že zasedena, težko pričakovane trgovine pa ni. Rogaška Slatina: Za Silvestrovo so v zdravilišču zabeležili rekordni obisk. Novo leto je tamkaj pričakalo kar 1500 gostov. - Slovenske Konjice: V konjiški Lipi se lotevajo bio programa. Pohištvo takšne vrste je močno iskano doma in na tujem. NAROČILNICA Ime ............ priimek ......... naslov ..... ........................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Mesečna naročnina za Novo dobo znaša 50,00 din FOTOREPORTAŽA NAŠI SOLIDNI GRADBINCI Baba je padla Del armiranobetonskega mostišča na vidaduktu, ki ga pri Zajesovniku pod Trojanami (razvpita Baba) gradi celjski Ingrad, se je pred časom prelomil in obvisel na armaturi visoko nad usekom. Ingradovci so si nekaj časa belili glavo, kako polomijo odstraniti, nato pa so v mostišče navrtali luknje in vanje nekaj vlili, da bo prezrlo poškodovano mesto in bo zadeva padla. S ceste polomije ni opaziti, ker je na obeh straneh sramotna zadeva zakrita z zastavami iz žaklevine. ZGODOVINA SE PONAVLJA »Boljševistični« puč v Emu V tovarni EMO skoraj vsa leta po vojni niso imeli sreče z vodstvenimi ekipami, saj so tiste, ki so kljub specifično ideološkemu kadrovanju pokazale, da bi utegnile biti sposobne, hitro pospravili. Najbolj usodni mejnik je bilo leto (približno 1964), ko so se v tovarni dobesedno ustrašili svojega razvojnega instituta in tega, da bi jim uničil mojstrsko mentaliteto, pa ga likvidirali. Od takrat si tovarna ni opomogla in je bila dejansko vseskozi med kroničnimi gospodarskimi bolniki, pri čemer je značilno, da so jo hoteli zdraviti z bolj ali manj nesposobnimi direktorji, v zadnjih časih tudi z ukrepi družbenega varstva. In zgodovina, bi lahko rekli, se zdaj ponavlja. Čeprav je namreč zadnje začasno vodstvo, imenovano pred dobrim letom, naredilo kar veliko in doseglo nedvomne uspehe (od sanacije tekoče izgube do vpeljave vrste novih izdelkov), očitno ni bilo po volji - kdo ve, komu, morda celo novi ideologiji. Če je v igri res tudi ta, je težko razumeti, da je dala podporo »rdečim«, saj naj bi z njeno pomočjo iz vodstva odstranili edina dva člana, ki nikoli nista bila partijca (jim je pa najbrž njuna strokovnost segla čez glavo). Ekipa, ki je ostala, vedo povedati v tovarni, je »boljševistična«, saj je sestavljala tudi vsa prejšnja »rdeča« vodstva. To velja posebej za novo imenovanega glavnega direktorja dipl. inž. Jožeta Gubenška, ki da je bil dolgo- leten zgleden komunist, zato pa najbrž manj strokovno uspešen. Tudi v začasnem vodstvu, kjer je vodil sanacijo Posode, po mnenju delavcev v tovarni nima kaj pokazati, je pa naredil nekaj pri prodaji posode, v kateri naj bi za 10-odstotno provizijo angažiral tudi svoje sorodnike. Mimogrede, o njegovem elaboratu EMO 2000 kroži mnenje, da je »buhhaltrski (knjigovodski) statistični almanah«, ki da ni nič vreden. So pa zato, bi reki), nekaj vredne vsaj ambicije. Že pred meseci je bilo iz EMA slišati, da dela proti vršilcu dolžnosti glavnega direktorja in da ga bo slej ko prej pospravil. Ta mu je »zalogaj« olajšal kar sam, ko je na delavskem svetu predlagal imenovanje deset direktorjev novih bodočih podjetij (pretežno iz prejšnjih vodstvenih garnitur), zase in za tehničnega pa, da ostaneta še naprej vršilca dolžnosti! Sicer naj bi J. Gubenšek na delavskem svetu večkrat izjavil, da bo postal glavni direktor. Najbrž je moral zaradi tega na izpopolnjevanje nemščine v tujino. Čeprav je trajalo le dober mesec, pa se je, kot pravijo v EMO, malce okoristil tudi s stroški - namesto 20 odstotkov, kolikor mu jih je šlo, so mu jih morali izplačati 50 odstotkov (popolnoma nezakonito, kar je v bistvu malverzacija, ki bi jo bilo treba uradno inšpekcijsko ugotoviti in sankcionirati — če seveda ne bomo dopuščali nepoštenosti prejšnjega sistema in ostali isti, ali kot je slišati v javnosti, celo slabši!). Ni težko razumeti, če je bil zoper takega glavnega direktorja tako rekoč ves kolektiv, od kakih dvesto delegatov na zborih delavcev le štirje, tudi Svobodni in Neodvisni sindikat. Da je na delavskem svetu dobil vsaj 12 od 20 glasov (8 jih je bilo proti), imajo bojda zaslugo direktorji bodočih podjetij, ki da so bili enotno in odločno zanj (protiusluga za imenovanje?), kot dva občinska politika, podprta z ne- kim republiškim ministrom. Govorijo celo, da so mu dali mandat pod pogojem, da se čim hitreje izpiše iz ZK SDP in se prepiše v socialdemokratsko stranko. Ampak to so seveda le govorice. So tudi mnenja, ki pravijo, zakaj bi pravzaprav morali nekoga vnaprej razglašati za nesposobnega glavnega direktorja in ta položaj primerjati z njegovo elektrotehniško stroko, kjer se res ni dalo narediti kaj otipljivega. V EMO ne moreš biti Nikola Tesla ali Mihajlo Pupin. Zakaj bi bil to boljševistični prevrat in zakaj bivši partijci ne bi mogli biti odlični socialdemokrati ali celo krščanski demokrati? Zakaj mu ne bi pustili uresničiti preroške napovedi, da bo tovarna EMO čez štiri leta najboljše celjsko podjetje? Se moramo bati najboljšega podjetja? Navsezadnje bo moral do takrat glavni direktor prehoditi trnovo pot, ki se bo začela že 18. tega meseca. Takrat je namreč izplačilni dan in izvedeli smo, da trenutno manjka kar precej denarja za izplačilo osebnih dohodkov. Koliko takih datumov bo do 1994. leta, pa si lahko izračuna že vsak osnovnošolec. Z NOVIM LETOM NOVO VODSTVO V EMO Lev, ki liže šapo Z iztekom leta bi se naj končale tudi peripetije okrog novega vodstva v tovarni emajlirane posode. Medtem ko bi naj delavci v celoti podpirali dosedanjega direktorja Marjana Dreva, so mu najbližji sodelavci obrnili hrbet in se odločili za Jožeta Gubenška. Zanimivo je, kako Jože Gubenšek vidi EMO in rešitev za 2.550-delavcev. »Pošteno povedano se danes (štiri dni pred iztekom lanskega leta, op. p.) rešitve za EMO v celoti gledano, ne da videti. Enako, kot ni moč zdaj videti rešitev za državo Slovenijo in ne za Jugoslavijo,« nam je povedal Jože Gubenšek. V teh dneh bo predsednik Ante Markovič moral pojasniti svoj gospodarski načrt, v prihodnjih nekaj dneh pa bo mnogo jasnejša slika tudi v Sloveniji. Plebiscit je mimo, za Markovičem mora tudi naša vlada odločneje ukrepati v gospodarstvu. Najprej je po mojem mnenju potrebno sanirati gospodarstvo. Sistem. V okviru tega sistema pa EMO. Naša sreča v nesreči je bila v tem, da se je EMO stresel pred drugimi, kar danes pomeni, pošteno povedano, da EMO ni več tako kritičen, kot je bil pred leti. Tako zelo slab ali celo nižje od tistih, ki so bili še do včeraj — vzor. Ti so zdaj na istem ali celo v slabšem položaju.« Vi ste bili že doslej v ekipi, ki je, kot priznavate, EMO rešila pred najhujšim. V čem se vaš program bodočega razvoja ali sanacije razlikuje od vaših predhodnikov? »Pred leti smo na občini sprejemali razvojni program EMO 2.000. Takrat so vsi trdili, da EMO nima programa. Jaz, kot avtor programa EMO 2.000, sem trdil in trdim nasprotno, da smo namreč imeli že takrat in imamo danes program, kije sprejemljiv za Evropo. Tržno sprejemljiv, kar je najbolj bistveno! Tisti trenutek, ko se pri nas razmere izenačijo z Zahodom, ko se pri nas ustvarijo gospodarski pogoji, kot obstajajo v Evropi, bo EMO med najbolje stoječimi podjetji v občini.« Na čem gradite vaše prepričanje? »EMO je v preteklosti izobrazil vsaj polovico celotnega tehničnega kadra, ki ga danes premore Celje in del regije. Mi v EMO moramo samo usposobiti sistem, da del tega potenciala pripeljemo nazaj v EMO. Ce nam bo to uspelo, je uspeh zagotovljen ...« Žal uporabljate tiste »če«... »Da. Toda tisti, ki je moj projekt EMO 2.000 vsaj prebral, kaj šele podrobno preučil ve, da moje videnje EMO sloni prav na kadrih. Ne na odpuščanju delavcev, temveč na širjenju tržišča...« Omenjeni program ste snovali, ko nihče še ni niti sanjal... »Res je, da je danes nekaj novih okoliščin, ki pa v nobenem primeru ne izključujejo tržišča. Vse se vrti okrog in na trgu, vse okrog dobrega dela in dobrega delavca. In to ve tako direktor kot delavec. Torej je usoda v naših rokah in več ne kaže čakati, da nam bo kdorkoli kaj dal...« To smo že nekajkrat slišali ... »Jaz pa v to verjamem, ne, celo prepričan sem v to!« Pooblaščen za vsa garancijska in izvengarancijska dela SERVIS ŽGAJNER (^) (jj35> vam poleg vseh potrebnih storitev za vaše jeklene konjičke kot so: AVTOMEHANIKA AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, AVTOELEKTRIKA nudi tudi PRODAJO REZERVNIH DELOV. Obiščite nas in se sami prepričajte! SPODNJE SEČOVO 14 ROGAŠKA SLATINA tel. 063/816-676 KONČNO SANACIJSKI PROGRAM ZA CELJSKI ZRAK Ključ je v Cinkarni Zavod za socialno medicino in higieno dela v Celju je končno pripravil sanacijski program oziroma strokovne osnove za manj onesnažen zrak. Tako kot drugje tudi v Celju zrak onesnažujejo predvsem industrija, kurišča (tovarniška, skupinske kotlovnice, zasebna kurišča) in promet. Po zadnjih podatkih gre v Celju vsako leto v zrak okoli 3.700 ton žveplovega dvokisa, nad 1.400 ton prahu in skoraj 1.300 ton ogljikovih oksidov. Največji onesnaževalci so Aero, EMO, Etol, Klima, Cinkarna, Libela, Zlatarna, Zdravstveni center in Železarna Štore. Najbolj onesnaženi predeli (IV. kategorija) so med avtocesto Arja vas-Hoče in ves predel strnjene poselitve, vključno s Teharji. Manj onesnažen je zrak (III. kategorija) v Štorah, Polulah, delu Zagrada, do Prožinske vasi, in severno od avtoceste (Babno, Začret, Zepina, Šmarjeta, Zadobrova). Razumljivo je, da je onesnaženost največja v času kurjenja. Med rešitvami omenjajo najprej zamenjavo obstoječih premogov s premogi, ki imajo manj žvepla. Če bi naredili le to in bi v industriji še naprej onesnaževali zrak v seda- njem obsegu, bi celotna občina prešla v III. kategorijo, prav tako, če bi Cinkarna ne presegala 210 kilogramov žveplovega dvokisa na uro. Če bi zamenjali premog in mazut z lahkim kurilnim oljem, ne bi dosegli III. kategorije. To pa bi se zgodilo, če bi Činkarna dosegala le 210 kilogramov na uro. Variant je še več, od plinifikacije le v terciarni dejavnosti, pa plinifikacija drobnih kurišč, ob sočasni uporabi boljšega premoga in boljšega kurilnega olja ali brez tega, do plinifikacijeje vseh kurišč. Pri tem je treba reči, da je ključ spet v Cinkarni. Če bi plinificirali vsa kurišča, Cinkarna pa bi presegala 210 kilogramov na uro, bi prišli v tretjo kategorijo, če Cinkarna ne preseže 210 kilogramov pa celo y drugo. Zavod zategatelj predlaga kot najboljšo rešitev plinifikacijo vseh kurišč in zmanjšanje cinkarniških izpustov žveplovega dvokisa na največ 145 kilogramov na uro. (210 kilogramov je meja, ki izhaja iz dosedanjih odločitev Celja, 145 pa je nov izračun zavodovih strokovnjakov). Manj je predlogov, kako zmanjšati onesnaženje s prahom, težkimi kovinami, organskimi snovmi, ogljikovimi oksidi in zmanjšanje onesnaženja zaradi prometa. V prometu naj bi predvsem vpeljali zeleni val, odpravili promet v starem delu Čelja (razen za stanovalce in dostavo), uredili na celjskih vpadnicah večja parkirišča, poostrili kontrolo Zakaj Cinkarna? V teh dneh imamo Celjani kar dober zrak. Vzrok je preprost: Cinkarna Celje dela z občutno' manjšo zmogljivostjo v tovarni titanovega belila, ferosulfatna linija za proizvodnjo žveplene kisline pa stoji. Cinkarna doseže na uro le okoli 100 kilogramov žveplovega dvokisa! To seveda pomeni, da v Celjn praktično ne bo nobe> nega alarma, čeprav je SO Celje decembra lani zaostrila normative, ko je treba razglasiti posamezne stopnje alarma. Če bi tako stanje ostalo, bi Celje prešlo v III. kategorijo. To pa seveda ne pomeni, da se ni treba lotevati tudi drugih onesnaževalcev! nastavitve izgorevanja v avtomobilskih motorjih, odpraviti pa bi bilo treba nekaj nespametnih križišč, na primer Stanetova- Levstikova - Vrun-čeva. Seveda bi največ dosegli, če bi vsa vozila uporabljala neosvinčen bencin, kar pa ni v celjski pristojnosti. Po okoli 13 letih smo tako v Celju dobili prve osnove za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Čeprav so pomanjkljive, so lahko dober dokument za nadaljnje razprave. Zagotovo pa je jasno eno: ključni problem je vendarle Cinkarna. Seveda pa bo treba še kaj več reči o prahu, o organskih snoveh, ki uhajajo v zrak. Nenazadnje je treba predvidene ukrepe finančno ovrednotiti. Zagotovo ne bo šlo brez državne intervencije, saj je obvezna plinifikacija možna, če bo država plačala osnovne stroške prehoda na plin. To pomeni, da bo občina morala imeti čimprej možnost, da oblikuje »ekološki dinar«. To bo pomenilo obdavčenje vseh onesnaževalcev, ne samo porabnikov elektrike, kar zdaj omogoča »republiški ekološki dinar«. Program ukrepov mora rešiti tudi posebne probleme kot so EMO (fluoridi), Zlatarna in Zdravstveni center (cianidi in neprimerno sežiganje bolnišničnih odpadkov). KAJ IN ZA KOGA PIŠE »CINKARNAH« Z višine so težave majhne_______________________________________________________ Nova doba je že bila okregana, ker uporablja (torej bere) tovarniški časopis Cinkarnar, ki sicer izhaja prav zategadelj, da bi obveščal. Menda je treba najprej vprašati šefe, če je tisto, kar Cinkarnar objavlja, tudi res. Ker nam je prišel časopis spet v roke, smo ga prebrali, mu verjamemo in prepričani smo, da še marikoga zanima, kaj piše. Drugo je seveda vprašanje, koliko ga berejo delavci Cinkarne in koliko ga razumejo. Bralcem, torej tudi delavcem Cinkarne, je Uredništvo Cinakrnarja, predvsem sporočilo, da jim želi, da bi se laho dvignili tako visoko kot se dvigne ptica. »Če bodo namreč na življenje gledali z višine, bodo problemi in težave tako majhni, da jih še opaziti ni več.« To je mogoče razumeti tudi tako, da je cinkarniškega čudeža konec in so nastopili tudi v tem gigantu socialističnega gospodarstva resni problemi. Direktor Prelec si sicer kar naprej zastavlja vprašanje, kako naprej. Ugotavlja, da ima preveliko režijo, preveč bolniške. Pri titanovem belilu je proizvodnja padla, pa prodaja prav tako, za 80 odstotkov. Oh, ti grdi Nemci! Zaradi velike stagnacije na domačem trgu je najbolj občutno padla proizvodnja žvepove kisline. Ustavili so Rudnik urana žirovski vrh, TKI Hrastnik in Incel Banja Luka, doslej velika kupca, kupujeta zaradi predrage žveplene kisline iz Cinkarne to clrugje. Manj jo porabijo tudi sami v proizvodnji titanovega belila. Na koncu leta so ugotovili, da so žveplene kisline naredili kar za 50.000 ton manj, to je nekako za 5000 vagonskih cistern! V cinkarniški grafiki priznavajo, da kupci niso zadovoljni, pravijo jim, da je Cinkarna v grafičnem razvoju zaspala. Skladiščnik Maksim Nikolič piše, da so skladišča prepolna, zaradi razdrobljenosti skladišč so transprotni stroški veliki... Odgovorna urednica Cinkarnarja, gospa Gorenjšek, je napisala oceno pisanja o Cinkarni. Ugotavlja, da večina novinarjev prepisuje iz Cinkarnarja. Gospa urednica ne pove, da njen gigant ni lani izdal za javnost niti enega sporočila, ni sklical niti ene novinarske konference. Zanimiveje, da gospa vendarle ugotavlja: »Ogledalo drži Cinkarna v svojih rokah in od nas samih, prav vseh cinkarnarjev je Odvisno, ali bo slika popačena ali ne. Delati bomo morali dobro in se vsak dan potrjevati v strahoviti konkurenčni tekmi. Uspešne poteze bo javnost - kamor sodijo tudi mediji - zagotovo znala ceniti.« Pa še res je! Iz novoletne številke Cinkarnarja bi lahko prepisali še marsikaj. Predvsem pa priznamo, da so sporočila takšna, da novoletna želja, naj bodo, na primer, cinkarniški delavci ptice, ki z višine gledajo na probleme in težave, da te postnejo majhne ali pa jih sploh ni, ni niti najmanj iz trte zvita. OBSOJEN DIREKTOR TERMOELEKTRARNE ■ DizeiUrT^OO dolariev dobe L 8....T ' ' . ' V ' ' , pr ■ nr me J' f n,A:,y TA onALžiU Li'5 razpolagalo z .......... o ^iIIto oiUsna- «i5fr!^^slednji direktor doživel že zaprle eno železarno! cinkarno in tovarno umetnih gnojil. dejanje . Tudi zaporne kazni so možne A Celju je društvo za 4*4 okolja vložilo prijavo/oper 25 onesnaževalcev. Cas bi IS SHI,, ,, aapaš.., ,.žlg„i. .n.anJL- -»ZSZ » JU* naprej po pon. kt ZREČE, ŠESTNAJSTO SLOVENSKO NARAVNO ZDRAVILIŠČE Kovači v nežnih rokah maserk Pred novim letom so v Zrečah uradno odprli Terme, ki skupaj s hotelom »Dobrava« in centrom na Rogli predstavljajo 16. slovensko naravno zdravilišče. V sodobnih termah je več bazenov s toplo vodo, ki jo vodijo po ceveh iz 1.200 m globine in iz 1,5 kilometra oddaljenih Gabrovelj. Okoli 700 m2 je terapevtskih prostorov, na voljo so še savne, ordinacije, telovadnica, trim kabineti, kozmetični salon. Zdravniško ekipo vodi dr. Dušan Silič, ki ima zdraviliške izkušnje iz term v Lendavi. Večino denarja so zbrali zreški kovači in konjiški ko-munalci, skupaj pa so Terme vredne okoli 11 milijonov DEM. Terme bodo še naprej v Uniorju, ki se bo organiziral kot holding. Denar, ki so ga kovači vložili v turizem, bo nedvomno dobra naložba. Predvsem bo Zdravilišče prinašalo dohodek, zmanjšali pa so pritisk nezaposlenih, ki se bo še ojačal. Prejšnji direktor Marjan Osole, oče Uniorja, je tudi oče toplic. Njegov pristop, ki so mu mnogi očitali kapitalistične prijeme, je bil pravilen. Škoda, ker boljševistični sistem takim ljudem ni dovoljeval tudi »talanja« delavskih knjižic. No, zdaj Oso-letove naslednike predvsem čaka težka naloga, da v Terme privabijo goste in zgradijo čimprej še vsaj en hotel. S 100 posteljami v »Dobravi« namreč Terme ne bodo dolgo živele... Ob otvoritvi Term je bil Marjan Osole, oče Uniorja in zdravilišča, na moč zadovoljen. To je zadovoljstvo po dobro opravljenem delu. (Desno je Maks Brečko, direktor turističnega dela Uniorja.) Terme so bile na dan otvoritve polne. Zagotovo tako ne bo vsak dan, zlasti ne bo toliko kovačev in domačinov nasploh. Indikacije V zdravilišču Zreče zdravijo predvsem poškodbe gibal, stanja po operacijah, degerativne bolezni, posebej revmatizem, očesne bolezni, strese. V kratkem bodo odprli ambulanto za zdravljenje žil. Kar zadeva termalno vodo, je podobna tisti v Dobrni. Z roko v roki: Jernej Osole, direktor Uniorja, in dr. Marjan Hrušovar s popoldanskim podjetjem. V novem zdravilišču je največji pokrit rekreacijski bazen s ploščadjo, zunaj je še en bazen, večji. V notranjem je voda topla 33 stopinj, zunaj, kjer je kopanje možno tudi pozimi, pa 34 stopinj Celzija. V manjšem bazenčku z brbotajočo vodo (whirl pool) se je treba le vsesti in stegniti noge, masaža je samodejna. Terme so postavili v nadaljevanje hotela Dobrava (levo) in večnamenske dvorane (kino). Do konca januarja je moč za tedensko bivanje, 7 polnih penzionov, pregled pri zdravniku, terapijo, izlet na Roglo in v Crešnjice odšteti le 2.525 dinarjev. Terme so nastale na čvrstih temeljih zreških kovačev. Turizem in terme prinašajo dohodek, zagotavljajo, da bo kar najmanj pod-pohorskega življa brez delovne knjižice. Iz zdravstva Starejše ljudi pogosto muči nespečnost, ker njihov krvni pritisk ponoči pade, to pa seveda vpliva na možgane. Dostikrat zadostuje, če ponoči vstanejo in se kratko sprehodijo po stanovanju. ★ Mnogi ljudje imajo na starost težave s kolenskimi sklepi - od bolečin, ki se pojavijo, ko hočejo vstati s sedeža, do deformacij, ki naredijo vsak korak boleč. V mnogih primerih pomagajo obsevanja, obkladki, povoji ali mazilo, katerega substance učinkujejo skozi kožo. Takšne sklepe zdravijo tudi z injekcijami, ki vsebujejo hrustančevino. Seveda jih mora bolnik dobivati več mesecev. Ce je gibljivost v kolenih še naprej boleča, pa jo lahko izboljša samo operacija. Nudim vse vrste avtomatičnih opravil na terenu. Andrej Janc avtomehanik Adamičeva 5, Celje Dečkovo naselje (zraven samopostrežbe) Odprto od 8. do 18. ure Se priporočamo! TADEJ LUKMAN IN TANJA DROŽDAN: PRVA NOVOROJENČKA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI IZ CELJSKE PORODNIŠNICE Drobne nožiče iščejo varno dlan Sonce okoli šole v Podčetrtku Plebiscit je mimo. Živimo torej v neodvisni, samostojni Sloveniji, življenja ljudi pa ostajajo v istih dimenzijah. Vztrajajo skrbi majhnega človeka, ki se mu je majhnost zažrla pod kožo in vsesala v kri. Nismo se vzpeli na oltar blaginje, svobode in perspektivne prihodnosti. Prihodnosti, ki naj bi bila namenjena Tadeju in Tanji, prvima novorojenčkoma v celjski bolnišnici po prelomnem 26. decembru, ko je dr. France Bučar razglasil samostojno Slovenijo. Je razglasil tudi možnosti novonastalemu življenju, priložnost za srečo... ali pa bo v drobnih prstkih obviselo le upanje kot simfonija odraslih norcev? Tadej Lukman je vstopil v življenje 27. decembra minuto čez osmo uro zjutraj. Mali škratek. kot ga imenuje mamica Damjana, je veliko veselje, zadovoljstvo, pa tudi precejšnja preizkušnja. Marsikaj se bodo morali naučiti drug od drugega. Oče Janko izžareva ponos in kuje za svojega prvega otroka velike in lepe načrte. Vse najboljše. Kako jih tudi ne bi, za drobno speče bitje lahko dojame le čudovito prihodnost in življenje. Mlada družina živi v Taboru pri Vranskem v dokaj , veliki kmečki hiši skupaj z Jankovimi starši. Kmetija meri 16 hektarjev. Damjani in Janku je do sinovega prihoda pobrala ves prosti čas. Oba sta kmetijska tehnika, zadovoljna sta z življenjem na kmetiji. Pravita, da jo bosta podedovala. Janko je od lanskega septembra privatnik, ukvarja se s servisom molznih strojev, Damjana pa je zaposlena v Hmezadu. Skupaj zaslužita približno 16 tisoč dinarjev. Želita si še otrok, še najmanje enega. »Za tretjega otroka se človek zaradi denarne stiske že težje odloči. Prva dva pa sta le nadomestitev za očeta in mater,« meni Janko. Damjana doda, da bi z veseljem ostala doma in skrbela samo za družino, če je ne bi za zaslužkom gnala nujnost preživetja. »Idealno bi bilo, če bi mamice lahko ostajale doma, tako bi bili res prava, povezana družina. Sicer ostane za družinsko življenje bolj malo časa.« Damjana je mlada mati, napolnila bo šele 24 let. Na njej je videti srečo, zadovoljstvo in navdušenje v očeh. Porod je bil zelo težak, a bolečine je hitro pozabila. Pregnal jih je življenjski preobrat. Tadej. Prvo oko- lje, ki ga bo spoznal bo tiha rdeče-črna spalnica, ki jo pokrivajo mehka tla. Spoznal bo materine tople poglede in nežne objeme, dojel bo varnost očetovega naročja. Danes je Tadejev obrazek naguban zaradi porodnih bolečin, prve življenjske stiske. Bodo sčasoma na njegovem obrazu tudi gube skrbi in starih človeških bolečin? Trenutno potrebuje le hrano in materino toplino, rabil pa bo vedno več. V vijoličnem pajacu z belimi pletenimi copatki leži v zibelki in čaka, kaj se mu bo zgodilo... kaj mu bo prineslo življenje v drugačni državi kot sta jo doživljala njegova starša. »Vse, kar želim Tadeju . v življenju je, da bi s poštenim delom dobro živel. Da bi imelo njegovo delo in življenje smisel. Da bi bil srečen. Upanje je, da bo boljše, prej niti tega ni bilo. Glasovali smo za.« Tadejeva starša sta glasovala ZA! Za Tadejevo prihodnsot in življenjsko priložnost, ki je sama nista imela. Vsem trem ostaja kup želja in eno samo, golo upanje. Tanja Droždan si je ogledala obrise sveta pred Tadejem. Mamica Marija jo je rodila 26. decembra sedem minut čez deveto uro. Zgodba Droždanovih je precej drugačna. Najbrž nikogar ne moti, da sta oba starša, Marija in Štefan, Hrvata. Narodnost sama ne piše zgodb, tole je izvrglo življenje. Smo v Ulici talcev številka 3 v Rogaški Slatini, pred stanovanjskim blokom blizu Steklarne. Dnevna svetloba je neusmiljeno razkrila razpadajoč dom več družin, katerih kruh živi v Steklarni. Revščina bode v oči in iz oči. Nekoč je bila ta hiša najbrž rdeče barve, danes se je drži omet le še ha redkih mestih. Stene moreče propadajo, za njimi pa utripa življenje. Na balkonih, ki so pravzaprav odprti hodniki, se suši perilo in s svojo odkrito belino nesramno bulji na prostorno dvorišče. Stopnišče je sivo in temno, spraskano in razpadajoče. Strme stopnice se vzpenjajo do družine Droždan, ki živi na podstrešju. Marija in Štefan sta mlada, njemu je sedmindvajset let, njej štiriindvajset. Zdi se, da sta že utrujena, pa vendar nista niti na pol poti k življenjskemu višku. Delujeta vdano. Mirna sta v životarjenju s časom. Poročena sta štiri leta in Tanja je njun drugi otrok. Prvi je Mario, ki je že napolnil tri leta. Povedala sta, da je živahen in nagajiv deček, a tudi precej bolan. Mraz in vlaga neprijaznega podstrešja sta se zažrla v otroška pljuča. Med našim obiskom je Mario mirno spal in kdo ve, kakšne sanje so se podile po plavolasi glavi. Sestra Tanja je spala na drugem koncu majhne sobe v beli zibelki. Zazibana v nezapleten svet dojenčkov. Marija in Štef sta zaposlena v Steklarni. Steklopihalec in steklobrusilka. Njun skupni dohodek znaša približno 8 tisoč din. Nimata nobenih stranskih zaslužkov, ne dobivata niti otroškega dodatka. Razližili so jima, da tega denarja ne potrebujeta, ker ima Štef nekaj zemlje, a še ta je na hrvaški strani. Živita življenje v dveh izmenah. Vidita se le pozno zvečer in ob sobotah ter nedeljah. Novoletne praznike je družina preživela skupaj. Marija in Tanja sta prišli domov iz bolnice ravno na staro leto. V novo leto so vstopili vsi štirje skupaj. »Otroka morata biti dva, enemu je dolgčas,« se strinjata Štef in Marija, zavedata se, da bi bilo lahko njihovo življenje še slabše in nižje. In je tudi bilo. V Steklarnino stanovanje so se preselili iz enosobne, še bolj vlažne sobice.' »Z življenjem smo zadovoljni, tako slabo spet ni. Slabše tudi v prihodnosti ne more biti.« Marija je v Rogaški Slatini hodila v steklarsko šolo, Štef pa je prišel v Slovenijo za kruhom. Deset let je njuno življenje znosno in nič več kot to. Ce je tudi vam merilo uspeha ali standarda avto, naj povem, da ima Štef po desetih letih mučnega, zahtevnega in zdravju škodljivega dela 11 let staro stoenko. In tudi enosobno podstrešno stanovanje, ki ga biča mraz. Ogrevata ga s štedilnikom v kuhinji in s termoakumulacijsko pečjo v sobi. Veselita se mile zime. »Da se stanovanje ogreje, je potrebno veliko kurjave, kar pa pomeni večji račun za elektriko. Z osmimi tisočaki moramo preživeti mesec dni, zato si omejimo potrebe. Pri nas na primer ne kupujemo mesa.« Štefova in Marijina največja želja je, da bi dobili boljše stanovanje, da bi vsaj otroka imela svojo sobo. Trenutno vsi štirje živimo v enem prostoru. Sedimo v kuhinji in se pogovarjamo kot stari znanci. Marija in Štef sta zanimiva in simpatična človeka. Dom, kakršenkoli je, sta si uredila prijetno. Domače in toplo, kakršna sta tudi sama. Pravita, da Tanja njihovemu življenju še ni dala pravega pečata, ni zmotila ritma, ker je zelo pridna deklica, ki rada veliko spi. Med obiskom pri Droždanovih se je enkrat celo zbudila. Mamica jo je prinesla, drobno in zelo zelo majhno v kuhinjo, kjer je čez minuto spet zaspala v prijaznem Marijinem naročju odeta v toplo, rdečo jopico. Janjino življenje je vzklilo na dnu, a ob dobrih ljudeh. Kakšna bo prihodnost Drožda-nove deklice, kje je njena priložnost? Je to življenje v mrzli, vlažni, podstrešni sobici? Brez razgleda v svet. V Sloveniji lahko razglasijo samostojnost in neodvisnost še velikokrat, Tanja in njej podobni otroci pa ostajajo zaprti na podstrešjih, nesvobodni in neenaki v igri uspeha ter v neobetavni, vnaprej ožigosani prihodnosti. Kje je prihodnost Droždanovih — na mrzlem, vlažnem podstrešju. Podstrešje, kjer si je družina Droždan ustvarila dom v utrujenem življenju v dveh izmenah? Damjana in Janko Lukman s svojim prvorojencem Tadej Lukman je svojim staršem spremeni! življenje Sreča in življenjski preobrat. FOTOREPORTAŽA Novoletno veselje Novoletno veselje Novoletno veselje Polde, dva zavoja pred Rogaško Rogaška Slatina, Hotel Donat Mnogi Velenjčani so pričakali novo leto na prostem, na Titovem trgu. Od desete ure naprej je postajalo na trgu veselo, po polnoči se je kar trlo ljudi, ki so prišli nazdravit novem letu. Pohvalo so poželi tudi muzikantje, ki so na svojih frajtonaricah dobro zabavali Velenjčane. Okoli 22. ure so marljivi organizatorji iz tekaške sekcije Gorenje v Velenju organizirali prvi družinski poulični tek. Družina je morala preteči kar 1500 metrov. Sodelovalo je 13 družin s 40 tekači, najboljše so tudi nagradili. Šentjur, Motel Merx Rogaška Slatina, kristalna dvorana Celje, Casablanca Konjičani so bučno praznovali v. Božično-novoletno praznovanje so Konjičani letos prvič zaklju- v hotelu Dravinja in v zreškem hotelu Dobrova. Okoli 600 gostov čili na ulicah. Uro po polnoči so si v soju ognjemetov in uličnih luči pa je novo desetletje pričakalo v pravem zimskem okolju v hotelu ter ob pokanju petard voščili srečno novo leto. Veselo je bilo tudi Planja na Rogli. VANE GOŠNIR S KRAVATO Spomladi na bicikel! Le kdo ne pozna Vaneta Gošnika iz Velenja, sociologa, publicista in politika, ki seje iz sindikalista »prestrukturiral« v gonilno silo Zelenih Slovenije, gotovo pa v intuziasta, ki ima moč vpliva na politiko spreminjanja razmer na področju ekologije. Ko je postal podpredsednik Skupščine RS, je napovedal, da ni daleč dan, ko bo Slovenija samostojna, suverena država. Na vprašanje, če drži, da je eden izmed prvih politikov iz občine Velenje, ki je bil »ka-drovan« v parlament, je odgovor zavrtel za popoln krog. »To ni točno, saj me sploh ni nihče kadroval, na svobodnih volitvah so me izbrali ljudje, splet okoliščin pa je na-' nesel, da sem se nenavadno hitro znašel v špici slovenske Skupščine. Res pa je, da iz Velenja ni bilo kaj prida zastopstva v dosedanjih vladah že dve desetletji.« Vane Gošnik je tudi predsednik Zelenih Velenja, poslanec Skupščine domače občine. Nemalo sivih las je povzročil v delegatskih vrstah. Nekateri so se obrnili od njega, ker jim je že »presedlo« stalno usklajevanje stališč ter sklepov na Gošnikove intervencije. »Vendar«, pravi Vane, »čas je, da se naučimo spoštovati lastne poslovnike in zakone.« Gošnik je veljal med Velenjčani za skromnega a navihanega poba, ničkolikokrat na starem biciklu. Zdaj se sicer ne vozi z meržojem, je pa zavezal svilene kravate in tudi v lokalnih časopisih je skoraj mrknil kot priden in nagajiv publicist. Je vse to cena politične funkcije, ali položaj vsakemu stopi v glavo, smo ga vpršali. »To bi gledali moji kolegi, če bi se z biciklom prevažal s seje na sejo. Pa v bistvu ne bi imel nič proti. Najbrž bom celo kaj v to smer poizkušal. A zdaj je zima. Ko se moraš obleči že zaradi mraza, pomembno pa je tudi, da se zavedaš, da si predstavnik naroda. Funkcija ni zasebna zadeva, zato je potrebno upoštevati kulturo in navade evropske scene...« Kar naravnost smo zastavili vprašanje: Nekateri vas vidijo v vlogi velenjskega župana. Je na tem kaj resnice, apetitov? »Predvsem moram povedati, da se zdaj ukvarjam z zelo pomembnimi nalogami, časa za takšno razmišljanje ni prav veliko. Ni pa mi neznano, da so v Velenju med iskanjem rešitev vladne krize govorili tudi o zamenjavi župana. Da so omenjali moje ime... Če sem nekoč resno načrtoval projekt vodenja občine, imel dobre načrte, to ne pomeni, da se oziram zdaj proti županskemu stotu. Bi pa kar rad spoznal ljudi, za zdaj ano- nimneže, ki me vidijo v takšni funkciji. Toda zdaj je čas pomembnejši, ta zima bo kratka, »slovenska pomlad« se bo kar stopila v pravo, koledarsko pomlad. Če je zdaj toplo, bo kmalu še bolj, vroče nam bo od dela. Tako v mladi državi kot v občinah.« Gošnika smo želeli potipati še po zasebnem življenju, a ni bil preveč navdušen. »Brez Milene se o tem ne morem kaj prida pogovarjati, zanjo pa tako veste, kaj si želi. Družino! Jaz tudi, vendar vrstni red naj bo takšen: Najprej svobodno, suvereno, Slovenijo, nato pa čim več Slovencev...«. Bo Oblak končno odstopil? Velenjski gasilci so skregani________________ Podtalna afera okrog nesoglasja v vodstvu Gasilske zveze Velenje je anonimna le za poprečno obveščene občane Velenja in občine Velenje. V gasilskih krogih pa se že dolgo ve, da si nekateri funkcionarji v vodstvu OGZ Velenje niso preveč na roke. Le kako bi sicer lahko prišlo v dveh tednih kar do dveh sej »poveljstva« OGZ, obeh z istim namenom; da se funkcionarji med seboj še zadnjič pogovorijo o delu ter poslovijo od burnega leta. Če je prvo sejo sklical predsednik Tone Berložnik, pa zraven organiziral še strokovno ekskurzijo v rudnik, je vse prav, če pa je naslednjo sejo sklical poveljnik sektorja Velenje, Mihael VALENCI, pa je stvar že nerodna. Uradno pač. Neuradno pa se je bilo potrebno pomeniti marsikaj v zvezi s pristojnostjo in odnosi teh funkcionarjev med seboj. Toda, Oblak je, po naših zanesljivih informacijah, sejo zapustil po nekaj minutah, rekoč, da bo odstopil s funkcije poveljnika OGZ Velenje že v nekaj tednih. Nekateri so bili kar za to, saj je baje odstop obljubil že večkrat, pa ga potem seveda pozabil izpeljati. Tokrat pa so šle stvari tako daleč, da bodo morali o njih katero reči vsi člani predsedstva OGZ Velenje, mogoče še kdo odgovornejši za zaščito občanov Velenja. Dejstvo je, da je v času, ko je denarja vse manj, težko poveljevati društvom, ki so bila do zdaj vajena reda in še česa, tudi rednih sredstev za nakup in vzdrževanje zelo bogate tehnike. V času, ko je na mizi v delegatskih klopeh slovenske skupščine tudi predlog o sprejetju zakonodaje za obrambo in zaščito, pa o gasilstvu ni še nič odločenega, so nekateri gasilski krogi hudo vznemirjeni, »kaj bo z usodo požarne varnosti in gasilstva«. No, to pa še ne pomeni, da bi lahko kdo preveč samovoljno odrejal sicer jasne naloge v gasilstvu. Najbrž tudi ne skliceval sej, za katere ni pristojen. To je bil namreč očitek poveljniku sektorja Valenciju. Le ta pa se je izmazal, da je sklic neuraden, a nujen. Da je bil zares nujen se je izkazalo, ko je sektorski poveljnik podelil novoletna darila, katera je financiral sam, osebno. V polurnem poročilu je tudi razložil, da je v desetih letih za OGZ Velenje in še zlasti za sektor Velenje storil tako veliko, da ni potrebno da ga njegov predpostavljeni javno in osebno kritizira. Po viru informacije so člani vodstev vseh društev OGZ Velenje razpravljali in Valencija le še dopolnili v nakazani dilemi, če le ni nekaj hudo narobe z njihovim poveljnikom, ko zapusti sejo, ki je bila sklicana v bistvu zaradi njega. Upajmo, da se bodo gasilske zdrahe v Velenju reševale bolj preudarno kot pred leti v Žalcu, ko so se fantje pomerili celo z rokami. Velenjčani so mnenja, da je za sodobno gasilstvo in demokratičen dialog potrebno še kaj več kot telesna moč, najbrž strokovnost in zmernost, ki pa je omenjenim fantom ne manjka. Ali pač?! Jože Miklavc GOBE NAMESTO VLAKA Tunelski gobarji Zasluga za ukinitev in razdrtje železniške proge med Velenjem in Slovenj Gradcem, torej tudi med Slovenijo in Avstrijo na tem delu naše dežele, gre »rdeči« oligarhiji občine Velenje izpred petindvajsetih let, ob tem zgodovinskem dejanju pa so bili prisotni tudi botri slovenske prestolnice, ki jim zdaj lahko rečemo le še, »slava jim«. Železnica je tako šla v staro železo, kam so razgrabili železo dejansko, se ne bo nikdar izvedelo, ve pa se, kje je gramoz iz nasipa. Kdor.ga je rabil, ga je pač odpeljal. Toda, ali ni tako prav, saj smo lahko skoraj vsi skupaj vse imeli. Po dolgih dvajsetih letih je ta železnica spet zanimiva. Našli so se fantje, ki so poštudirali, da bi lahko vsaj del trase koristno uporabili. Od ŽTP so najeli tunel in ga primerno adaptirali, opremili in v njem' nameravajo pričeti z gojenjem gob. Da. prav ste prebrali. Gojili bodo na tone gob za domač in tuji trg. Želimo, da bi velenjski fantje uspeli in da bi gobe gojili tako dolgo, dokler ne bo tu spet stekel mednarodni promet. Med državama Avstrijo in Slovenijo. Srečko, Darko in Xko pa zaradi tega niso nič vznemirjeni. Vedo nam reč, da bo nova proga, če bo kdaj povezovala 'Koroško iz Šaleške doline, speljana pod Lubelo, saj bi sicer morali pod Velenjem zgraditi podzemsko železnico ali porušiti pol mesta. Nova doba predlaga, da tudi drugi pohitijo, dokler je še kakšna parcela prosta. Če bo zmanjkalo tunelov, lahko izkopljejo bunkerje ipd. ^ V ZLATARNI VERJAMEJO V BOLJŠE ČASE ( V Evropo z evropsko logiko__________________________ Pravočasna reorganizacija, več dela in zamisli za manj denarja, poslovanje v novih gospodarskih razmerjih, prehod na evropski delovni čas, okleščenje režije, stroga delovna disciplina so bili ukrepi, ki med številnimi delavci niso bili ravno priljubljeni, vendar so celjski Zlatarni pomagali, da je brez rdečih številk pretolkla minulo viharno leto, v letošnje pa stopa s precej optimizma. In samozavesti, ki jo je utrdila tudi nagrada Zvezne gospodarske zbornice, naziv gospodarstvenice leta za njihovo izvršno direktorico Anico Berglez Volk. Nakit je očitno blago, ki mu nobena kriza ne more do živega. Bolj gre v svetu in pri nas gospodarska krivulja navzdol, bolj ljudje kupujejo zlato in plemenite kovine. Na tujem so v lanskem letu prodali za 17 odstotkov več nakita, v jugoslovanskih republikah kar za petdeset odstotkov, večino tega seveda na črno. Vendarle so. In v celjski Zlatarni, v tovarni s tradicijo, znanjem in energijo tega ne bodo gledali križem rok. Izdelali so analize belih lis v Jugoslaviji, kamor nameravajo agresivno plasirati svoje izdelke. Srbske gospodarske muhe so jim napravile veliko težav, toda ovire niso nepremostljive. Naslonili so se na zasebne podjetnike, ki jih je širom države že okoli tri tisoč, njihova poglavitna letošnja naložba pa je razvoj lastne maloprodajne specializirane mreže, v izgradnjo katere vstopajo s tujimi sovlagatelji, predvsem Italijani in Japonci. Zlasti slednji po opuščanju sodelovanja z Združenimi državami Amerike postajajo njihovi vse tesnejši partnerji. Oni so skupaj z Italijani in Angleži najresnejši inozemski kupci Zlatarninih izdelkov iz plemenitih kovin, zlata in srebra. V Zlatarni nihče ne govori več o iztekajočem se letu. Že več mesecev teče beseda o planu, ciljih in strategiji za leto 1991, o katerem si sicer glede na globalno jugoslovansko ali slovensko ekonomsko politiko ne delajo utvar, a malce le pričakujejo, da se bo država slednjič začela obnašati kot dober gospodar. Zlatarnini cilji so precejšnji, v kruti gospodarski situaciji skorajda iluzorni, vendar pa zastavljeni z odločitvijo, da hočejo v tovarni več kot le preživetje. Od delavcev kratkoročno terjajo skrajne napore in maksimalne rezultate, dolgoročno pa jim zagotavljajo, da nekega dne, kot strela z jasnega, ne bodo ostali brez plačilnih kuvert. V letošnjem letu nameravajo za polovico povečati obseg proizvodnje nakita in vanj predelati dve toni in šeststo kilogramov zlata in srebra. Napravili bodo 25 tisoč ur, to pomeni 70 odstotkov več kot lani, obseg tretjega programa, to je aurodenta povečujejo za 15 odstotkov. Z racionalno razporeditvijo in prerazporeditvijo delavcev želijo za slabo tretjino zvišati produktivnost. To pa ne bo šlo v korak z boljšimi plačami. »Plač ne moremo dvigovati v skladu z večjimi delovnimi obveznostmi, angažiranjem delavcev, njihovo pridnostjo, zavzetostjo in inventivnostjo, vendar iščemo druge oblike stimulacije in nagrajevanja,« pravi Anica Berglez Volk, po novem izvršna direktorica celjske Zlatarne. »Dobrim delavcem bomo omogočali dodatno izobraževanje, potovanja v tujino, udeležbo. na priznanih mednarodnih seminarjih, uvedli bomo ustrezne nagrade in mnogo več napravili za ugled tistih posameznikov, ki bodo največ pripomogli k uspehu, ugledu in napredku naše tovarne.« V starem industrijskem središču z izstrošeno tehnologijo in utrujenimi velikani, z gospodarstvom, ki poka domala na vseh šivih, je celjska Zlatarna eden redkih kolektivov, ki trdno, ne glede na ceno, stoji na svojih nogah, v njej funkcionira stroga logika evropske tovarne, ki osvaja svetovne trge. Kdor hoče na Japonsko, mora hočeš nočeš delovne navade najprej uveljaviti doma. DANES SMO, JUTRI NISMO Vsi šmarski predsedniki FRANC POTOČNIK, Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka, rojen 23. 8. 1955, predavatelj živinoreje na Višji ekonomski šoli v Mariboru, sedaj župan Šmarja pri Jelšah, je poročen in ima pet otrok. Živi na kmetiji, ki meri 9 hektarjev. Ima dva avtomobila, renault 11 in stoenko. V stranki je priližno 1230 članov, imajo dve mesti v družbenopolitičnem zboru in zboru občin republiške skupščine. Priljubljena jed: meso in domače klobase Horoskop: LEV RUDI FILEJ, Socialistična stranka Slovenije, rojen 10. 8. 1949, predmetni učitelj na OŠ Podčetrtek. Je drugič poročen in ima tri otroke, živi v Podčetrtku v stanovanju, vozi stoenko. Ukvarja se z amatersko gledališko dejavnostjo, igranjem in režiranjem. V stranki je okoli 50 članov, v občinskem DPZ imajo tri poslance. Priljubljena jed: pasticcio Horoskop: LEV Dr. DANICA NAGODE-KNAPIČ, Krščanski demokrati, rojena 23. 11.1955, splošna zdravnica, zaposlena v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah, je poročena in ima dva otroka. Živi v stanovanju, v prostem času rada šiva, vozi stoenko. V stranki je okoli 700 članov, imajo šest poslancev v občinskem družbenopolitičnem zboru, na republiški skupščini pa nobenega. Priljubljena jed: se ne more odločiti, kaj rada je Horoskop: STRELEC IGOR ANDERLUH, Liberalna demokratska stranka, rojen 19. 6. 1966, ekonomist, zaposlen v Zdravilišču v Rogaški Slatini, doma iz Šentvida. Ni poročen. Zanima ga športno streljanje, čeprav pravi, da je antimilitarist, občuduje orožje. V stranki je okoli 250 članov, v skupščini občine imajo štiri poslance, iz njihovih vrst je tudi predsednik Izvršnega sveta. Priljubljena jed: slivovi cmoki Horoskop: DVOJČEK MIRAN CENCIČ, Zeleni Šmarja pri Jelšah, rojen 9.5. 1950, je absolvent Filozofske fakultete v Zagrebu, zaposlen kot natakar pri Jelši v šmarskem Hramu. Je poročen in ima tri otoke, živi v hiši, vozi fičota in 126 P. Rad igra nogomet, bere, posluša opere in koncerte. V stranki je okoli 50 članov, poslancev v občinski in republiški skupščini nimajo. Priljubljena jed: škampi Horoskop: BIK FRANC VENIŠNIK, Slovenska demokratična zveza, rojen 25. 4. 1928, upokojen rudarski tehnik. Živi v stanovanju v Rogaški Slatini, je ločen in ima tri otroke. Vozi katr-co in je navdušen čebelar. V stranki je okoli 250 članov, nimajo poslancev v občinski skupščini, niti v republiški. Priljubljena jed: sadje in solate Horoskop: OVEN NOV FELJTON Vetrinjska tragedija Založba Magnolija je že odgrnila nekaj tako dolgo in tako gosto tkanih zaves z naše novejše zgodovine. Tudi knjiga Vetrinjska tragedija, najnovejši podvig Magnolije, počne prav to. Morda še bolj bridko. Za te zavese je namreč hudo grdo gledati. Toda potrebno. Knjiga je izšla pred leti, v tujini seveda. Založilo jo je Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Spisala sta jo zdaj že pokojni inž. France Grum in Stane Pleško, ki živi v Torontu. Tedaj se, čeprav v tujini, nista upala podpisati. Roka jugoslovanske Udbe je bila neusmiljena in predolga. Smrt je sejala čez vse meje. Danes očitno tega strahu ni več ali pa je precej manjši. In prav zato, da bi se časi strahu nikoli ne vrnili, je treba to in takšne knjige objavljati. In brati. Ima kakršnakoli tehtnica, tudi zgodovinska, sploh smisel, če ima eno samo skodelo!? Stane Pleško je doma iz Kozarij pri Ljubljani. Bil je v vaški straži, nato pri domobrancih in z njimi se je po porazu umaknil na Koroško. Vrnili so ga proti koncu maja 1945, najprej v Škofjo Loko, nato v Št. Vid, od koder je ušel. Več kot 4 leta se je skrival okoli Ljubljane, preden je še enkrat pobegnil na Koroško in od tam v Kanado. V domovino se še ni vrnil, ker sumi, da je na famoznem spisku nezaželjenih. Vzrok? Po njegovem prav in zgolj pisanje. Zato k tej, eni od petih knjig izpod njegovega peresa. Brez dvoma je živo pričevanje. Znanstvena merila gor ali dol - je sploh kaj bolj objektivnega od tega? Avtorja in njuni sogovorniki, prav tako priče žalostnih dogodkov, so jo pripravili, »ker sedanji oblastniki v Sloveniji molče o smrti '11.000 slovenskih mož in fantov, ki so jim jih Angleži vrnili od 27. do 31. maja 1945. Upajo pač, da bo slovenski narod na ta strašni zločin pozabil.« Zatorej založba Magnolija obuja Vetrinjsko tragedijo. Knjiga razčlenjuje dogodke, njih vzroke in posledice skozi vsa štiri vojna leta. Govori o spletkah komunistične partije vse doj zadnje, ki jo je speljala skupaj z Angleži. Preživeli pričajo o vračanju iz Vetrinj in o krvavem sprejemu, o dramah v Škofji Loki, mrtvaških orgijah v Poljanski dolini, mukah v Št. viških Škpfovih zavodih, moriščih okoli Ljubljane in v Kočevskem Rogu, transportih iz Pliberka v Celje... Pričevanja iz tega dela vam ponujamo v branje v nekaj nadaljevanjih od prihodnje številke dalje. FRANC ZIDAR, Stranka demokratične prenove, rojen 8. 2. 1949, po poklicu je geograf in zgodovinar, zaposlen kot direktor Spominskega parka v Bistrici ob Sotli. Živi v Šmarju pri Jelšah, je poročen in ima tri otroke. Vozi mercedesa modre barve, rad fotografira. V stranki je več kot 100 članov, v občinskem družbenopolitičnem zboru imajo pet poslancev, v republiški skupščini nobenega. Priljubljena jed: domača goveja juha z rezanci Horoskop: VODNAR VETRINJSKA TRAGEDIJA Doslej najbolj resnična in pretresljiva izpoved dogodkov na Vetrinjskem polju maja 1945. Kdoje zakrivil vrnitev 10.000 slovenskih domobrancev v roke komunističnih zveri. Za bralce Naše dobe je prednaročniška cena le 160 dinarjev. NAROČILNICA Naročam _______ izvodov knjige Vetrinjska tragedija Moj naslov: ___ Knjigo po ceni 160 din bom plačal po povzetju Naročilnice pošljite na naslov: Magnolija, d.o.o. Celovška 108, Ljubljana ALI SO TUDI VAS OŠKODOVALI Seznam zaplenj enih nepremičnin S pričujočo številko nadaljujemo z objavljanjem seznama nesrečnikov, ki so po končani vojni zaradi ravnanja takratne oblasti ostali brez vsega imetja in najpogosteje žal tudi brez - življenja. Krutost zmagovalcev in grabežljivost preživelih sta bili brezmejni. Z globokim spoštovanjem za hrabrost in z iskreno hvaležnostjo, da nam je del tega gradiva ponujen v objavo, se zahvaljujemo zgodovinarju Milku Mikoii in vodstvu Zgodovinskega arhiva Celje. CELJE - OKOLICA LAŠKO 118, pritlična stanovanjska hiša - lastnica Alojzija Kvartic — vrednost (eno stanovanje) 62.000 din; LAŠKO 107, enonadstropna trgovska hiša — lastnik Aleksander Obal — vrednost (štiri stanovanja, nabavna in prodajna zadruga) 365.000 din; LAŠKO 44, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik Karl Somer — vrednost (tri stanovanja, pekarna in dva lokala) 320.000 din; LAŠKO 32, visokopritlična stanovanjska hiša — lastnik Avgust Smidinger - vrednost (štiri stanovanja) 320.000 din; LAŠKO 90, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnik Avgust Smidinger - vrednost (dve stanovanji in en lokal) 175.000 din; LAŠKO 89, pritlična stanovanjska hiša - lastnik Avgust Smidinger - vrednost (eno stanovanje) 120.000 din; LAŠKO 74, podkletena stanovanjska hiša — lastnik Avgust Smidinger - vrednost (eno stanovanje) 35.000 din; LAŠKO 82, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnik Franc Fasvald — vrednost (dve stanovanji in en lokal) 200.000 din; LAŠKO 79, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnica Jožefa Birke - vrednost (štiri stanovanja, dva lokala) 160.000; LAŠKO 62, visokopritlična stanovanjska hiša — lastnik Klein — vrednost (dve stanovanji) 80.000 din; LAŠKO 77, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnik Hofbauer - vrednost (eno stanovanje, dve sobi, lokal) 60.000 din; LAŠKO 48, enonadstropna stanovanjska hiša - lastnik dr. Bast - vrednost (tri stanovanja in dva lokala) 350.000 din; LAŠKO 42, podkletena stanovanjska hiša — lastniki Drolc in dediči — vrednost (dve stanovanji in dve sobi) 90.000 din; LAŠKO 68, pritlična stanovanjska hiša — lastnik Josip Šipek - vrednost (dve stanovanji) 80.000 din; LAŠKO 55, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik dr. Herman — vrednost (pet stanovanj) 450.000 din; LAŠKO 142, visokopritlična stanovanjska vila — lastnica Hermina Resler — vrednost (štiri stanovanja) 490.000 din; LAŠKO 92, pritlična stanovanjska hiša — lastnik Gašper Jug — vrednost (dve stanovanji in tri sobe) 60.000 din; LAŠKO 26-27, Graščina Lilie - lastnik grof Fetter - vrednost 800.000 din; LAŠKO 17, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnica Iva Vidra - vrednost (eno stanovanje, dve sobi) 50.000 din; SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI 5, pritlična hiša z lokalom - lastnica Elza Škoberne, rojena Wolf — vrednost (dve stanovanji in brivski lokal) 60.000 din; VSE VEČ ZASEBNIKOV Podjetniki iz Celja_________________________________________________ MPI, Marketing, inženiring, storitve Celje, Ljubljanska'50 A, CELJE DERONO, Podjetje za proizvodnjo elektronskih in telekomunikacijskih naprav in trgovina Celje, Celestinova 9 A, CELJE EMA, Podjetje za inženiring, zastopanje in proizvodnjo Celje, Frankolovskih žrtev 39, CELJE ELTEL, elektronika, računalništvo, telekomunikacije Celje, Ipavčeva 4 A, CELJE PIRAMID, Podjetje za izgradnjo računalniško podprtih sistemov Vojnik, Celjska c. 22, VOJNIK HELEDFS, Predelava plastičnih mas, trgovina, založništvo Arclin, Arclin 82, ARCLIN MARSON, Predelava plastičnih mas in kovinsko predelovalna dejavnost Celje, Robova 5, CELJE VAKUM, Podjetje za proizvodnjo in trgovino - export in import Ljubečna, Kocbekova cesta 35, LJUBEČNA JAGOŠI, Inženiring, trgovina in proizvodnja Celje, Babno 20 A, CELJE KAMEJA - Kamnoseško podjetje Celje, Jamova 2 A, CELJE KAMEN, Podjetje za obdelavo kamna in trgovine Celje, Lava 1, CELJE JEKAMIN, Zasebno podjetje za proizvodnjo betonskega in gradbenega materiala Teharje, Teharje 68, TEHARJE ŠKET, Proizvodnja in prodaja gradbenega materiala Vrhe, Vrhe 33, VRHE MIT, Mednarodna trgovina in inženiring Celje, Pucbva 1, CELJE SO-LES, Proizvodnja in prodaja Štore, Kompole 41, ŠTORE SCHREINER, Trgovina na debelo in drobno Dobrna, Klanc 83, DOBRNA LIPA, Splošno mizarstvo Arclin, Arclin 90, ARCLIN PREVOLNIK, Proizvodnja, avtotrgovina Celje, Teharje 4, CELJE SO-RA, Proizvodnja papirnih izdelkov Celje, Škvarčeva 4, CELJE MCCM, Grafično, gostinsko in trgovsko podjetje Celje, Savinova 9, CELJE GRAFOMA, Grafična dejavnost in trgovina Celje, Mariborska 145, CELJE INO, Grafično podjetje Strmec pri Vojniku, Polže 24, STRMEC PRI VOJNIKU ETT, Elektrotehnično in trgovsko podjetje Celje, Miklošičeva 2, CELJE ZASEBNO PODJETJE LESKOŠEK, Splošno steklarstvo Škofja vas, Arclin 66, ŠKOFJA VAS BILDING TRADE, Trgovina in gradbeništvo Celje - Ljubečna, Ljubečna 56 A, LJUBEČNA STEKLO - OPREMA, Proizvodnja in trgovina Celje, Skaletova 2, CELJE MONTER, Podjetje za instalacijska in završna dela v gradbeništvu Celje, Lava 1, CELJE FINALE CELJE, Gradbeno podjetje Loče, Loče 18, LOČE TOMAŽIČ, Gradbeništvo in trgovina Celje, Trubarjeva 2, CELJE HTH, Hidroizolacija, termoizolacija, hidravlika Celje, Stegenškova 7, CELJE Gl Tj Gradbeništvo, interieri, trgovina Vojnik, Petelinskova 13, VOJNIK BUČAR, Proizvodnja in trgovina Štore, Prožinska vas 57, ŠTORE ELEKTRO-PETELINŠEK, Podjetje za elektro usluge Celje, Zvodno 57 A, CELJE PODJETJE Za biotehnološko vzgojo rastlinskega materiala Brst Celje, Lava 11, CELJE BIOPED, Proizvodno-trgovsko podjetje Celje, Drobničeva 4, CELJE PRENOVA, Gradbeno in lesarsko podjetje Verpete, Verpete 5, FRANKOLOVO ODER, Podjetje za izvajanje gradbenih del visoke in nizke gradnje Škofja vas, Zadobrova 28, ŠKOFJA VAS GIT, Gradbeno, industrijsko in trgovsko podjetje Celje, Stanetova 6 A, CELJE INPOS, Inženiring, gradnje, marketing, trgovina, zunanja trgovina Celje, Mariborska F, CELJE ALEA, Podjetje za trgovanje na debelo in inženiring Celje, Tomšičev trg 12, CELJE CENTRING, Gradbeni inženiring Celje,.Na zelenici 9, CELJE ELTUS, Podjetje za storitveni inženiring Celje, Nazorjeva 23, CELJE (dalje prihodnjič) FRANCI BENDA: POPLAVA NE BO NIKOMUR »DOBROTRES« Edo žali Mozirjane Po novem letu se je v časopisju pojavilo nekaj sumničenj v zvezi z razdeljevanjem pomoči in odmero škod v novembrski poplavi prizadetih obrtnikov mozirske občine. Radio Slovenija pa je dvome spremenil že v trditve in žalitev vseh, ki se trudijo, da bi zbrano pomoč najpravičneje razdelili prizadetim. Po podatkih Obrtnega združenja v Mozirju je v njihovi občini novembrska poplava prizadela 112 obrtnikov. Od teh je ena obrtnica prijavila za 3 tisočake škode, osemnajst pa bi naj utrpelo več kot 500 tisoč dinarjev škode. Točneje: 75 obrtnikov je prijavilo škodo do 150 tisoč dinarjev, 19 je takšnih, katerih škoda se giblje med 150 tisoč in 500 tisoč dinarji, 18 obrtnikov pa je doživelo pravo katastrofo in ima po njiho- vi oceni nad 500 tisoč dinarjev škode. Najhuje bi naj bil prizadet ing. Ivan Kreft iz Nazarij, ki je ocenil, daje utrpel na strojih, opremi, zalogi in izdelkih ter zaradi enomesečnega izpada proizvodnje za približno dva milijona mark škode. Ivan Kreft z oceno uradne komisije ni zadovoljen in seje zatekel po pomoč že k tretjemu sodno zapriseženemu cenilcu. Inženir Kreft ima med drugim tudi znano podjetje »Bani«, sam pa je član občinskega združenja obrtnikov in poslanec v republiški skupščini. Kot rečeno, je škodo ocenjevala posebna komisija, v kateri so bili Jpžica Ribe-žel, inšpektorica občinske uprave za dohodke kot predsednica, Milan Grželj iz Žalca kot zaprisežen sodni cenilec ter Viktor in Miha Kovač kot člana obrtnega združenja. Vzporedno s komisijo, kije ocenjevala škodo, je združenje obrtnikov mozirske občine imenovalo še eno komisijo in sicer za zbiranje in razdeljevanje pomoči v poplavi prizadetih članov. V njej so Franci Benda kot predsednik, Jakob Filač, Mojca Finkšt ter spet Viktor in Miha Kovač. Ta komisija je takoj zatem, ko je začela prihajati denarna pomoč na poseben račun, odredila izplačilo vsem »najmanj« prizadetim petinsedemdesetim obrtnikom v eni tranši v višini 75 odstotkov ocenjene škode. Devetnajstim obrtnikom, ki so prijavili škodo do 500 tisoč dinarjev pa prav tako v enem znesku 60 odstotkov prijavljene škode in 18 najbolj prizadetim po 80 tisoč dinarjev. »Glede na to, da gre za humanitarna sredstva in izredno občutljive zadeve smo se na združenju dogovorili, da morajo vsi finančni tokovi teči strogo nadzorovano in po bančnih računih oziroma preko SDK,« nam je po telefonu povedal Franci Benda. »Voda je povzročila ogromno škodo in hudo prizadela naše člane, zato bi bilo skrajno nemarno, če bi se izgubil en sam dinar. Po nekaterih katastrofah, denimo ob potresih, je bilo nekaj napak, ko so potres spremenile v »dobro-tres«, vendar poplava pri nas ne bo nikomur »dobrotres!« Našteli ste samo prvi dve kategoriji, kaj pa bo z ovrednotenjem škode pri 18 obrtnikih, ki so utrpeli največ škode? »Kot veste, je Izvršni svet skupščine občine Mozirje sprejel sklep, da se ti oškodovanci izvzamejo in reševanje njihovih težav prevzame izvršni svet občine.« Koliko denarja je ostalo še nerazporejenega? »Na posebnem računu je okrog milijon dinarjev.« Zanimivo je, da so dvomi v pravičnost in pravilnost razdeljevanja v pomoč prispele- ga denarja prišli edino iz Kra- zirja ni dobilo seznama, konja. Iz nobenega drugega ob- nru je bil razdeljen njihov de-činskega združenja ali kogar- nar. ki so ga zbrali med svoji-koli ni prišlo do nezaupanja. mičlani(552.691,10dinarjev) Še več, v ponedeljek so ured- ali pa morebiti tudi in pred-ništva nekaterih slovenskih vsem zato, ker je inženir Ivan časnikov dobila faksimirana Kreft v Kranju menil, da bi vabila iz Kranja, iz katerih je naj tam zbrani denar izdvojili razbrati, da v Kranju organi- in ga namenili za usposobitev zirajo celo avtobusni prevoz njegove hiše za potrebe za svoje člane, ki bi se naj kranjske obrtne hranilnice in v sredo sami in na svoje oči posojilnice, da bi tako prišla prepričali, kje je njihov de- do poslovalnice v Nazarjah, nar. Vodstvo obrtnega zdru- Temu pa so se odločno uprli ženja iz Kranja je namreč po- v obrtnem združenju v Mo-stalo nezaupljivo, ker iz Mo- zirju. STRAN 16 17. STRAN NOVA OT DOBA RES JE. - da je poslanec Janez Lampret dal pobudo, da bi poslanci dajali pismene pobude, ki bi jih skupščina sprejemala ves čas, tako kot v Ljubljani (in bi zasedala tako rekoč v nadaljevanjih), - daje Bavčarjeva policija obdržala »špiclje« poprejšnje, eni politiki vdane policije. Ker velja načelo, da še vse lahko prav pride, seveda niti približno ne mislijo seznama sodelavcev izdati. Tako ostane še naprej potreba, da smo v svojem okolju previdni. Nikoli namreč ne veš, kdo je tisti, ki dobiva del denarja za preživetje od policije... - da se Zdravilišča širijo in nastajajo nova. Nič čudnega, saj živimo v vse bolj nezdravih časih in smo praktično že vsi po vrsti zreli za zdravljenje, če drugega ne, za razne »masaže«. - da so se udeleženci predstavitve svetovno pomembne knjige »100 let športa v Celju« šele po Silvestrovem začeli spraševati, če ne gre za pomoto. ZTKO je pripravil tolikšno gostijo, da je bilo moč sklepati kako gre za 200 let športne požrtije. - da je Franc Potočnik, župan pod Sv. Rokom in gospod prosil patra Marjana v Olimlju naj boga in ljudi prepriča, kako je on uredil cerkev v Olimlju in Spominski park Trebče in ne neki Zidar. - da je gospod Anton Rojec, celjski župan ob prednovoletnim sprejemom dela javnosti - novinarjev v 46 minutnem nagovoru uporabil samo 217-krat besedico - »recimo« in 163-krat »bi rekel«. Da ni rekel, bi rekel. - da je gospod (po nemarnem ne imenuj njegovega imena) predsednik vlade v Šmarju ob in pri Jelšah naročil nakup pet tisoč žarnic za občinsko upravo, da bi tudi v Šmarju zasijali svetlejši časi. - da se je Igor Meh, najaktivnejši minister velenjske vlade po novem letu odpovedal tesnemu sodelovanju z Evropo. Ukinil je lastno stalno avtomobilsko progo Velenje-Labod--Celovec, kamor je prevažal delavke občinske uprave, ki so bile stare manj od 33 let. - da nam je gospod Peter Rezman, nekdanji oporečnik oblasti, pesnik in zeleni aktivist, poslal šaljiv mali oglas, ki pa ga ne bomo objavili, ker v njem tako lepo piše o našem časopisnem mentorju, da nam je postalo kar malo nerodno. Če želi Rezman tekstič objaviti, bo pač moral ustanoviti lasten časopis. - da bi Velenje že imelo vse pogoje za naziv novega regionalnega središča. To dokazuje tudi velenjski premier Franjo Bartolac, ki ni zadovoljen z velenjskim nočnim življenjem. Skupaj z advokatom Borisom Marčičem namreč skoraj vsak vikend prebdi v celjski diskoteki Casablanca. MOZRIJE: BRILJANTNI VALČEK STAREGA VRVOHODCA Božičkovo božično darilo Alfred Božič, predsednik mozirske vlade, je Gornje-savinjčanom za Silvestrovo ponudil lepo darilo: obglavil je nekdanjega paradnega konja - Elkroj. Zdaj je samo še vprašanje časa, kdaj se bo v Elkroju on pojavil kot sanator, kajti v Elkroj je poleg Marije Vrtačnik umestil še svojo večno sopotnico Verico Pečnik. Gorenjesavinjčani v svoji prelepi in nekdaj bogati dolini z nekaterimi nimajo sreče. Tako, denimo, s svojimi kadri in paradnimi konji. Medtem ko Glin razpada že od časa, ko je njegovo vodstvo na juriš prevzelo »sedem sekretarjev SKOJ-a«, se je Elkroj začel nagibati z nelikvidnostjo. Drži, Ivan Kramer, že od šolskih dni Božičev oporečnik, je kot direktor Elkroja svojemu podjetju in njegovim skoraj 600 delavkam v kriznem obdobju posvečal premalo časa, ker je bil razdvojen s privatnim obrtništvom. Poznavalci razmer v Elkroju vedo povedati, da nedavna katastrofalna poplava, ki tudi tej delovni organizaciji ni prizanesla, ni odplavila nelikvidnosti, zadolženosti in nezadovoljstva delavcev. Toda navzlic temu so delavke v svojem rešitelju videle podobo Ivana Kramerja, kateremu se je z iztekom leta iztekal tudi mandat direktorja. To pa zato, ker delavke vedo, da Ivan Kramer kljub rahli drži ob krmilu trdno drži vse finančne tokove. Kar ni zanemarljivo, če upoštevamo, da je odškodnina in pomoč poplavljencem le neznanten in premajhen del za zamašitev finančnih vrzeli Elkroja. Kljub temu se je na razpis za novega direktorja Elkroja poleg Ivana Kramerja ojunačilo še par kandidatov. In zdaj iztegne svojo roko sam Alfred Božič, predsednik vlade v Mozirju. Ko bi se naj delavci in zatem njihov delavski svet dokončno odločili za svojega vodjo, pride gospod predsednik in delavce postavi, pred ultimat: »Če se odločite za Kramerja, vam ne bom izročil denarja, ki ste ga od Republike dobili za odpravo škode po poplavi!«. Drev Gubenška do praga, Gubenšek Dreva preko praga . . . Resnici na ljubo je treba povedati, da predsednik Alfred Božič ni nepoznavalec Elkroja. Prav on je pred mnogimi leti ta isti Elkroj gradil. Toda iz Elkroja se je moral neslavno posloviti, pod budnim očesom policije se je potuhnil na kranjski strani Črnivca, zatem potrjeval v celjskem Razvojnem centru, dokler se ni zasmilil Stanetu Debevcu, da ga je zrinil v Gorenje. Mož je medtem pridno študiral in opravil magisterij iz ekonomije, bil postavljen za direktorja Gorenje-Fecro, kjer pa spet ni bil po meri Korošcem in so ga tudi tam nagnali. Zdaj je v Mozirju ustanovil visokodoneče podjetje Ramo - podjetje za razvoj Mozirja, vendar napovedi ni pozlatil. In glejte, starega vrvohodca, potrjenega izzivalca kriminalne policije, slovenska demokracija naplavi za predsednika vlade. Zdaj sedi na tronu, deli in vlada. Bog se usmili nekdaj bogate Gor-njesavinjske doline z Elkrojem in Glinom vred. Rogla vas bo zmogla Če želijo vaši zobje v nedeljo mleti kruh, ga morate pr£j naročiti, drugače bodo ostali brez dela. Še bolje pa je, da kruh kupite kar v soboto, kajti minulo nedeljo kruha sploh ni bilo. Vsi ste že imeli kdaj čast prebrati tablo zavarovalnega podjetja Triglav, na kateri piše KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNNOST. Ena takšnih tabel je tudi na koči, kjer kupite karte za smuko. Toda, zavarujete se prej, preden jih boste ku- Rudarska svetilka namesto . kipov Da se v Velenju ne Šalijo preveč, (čeprav se kotlina imenuje šaleška), je že nekaj časa znano. Obračunali so z imenomf Titovo Velenje, kot bi dejal keks. Ker so imeli nekaj časa drugo pomembnejše delo, so pač pozabili na spomenika Tita in Kardelja. Najbrž tudi denarja ni, da bi ju kar odstranili. Ker je še veliko zmernežev pri besedi, najbrž tudi ne bi bilo enostavno kar pomesti s kulturno »dediščino«. Kljub temu pa se v senci spomenika Tita vseskozi dogaja nekaj, kar govori v prid ideji o depolitizaciji kraja in kulture. Titov trg je tudi javno že postal »Pikin trg«, pa »Miklavžev trg«, pa »Novoletni trg«. Ideje so prišle iz Kulturnega hrama, zato jih ni podcenjevati. Bo torej velenjski mogočni kip maršala TITA zamenjala rudarska svetilka, Kardeljev spomenik na istoimenskem trgu pa le knjiga ali pa računalnik? pili, saj se lahko naravnost na vašo glavo s strehe vsuje plast snega. V hotelu Planja na Rogli še vedno lahko najamete kakšno sobo,vendar pazite, da se na enem izmed hodnikov ne ubijete, kajti streha pušča in vse je mokro. V to »romantiko« pa spada tudi vedro, ki spravlja mimoidoče v smeh. AKCIJA »Baraba leta 1990 Uredništvo Nove dobe razpisuje glasovanje za dodelitev naziva »Baraba leta 1990«. Svoje predloge, ki naj vsebujejo ime, priimek, poklic ali funcijo vašega kandidata za naziv ter kratko obrazložitev, pošiljajte na naslov »Nova doba«, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Predlogu obvezno priložite kupon, ki ga objavljamo na tej strani, ter svoj p°)n naslov. Naslov in imen glasovalcev seveda ne bomo objavljali in tudi kakorkoli drugače ne izdajali. KUPON 1 BARABA SLOVENIJATURIST \y He/, pojdite* luumf VESELO PUSTOVANJE vLovranu • Z ZELENIM VLAKOM iz Celja, 2 dni odhod 9. februarja ob 7. uri zjutraj. • CENA: 1.180,00 din s kuponom 5% ceneje! • UGODNI PLAČILNI POGOJI! • Tradicionalno, pa vendar vedno znova nepozabno doživetje! KUPON Ime in priimek ..................... Naslov.............................. POPUST 5% Kupon velja za eno osebo. S kuponom se lahko prijavite za pustovanje v Lovranu najkasneje do 18. 1. 1991. SLOVENIJATURIST Celje, Titov trg 1, tel. (063) 24-719, 26-010 ŠOLE ZA VOLE Po prvem delu počitnic so dijaki prišli znova v šolo. Toda dijakov Gimnazije Celje ni pričakal dedek Mraz, ampak pravi MRAZ. Razumevanje ravnatelja in razrednikov je pripomoglo, da so dijaki šolo zapustili po drugi ali tretji uri. Zaradi izida Manj strašne noči na Gimnaziji Celje je bilo v zbornici veliko dvignjenega prahu, so lahko povedali nekateri. Same ustvarjalce pa je zelo razburila objava obvestila o izidu in vsebini v Novi dobi. Predvsem jih moti na-slov, pod katerim objavljamo vesti dogajanj po šolah. Zato pa je takšen. mcah? Niso se izpostavljali. Opazili smo le učiteljico petega razreda Šegovo, ki jo učenci bolj poznajo pod imenom Segica. Verna, neverna, °^aneP“l šole pravijo, da profesor w'Sk'Xvala^oa^mi zaradi tega grozi’z nena- sr"- gpi NOVA W| DOBA HUMORESKA KAKO UMREŠ ZDRAV Zeleno gibanje je izredno izostrilo občutek ljudi za zdravo življenje. Opaziti je, da ne hodijo več veliko v gozdove, da se ne bi nalezli kakih drevesnih bolezni. Mnogi najraje sploh ne bi več dihali, tako jih je strah onesnaženega zraka, da o hrani, ki je ne bi jedli, sploh ne govorimo. Bati se je zaton vrtičkarstva, ker si ljudje ne bodo hoteli zastrupljati rok s težkimi kovinami. To je sicer že stara tema, boste rekli, ampak'ni, ker je vsak dan znova aktualna in poučna. Celo Zelenim, ki o njej že skoraj vse vedo, bi lahko povedala kaj novega. Na primer: Ohdan na vlaku so bili natrpani kupeji. »Zakaj pa naenkrat kar vsi z vlakom?« je vprašal sprevodnik. »Zato ker je električna vleka ekološko popolnoma čista. Zakaj bi pa vdihavali bencinske hlape in še tako drage povrhu,« so odgovarjali potniki. Ker je vročina kar puhtela, so se kmalu razširile vonjave po naravnem znoju. Rdečelična gospa je slekla jopico, segla v cekar in privlekla na dan kos pečenega piščanca. Preden je ugriznila vanj, se je oglasil sosed. »Gospa,« je rekel, »ampak tole vaše meso je zelo nezdravo. Po barvi kože, da je v njem veliko antibiotikov, ti pa škodijo zdravju.« »Kaj ne poveste?« je z odprtimi usti obstala ženska. »Tudi v šunki, ki jo je maloprej tako slastno jedel tale gospod, je bilo ogromno nitratov,« je rekel oni. »In v vaši pašteti emulgatorja in natrijevega glutaminata, da ne naštevam naprej. Tudi rumenjak tistega jajčka je kazal prisotnost kadmija. Pravzaprav je vsa naša hrana zelo zastrupljena in škodljiva. Koliko raka in kakšnih drugih smrtonosnih bolezni povzroča! Ko bi vi to vedeli!« »Ne bi več jedli!« »Bi raje pomrli od lakote!« »Bi hrano stran zmetali!« »Kaj pa ste sploh vi? Zdravnik?« so se oglašali potniki. »Da niste tudi vi tako bledi in suhljati, ker uživate zastrupljeno hrano?« je vprašala rdečelična gospa. »Jaz. .. zato? Ne. Jaz pa že nekaj časa sploh več ne jem. Jaz bi rad namreč zdrav umrl. In to je edina možnost, če te ne pobere nesreča, da umreš res zdrav.« Predlog Demosu V Celju se na ulicah in trgih še vedno šopirijo napisi kot na primer Trg V. kongresa, Čuprijska ulica ipd. Demosu, ki je zdaj na oblasti in se je do nje demokratično dokopal na volitvah, ko je porazil boljševike, predlagamo, da Celje čimprej dobi Trg Adolfa Hitlerja in Stalinovo ulico. Obrazložitev: Adolf Hitler je bil prvi, ki je sprožil revolucijo proti komunistom in boljševi-kom, Stalin pa je bil zagotovo največji sovražnik komunistov, saj jih je na desettisoče dal pobiti. S tem je pobuda utemeljena. FOTOREPORTAŽA »Ljudje te takole gledajo, • pa sploh ne vejo, da • »In sam takole opazuješ t ženske, ki mislijo, da • jo imajo edine...« NI RES... — da Jure Pokorn, glavni v konjiškem Konusu, ne želi zadovoljiti novih oblastnikov in »se odstopiti«. V svoji skromnosti le želi, da bi mu dokupili manjkajoča leta do penzije. Nak, pravijo Konjičani, tisti strokovnjaki, ki so Pokorna ves čas farbali, kako dobro firmo vodi, pa nič. Ti seveda ostajajo v Konusu, navsezadnje tudi zategadelj, ker so prav ti »izdali« novi oblasti prave podatke, šefu pa dostavljali »polakirane«. — da je Jože Bučer z dvema diplomama, direktor Etola, boljševik. Je namreč velik demokrat, saj v ozračju demokracije, tako si vsaj predstavlja, kot je ni niti v ZDA, gospodu Janezu Črneju javno očita, da se ukvarja sjfoli-tiko. Bučer je najbrž pozabil, da je g. Crnej republiški poslanec, ki je celo plačan, resda slabo, da se ukvarja s politiko in da je bil za takšno početje izvoljen na demokratičnih volitvah, Bučerja pa so na direktorski stolček posadili njegovi »rdeči«. Potem se bo pa čudil, ko ga bo Demos zgrabil za vrat in ga začel majati na stolčku... - da je sin direktorja Etola, Jožeta Bučerja z dvema diplomama, zgradil pralnico avtomobilov brez dovoljenja. Poglavitno soglasje, celjske bolnišnice, je očetu Bučerju osebno prinesel predsednik KPO Zdravstvenega centra Celje, Alojz Žuntar. To, da sta Bučar in Žuntar stara boljševistična sodruga pa je le natolcevanje. - da gospod minister Maks Bastl ni prijavil davka na dohodek za lansko leto, saj ni imel ne dohodkov ne dohodnine,, ker je bil v službi šele od pomladi. poskus atentata. V živo in na lastne oči ga je namreč videl 25. decembra naš glavni priganjač, kako je dobrotnik iz Negove pri Šentrupertu lastnoročno z avtom zletel s ceste. - da bi na velenjskem izvršnem svetu lizali bombone zato, ker jim gre vse bolj na otročje. Menda jih predevljejo po ustih zato, da ne bi kadili. Sicer je pa vseeno. Pljuča bodo ohranili, zobje jim bodo zgnili... - da sta voditelja Slovenskih krščanskih demokratov v občini Velenje, gospoda Anton Lovrec in Branko Nimac razjarjena, ker so po velenjski TV na božični večer predvajali razvlečeno oddajo o posvetitvi cerkve sv. Duha v Celju. Ugibata le, kaj je zadržalo Janka Šoparja, odgovornega urednika TV Velenje, da ni pripravil boljšega božičnega prispevka iz Šaleškega okolja. Ali je namenoma zatajil on in ga bodo morali zamenjati, ali pa je bilo vnemar domačim gospodom dušebrižnikom in zaradi tega njihovim vernikom nobeden ni voščil za Božič, pa jih bosta morala pokarati. - da je exminister gospod Miran Gmajner nedavno tega tekal po podjetjih in odgovorne prepričeval, kako sta v Velenju potrebni dve javni podjetji, eno za komunalo in drugo za komunalno energetiko, katerega direktor bo on. Res tudi ni, da je tajnica Vekosa zahtevala seznam poslancev v zborih velenjske skupščine in so zanesljive med njimi nagovarjali naj glasujejo proti vladnemu predlogu, ki se zavzema za enotno komunalno podjetje. isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju NOVA W DODA Po (kmh...) domovini Zagreb: Status Krajine je zunaj zakona. Ustavno sodišče Hrvaške je zadržalo uresničevanje aktov, sprejetih v občinah Benkovac, Vojnič in Dvor. Cetinje: Na Cetinju so slovesno imenovali za novega vladiko in črnogorskega metropolita dr. Amfilohija Radoviča. Ljubljana: V Sloveniji po novem letu veljajo najvišje cene bencina, približno dinar višje za liter kot drugod v Jugoslaviji. Beograd: Posojilo evropske investicijske banke 820 milijonov dolarjev bodo že letos začeli uporabljati za posodobitev jugoslovanskega cestnega in železniškega omrežja. Zagreb: Kardinal Kuharič je sprejel vodstvo Hrvaške narodne stranke. Beograd: Zdravila bodo v prihodnje v celoti oproščena prometnega davka, uvožena zdravila pa carine. Beograd: Skupni promet deviz na domačem deviznem trgu je od januarja do decembra lani dosegel 6,59 milijarde dolarjev. Priština: Za Kosovo je pripravljeno petdeset projektov. Po popolnem investicijskem zastoju naj bi letos uresničili vse sprejete načrte. Zagreb: V INI so lani načrpali za 6 odstotkov manj nafte kot leto popreje. Novih vrtin ni. Maribor: Tudi v predprazničnih dneh carinikom ni zmanjkalo dela. Med potniki je bilo veliko tihotapcev orožja. Priština: Novo leto po kosovsko — Albanci na Kosovu so se za novoletne praznike umaknili v svoje domove. Ljubljana: Slovenska vlada bo v kratkem pripravila oceno razmer in program uresničevanja plebiscitarne odločitve. Ljubljana: Se vedno zapora za devize. Devalvacija dinarja ni prinesla prostega nakupa deviz v bankah. Zvezna vlada mora še povedati, kaj bo z notranjo konvertibilnostjo dinarja. Ljubljana: Služba družbenega knjigovodstva bo še naprej upoštevala samo sklepe slovenske vlade in skupščine. Beograd: V Venezueli je za nas obilo možnosti. Gospodarsko sodelovanje bi letos lahko preseglo pol milijarde dolarjev. Beograd: Z odlokom o začasnem financiranju federacije so armadi odmerili 70,8 milijarde dinarjev za vse leto, federacija pa čez 5 milijard dinarjev na mesec. Beograd: Za izvozne spodbude je zvezni blagajni zmanjkalo denarja — Zis pravi, da dolguje izvoznikom 2,8 milijarde dinarjev. Knin: Srbska avtonomija je neustavljiva. Hrvaškega ustavnega sodišča prizadete občine ne upoštevajo. Beograd: Konstituiranje srbske skupščine bo 11. januarja. Izvolili naj bi mandatarja in sprejeli več zakonov. Krško: Po poldrugem mesecu, ko so opravili remont nuklearka obratuje s tretjinsko močjo. Sarajevo: Ali BiH grozi totalitarizem? Muslimanska boš-njaška organizacija opozarja na aroganco zmagovite koalicije. Priština: Albanci na Kosovu se bojijo, da jih čakajo težki časi. V Kačaniku so razburjeni zaradi vesti, da naj bi bil Izet Bushi naredil samomor med služenjem vojaškega roka. Kragujevac: Devalvacija je podražila zastave. Od 14. januarja naprej bodo vozila v povprečju dražja za 22 odstotkov. Koper: Spet se začenjajo zlati časi za devizno črnoborzijan-stvo. Črna borza bo bankam odvzela zaslužek. Beograd: Američani vojnim izgubarjem ponujajo pomoč. Reška in pančevska rafinerija kandidirata za nadomestilo zaradi iraške blokade. Beograd: Železničarji uvajajo nove vlake. Med drugim tudi vsakodnevno zvezo iz Beograda s Šibenikom in Zadrom. Novi Sad: Sistem Donava — Tisa — Donava daje vodo le 40.000 hektarom njiv. Pripravili so nekaj deset idejnih projektov za nadaljnih 50.000 hektarov. Ljubljana: Slovenska vlada se zavzema za spremembe ustave, če pravočasno ne bo nove. Ljubljana: Kaže, da z odkupom in prodajo obveznic ne bo zastojev in zapletov. Nekaj nejasnosti je le pri proviziji — ta bo povsod 1,5-odstotna. Ljubljana: elektrika se je podražila in to za 4,5 odstotka namesto za najprej predlaganih 15 odstotkov. Skopje: Pred konstitutivno sejo večstrankarskega makedonskega sobranja se marsikdo boji parlamentarne krize, saj nobena stranka nima večine." Zagreb: Podpredsednik hrvaškega sabora je odstopil. Simo Rajič očita vladajoči politiki, da ni pripravljena na dialog s hrvaškimi Srbi. Ljubljana: Kakšne bodo plače — slovenski zakon o izplačevanju OD in nekaterih drugih prejemkov je ostrejši od zveznih omejitev. Reka: Istrski demokratski sabor opozarja hrvaško in slovensko vlado, naj ne vpleta Istre v mednacionalne spore. Ljubljana: Predsedniški kandidat na nedavnih volitvah Ivan Kramberger je prepričan, da je bila njegova nedavna prometna nesreča poskus atentata. Ljubljana: Republiški sekretariat za notranje zadeve toži novinarja Dela Plus Primoža Kališnika zaradi njegovega pisanja o orožju in Grubeliču. SLOVENIJA, SEDEM LET PO LIPOVEM LISTU Leopold Perc: Postanimo Suverena slovenska država se ni spočela v politiki ampak v reklamnem sloganu. Ali je ta trditev pretirana, sprašujemo očeta turističnega lipovega lista, Leopolda Perca, danes direktorja predstavništva Turistične zveze Jugoslavije v Frankfurtu. Perc: Tega ne bi trdil. Drži pa, da je reklamna akcija Centra za turistično in ekonomsko propagando z znanim sloganom »Slovenija, moja dežela« vplivala na kasnejša politična dogajanja, ker je pri ljudeh krepila zavest, da smo Slovenci. Ko smo se v sodelovanju s Studiem marketing lotili reklamne akcije, smo izhajali iz ugotovitve, da moramo v Sloveniji dvigniti zavest ljudi do turizma in do lastne dežele in se šele potem predstaviti tudi navzven. Nova doba: Potemtakem nima lipov list ničesar skupnega z nacionalizmom? Perc: Če ima človek rad svojo domovino, še ni nacionalist. Gre preprosto za to, da moraš ljubiti svojo deželo, če hočeš biti dober gostitelj. Odnos Slovencev do turizma je bolj ali manj deklarativen. V vsaki občinski resoluciji bomo zasledili tudi stavek: »... in razvijali bomo turizem.« Za tem stavkom pa največkrat zeva praznina. Ali pa kakšen hotel brez ponudbe. S sloganom »Slovenija, moja dežela« smo ljudem želeli vcepiti ljubezen in ponos do domovine. Drugi sloga'n: »Turizem smo ljudje« je sporočal, daje sleherni prebivalec — in ne zgolj natakar ali receptor v hotelu — delček slovenskega turizma. Tretji slogan, »Turizem nas bogati« pa je bil vabilo, obljuba, da je turizem tudi naša velika priložnost. To sporočilo je bilo namenjeno tudi oblasti, naj da razvoju turizma več priložnosti. Vse skupaj smo zaokrožili z lastno marko republike, ki se po svojih geografskih značilnostih bistveno razlikuje od drugih jugoslovanskih področij. To je lipov list ob besedi Slovenija. Nato smo se lotili komunikacijskega sistema za tujce z geslom »Slovenija na sončni strani Alp«. Nova doba: Šest, sedem let nazaj je bilo takšno mahanje s slovenstvom vendarle vsaj sumljivo, če ne kaj drugega. Perc: Okrog lipovega lista je bilo ogromno polemik. Uradna Slovenija je akcijo obsojala. Marko Bulc in dr. Kropivnik sta nam ves čas stala trdno ob strani. Šele počasi se je tudi oblast odtajala in pričenjala razumeti naše delo. Povsem drugačen pa je bil odmev v javnosti. Slovensko prebivalstvo je reklamno akcijo od vsega začetka odlično sprejemalo. Upam si trditi, da je bila to ena najmočnejših reklamnih akcij, kar smo jih imeli v Sloveniji. Nova doba: Pa so rezultati takšni, kot ste si želeli? Perc: Ne povsem. Predvsem je trajala premalo časa. Takšno akcijo je treba * intenzivno peljati vsaj deset let. Ne vem, zakaj je v zadnjem času kar nekam zamrla. Vedeti pa moramo tudi to, da ima tovrstna propaganda predvsem psihološki učinek. Udejanjanje te zavesti v praksi pa zahteva še mnogo mukotrpnega dela. Nova doba: Je problem tudi v tem, da v našem turizmu dela ogromno sezonskih delavcev, prišlekov iz drugih jugoslovanskih republik? Perc: Je, čeprav ne bi smel biti. Poglejte v Nemčiji so v turizmu in gostinstvu zaposleni ljudje iz praktično vseh dežel sveta, ampak to zagotavlja ponudbi celo večjo pestrost. Lahko rečem, da skorajda ni restavracije, v kateri ne bi našli vsaj enega Jugoslovana. Problem sezonskih delavcev je problem samo tam, kjer se ti ljudje ne identificirajo z okoljem, v katerem stega in naravnega okolja, varnosti, bližine, prijaznih ljudi, dobre hrane in predvsem cenenosti. Najbolj pa so kritizirali skromno ponudbo slabo kakovost storitev in nerazvito infrastrukturo, ceste, telefonijo ... Nova doba: V letu 1991 je spisek naših prednosti najbrž precej krajši? Perc: Točno. Praktično jih ni več. Alge so izničile ekološko prednost. Zaradi političnih dogajanj in trenj naša dežela ni več varna, turiste pa odganjajo predvsem cene. Prejšnja leta so Nemci pred vsemi slabostmi zatisnili eno oko, češ — res ne dobim skoraj nič razen lepe narave, a je tisto neverjetno poceni. Lani se je to razmerje bistveno spremenilo. Jugoslavija je postala draga turistična dežela. Nova doba: Kaj boste torej letos ponudili kot adut Jugoslavije? Perc: V letu 1991 reklamiramo jugoslovansko turistično ponudbo s sloganom »Dežela kot iz slikanice«. To geslo smo izbrali iz preprostega razloga, ker je resnično. Malo je na svetu geografskih področij, ki bi se lahko ponašali s takšnim bogastvom zemljepisnih in kulturnih raznolikosti, kot je Jugoslavija. RENT - A - CAR Šafarič Franjo m. Valvazorjeva 54 Celje - Lava Tel. 35-569 ali 33-710 Izposojamo avtomobile PASSAT, ZASTAVA, R 4 Se priporočamo! znamke: GOLF, delajo. To pomeni, da morajo obvladati jezik in priznavati delovne navade svoje delovne sredine. Naši rojaki v Nemčiji to počnejo. Nova doba: Od leta 1987 ste predstavnik jugoslovanskega turizma v Nemčiji. Kako ste se lotili ponujanja dežele, v kateri kar naprej odkrivamo iste slabosti turistične ponudbe? Perc: Ko . sem prišel v Frankfurt, smo najprej naredili noVo kreativno strategijo. Pri inštitutu za turizem v Starmbergu smo naročili obsežno analizo, s katero smo ugotovili, kakšna je Jugoslavija tako turistična dežela v očeh Nemcev, katere so njene prednosti in katere so njene slabosti. Študijo smo primerjali s podobnimi študijami o naših turističnih konkurentih. Ugotovili smo, da dajejo Nemci Jugoslaviji prednost zaradi lepega, či- Nova doba: Usoda države je negotova. V svetu še vedno predstavljate ponudbo Jugoslavije kot celote, čeprav se ne ve, ali bo kot takšna preživela leto 1991? Perc: Razlikovati moramo to, kar mislimo in vidimo mi od tistega, kar vidijo in mislijo drugi o nas. Turistična marka v glavah Nemcev je še vedno Jugoslavija kot celota. Vendar smo letošnjo reklamno akcijo opremili z markami posameznih republik. Sliko, ki ponuja posamezen kraj ali področje, vedno opremimo tudi z imenom republike, kjer ta kraj je. Nova doba: Ima poleg Slovenije uradno marko še kakšna druga jugoslovanska republika? Perc: Samo Srbija. Njen simbol je v cvet oblikovana črka L Za ostale republike dodajamo imena iz različnih črk. dobri in dragi GEOSS V VAČAH NAD LITIJO Nova doba: Reklamiranje dežele iz katere kar naprej prihajajo vzemirljive politične vesti, je gotovo naporno? Perc: Turistična propaganda je bila v lanskem letu skorajda edina pozitivna stvar, ki so jo o Jugoslaviji prinašali nemški mediji. Ocenjujem, da je Nemec dobil na vsak naš pozitivnem impulz kakšnih deset negativnih. Na RTL Plus smo predvajali sto reklamnih spotov o Jugoslaviji. Odkupil sem čas neposredno pred poročili, ker je najbolj gledan. Kaj seje zgodilo? Najprej smo Nemce povabili v Jugoslavijo, nekaj sekund kasneje pa so lahko v sliki in besedi spremljali tanke na Kosovu, barikade pred Kninom, demonstracije v Beogradu... Kljub temu trdim, da politični moment ni imel bistvene vloge pri zmanjšanju števila nemških turistov v Jugoslaviji. Kot sem že rekel — Nemce odvračajo predvsem naše cene. Nova doba: Kolikšen trg se odpira z združitvijo Nemčij? Perc: Turistični tokovi v zahodnih deželah so prišli praktično do limitov. Nemčija bo ena redkih dežel, v kateri se bo število turi- stičnih potovanj povečalo, predvsem, seveda, na račun nekdanjih vzhodnih Nemcev. Vedeti moramo, da so ti ljudje lačni potovanj, saj jim je bila ta možnost ves čas po vojni odvzeta!. Res pa je tudi, da je povprečni prebivalec nekdanje DDR danes še ekonomsko šibek. Kljub temu: gotovo bo tudi Jugoslavija ena od atraktivnih ciljev njihovega dopusta. Predvsem, seveda, Jadran pa tudi Slovenija ima precej možnosti. Nova doba: Ali kdaj kot Slovenec pri reklamiranju protežirate »svojo deželo«? Perc: Ne. Jaz moram odgovarjati predvsem na zahteve trga. Reči moram, da se približno 70 odstotkov mojega dela nanaša na Jadran. Morje je za nemškega turista najbolj privlačno. Ne smem pa zanikati, da smo precej naredili tudi za propagando Slovenije. Velik interes je predvsem za zdraviliške in gorske kraje. In pa za kmečki turizem. Glede slednjega me celo nemški turistični organizatorji sami vzpodbujajo, naj bi vplival, da bi za ta sektor v Sloveniji naredili kaj več. Nova doba: Pa imate možnost povratnega vpliva? Perc: Bolj malo. Mi posredujemo Nemcem rekla- mo o takšni in takšni ponudbi, v Jugoslaviji pa turistični delavci sploh ne vedo, kaj obljubljamo. Sporočila, ki jih posredujemo na tujem trgu, bi morala na nek način priti tudi do našega prebivalca, do našega turističnega delavca. Mogoče bi bilo dobro, če bi reklamno kampanjo, ki gre v svet, na nek način povzemali tudi naši mediji. Nova doba: Zakaj se v Jugoslaviji že toliko let vrtimo v krogu istih slabosti. Deklarativno jih obsojamo, odpravimo jih pa ne? Perc: Mislim, da tiči izvirni greh v povojnem razvoju Jugoslavije, ki se je razvijala obratno od svetovnega trenda. Medtem ko so se zahodne civilizacije ves čas obračale proč od industrije, smo mi razvijali težke industrijske komplekse, ki so danes vsi po vrsti v velikih težavah. V srcu Evrope smo pozabili, da imamo idealne možnosti za razvoj terciarnih dejavnosti, za razvoj turizma. Upam, daje to obdobje dokončno za nami, in da bomo turizmu vendarle dali vse možnosti. Vsaj v Sloveniji so razmere za to zrele. Nova doba: Imate kakšno priporočilo, kako se tega lotiti? Perc: Temeljni pogoj je privatizacija. Zasebno pobudo je treba spustiti z verig. Le tako bomo odpravili prej omenjeni izvirni greh. Razviti in obogatiti moramo programe. Slovenija je majhna dežela z majhnim številom postelj. Do maksimuma bi morali izdelati kakovost-storitev, da bi te postelje — s pondubo vred — prodali kar po najvišjih cenah. Na Zahodu je namreč najlaže prodati drage storitve, pod pogojem, daje cena skladna s tistim, kar zanjo dobiš. Najteže je prodati malomarnost in slabo kakovost, čeprav poceni. Programe bi lahko obogatili s ponudbo visokih rekreativnih športov — kajakaštvom, letalstvom, jadranjem, alpinizmom ... možnosti je ogromno. Ponavljam pa še enkrat, da moramo tu dati vse možnosti zasebnikom. In tretje, kar bi priporočil, je to, da bi za propagando Slovenije v tujini namenili več sredstev, nadaljevati pa bi morali tudi z interno akcijo ozaveščanja Slovencev samih, o čemer sva govorila na začetku. Ta akcija je ostala na pol poti. Nova doba: Kakšna je vaša napoved letošnje jugoslovanske turistične bere? Perc: Ocenjujem, da bo jugoslovansko turistično Je-to 1991 slabo. Lani smo opeharili številne turiste, ki so drago plačali slabe usluge. Na našem predstavništvu smo dobili kupe pritožb. Učinek takšne kratkovidnosti bo viden šele letos in prihodnja leta. Nova doba: In kaj bo letos hit za nemškega turista? Perc: Amerika. Zaradi padca dolarja so postale vse dolarske destinacije izredno poceni. Za 990 dolarjev je mogoče z letalom poleteti na Florido in tam preživeti teden dni. Toliko stane naš Dubrovnik. ZAPLET MED BANKAMI IN POŠTAMI S kom se igra Ljubljanska banka S koncem preteklega leta se je iztekel petletni sporazum med bankami in poštami, ki je določal, da varčevalci lahko pri bančnih okencih plačujejo s čeki in tamkaj dvigajo denar s svojih hranilnih knjižic. Prvi dan letošnjega leta so ostali jezni in razočarani praznih rok. Sporazum, razen med poštami in Stanovanjsko - komunalno banko niso obnovili. V Celju so si sicer bančniki in poštarji zaželeli srečno novo leto z željo, da bi kar naj- bolje sodelovali, toda to ni varčevalcem prav nič pomagalo, še posebej ne tistim, ki žive v odročnih krajih in je njihov dostop do lastnega denarja odvisen izključno od poštnega urada. V čem je jabolko sporeda? V denarju seveda. V celjskem PTT podjetju je direktor Janez Gril povedal, da z Ljubljansko banko ne morejo najti skupnega jezika. Namesto prejšnjega pol odstotka so za poslovanje z denarjem, ki so ga v primeru sporazuma takoj pripravljeni spet opravljati, želeli 0,7-odstotno provizijo, kar je še vedno skoraj trikrat manj, kot si ga medsebojno zaračunavajo bančne inštitucije. Na to v Ljubljanski banki, z 80-odstotki slovenskih varčevalcev očitno še vedno monopolistu, nočejo in nočejo pristati. Kvečjemu tam, kjer nimajo lastne ekspoziture, drugod pa naj poštno provizijo kar lepo plačajo varčevalci. Tako pravijo samo v Ljubljanski banki. Stanovanjsko Vače nad Litijo (Slivno) so bile v zadnjem obdobju v središču pozornosti (ne le v središču Slovenije) že lani, ko je bil tam prvič okronan prvi, demokratično izvoljeni predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Le nekoliko prej so se tu zbrali vsi sloven- Središče slovenske države ski župani in zapisali zgodovinske besede. ŽIVIMO IN GOSPODARIMO NA SVOJI ZEMLJI! Obisk Vač in geometrijskega središča Slovenije je primeren domala skozi vse leto, mogoče še najmanj v zimskem obdobju. V bližini znamenja (na sliki) GEOSS je prijetno gostišče, sredi vasi pa si velja ogledati vaško situlo, znamenito izkopanino tega kraja oz. njen spomenik. Učitelj iz vaške šole je pravi mojster za obrazložitev zgodovine kraja, ki se ponaša še po marsičem. Od zdaj dalje se bo po tem, da je središče novo nastale države v Evropi, demokratične Slovenije. - komunalna banka je z združenjem PTT organizacij Slovenije že pred novim letom podpisala sporazum, to pa bo še ta teden .opravila tudi Abanka, katere varčevalci lahko že zdaj nemoteno plačujejo in na poštnih okencih dvigujejo svoj denar. Ljubljanska banka pa je trmasta, ne da bi ji bilo kaj prida mar varčevalcev, ki, mar ne, tvorijo njeno finančno hrbtenico. Doklej si bodo nekateri pri nas še lahko privoščili takšnele brezobzirne igrice z občani? JUGOSLOVANI LJUBIMO KOCKO Po srečo čez mejo______________________________ Znano je, da Jugoslovane in seveda tudi Slovence mikajo igre na srečo z večjim ali manjšim tveganjem, večjimi ali manjšimi vložki. Manj znano pa je, da smo Slovenci med Jugoslovani najbolj zvesti obiskovalci igralnic na drugi strani meje. Po podatkih letopisa Casinos Austria, ene največjih in tudi mednarodno uveljavljenih firm v tem poslu, smo prav visoko na lestvici igralec in obiskovalcev casinov. Srečo v kockanju je leta 1989 v Avstriji preizkušalo več kot 40 tisoč Jugoslovanov, ki so igrali francosko ali ameriško ruleto, poker, Black Jack, Baccaro, Punto Banco ali na avtomatih. Bili so med več kot 2,2 milijona lovcev na srečo, od katerih je bila dobra tretjina tujcev, največ Nemcev, Italijanov, za Švicarji pa smo že takoj mi. V avstrijskih igralnicah so lani igralci pustili čez 9 milijard šilingov. Vsak obiskovalec plača vstopnino 170'šilingov, za kar dobi žetone v vrednosti 200 šilingov. Če so se Jugoslovni zadovoljili s tem minimalnim zneskom - in zagotovo se niso - so v avstrijskih igralnicah pustili (morebiti so nekateri tudi dobili) kar 6,8 milijona šilingov. Zdaj pa vedi, ali smo res tako revni! Karajan, slovenski dirigent?______________________________________ V Srbiji si ne morejo kaj, da ne bi poveličevali svojega naroda. Pri tem tudi močno pretiravajo. Tako je beograjska »Duga« pred kratkim čez celo stran zapisala: »Karajan - največji srbski dirigent.« Zanimivo je, kako so »prodorni« srbski novinarji izpeljali zadevo in »odkrili« srbsko poreklo velikega avstrijskega dirigenta, ki je bil vedno ponosen, da je Avstrijec. Karajan naj bi namreč v intervjuju za neko pariško revijo izjavil, da je bila njegova mati Srbijanka in se je imenovala Marta Kosmač. Govorila je gladko srbsko in se nasploh počutila Srbijanka, saj je z velikim spoštovanjem govorila o hrabrosti srbskih vojakov v prvi svetovni vojni. Oče Herberta von Karajana pa naj bi bil Grk pravoslavne vere. No, ni težko ugotoviti, da je bila Marta Kosmač Slovenka. Drugo je seveda vprašanje, če je bila Karajanova mati. Potemtakem je Karajan toliko Slovenec kot je bil Slovenec Josip Broz. Ker je bil oče Grk, je seveda sklepanje o slovenskem rodu velikega dirigenta še vedno sporno. Karajan sicer ni znal niti besedice srbsko ali slovensko. Šolal se je v Avstriji in Nemčiji in vedno poudarjal svojo pripadnost avstrijskemu narodu. No, srbski novinarji se še naprej trudijo, da bi našli nove in nove dokaze o svoji veličini. Zagotovo se ne motimo, če napovemo, da bodo kmalu razveselili svoje bralce z novimi senzacionalnimi odkritji. »ZNANSTVENA« RAZISKAVA BEOGRAJSKE »POLITIKE« Vodilni Slovenci so - Nemci Časopis beograjska »Politika« je nedavno objavil »raziskavo«, v kateri ugotavlja, da je precej vodilnih Slovencev v bistvu Nemcev. Tisti, ki obljubljajo slovensko samostojnost so že od rojstva Nemci in na to tudi pristajajo. Predvsem ne naredijo ničesar, da bi razveljavili Goeringov zakon iz zadnje vojne, ki je pripojil del Slovenije velikemu nemškemu Reichu. »Politika« sicer piše, da je Pučnik živel 13 let v Nemčiji in ima zagotovo nemško državljanstvo, saj sicer ne bi dobil v Nemčiji delovnega mesta, ki ga je financirala nemška država. Tretjina slovenskih ministrov (Mencinger, Rejc, Bastl, Osterc) ima po razlagi »Politike« nemške priimke, ministra Tancig in Paš sta bila rojena v Nemčiji, Katja Boh pa kot Avstrijka v Gradcu (tako so zapisali). Šest ministrov je bilo sicer rojenih kot nemški državljani med 1941 in 1943 na Štajerski in Kranjskem. Z veljavnostjo od 14. aprila 1941 so bili nemškega državljanstva tudi starši teh ministrov. Ker bonska vlada ni nikoli odpravila Goeringovega zakona, nasprotno, potrdila ga je, lahko torej na tisoče Slovencev še danes štejemo za Nemce. Da dobijo potrdilo o nemškem državljanstvu, zadostuje le beseda. O takem pisanju seveda ne gre zgubljati besed. To je namreč tako kot če bi večino Srbov proglasili za Turke, saj so bili njihovi predniki kar več stoletij turški državljani . .. Izidor Rejc. Politika meni, da je Nemec. Katja Boh. Menda rojena v Gradcu. KONEC BREZCARINSKIH TRGOVIN Uvoženo razkošje, kje si? Kot je znano, so morale brezcarinske prodajalne v notranjosti do 31. decembra vrniti blago na mejo, saj po carinskih predpisih donedavne olajšave, razen za 150 trgovin na mejh-nih prehodih, ne veljajo več. Bodo trgovci našli kakšne druge poti in dogovore, ali bodo brezcarinske prodajalne le kratka epizoda, ko smo lahko doma okušali uvoženo razkošje? Kaj pa primanjkljaj, ki bo vanskih brezcarinskih proda-ob zaprtju teh brezcarinskih jalnah plačali okoli 340 mili-prodajaln zazijal v proraču- jonov DEM davkov, pozna-nu? Ne gre za male denarje, valci pa tudi pravijo, da je petina našega deviznega turi-Od lanskega januarja do kon- stičnega dohodka izhajala iz ca oktobra so v 1380 jugoslo- teh trgovin. Očitno se trgovci, ki so stih v brezcarinski prodajalni, ugotovili, kako dobro gre S tujimi dobavitelji so že uvoženo blago v promet, ne našli skupen interes, ti so pri-bodo dali. Brezcarinske pro- pravljeni znižati grosistične dajalne v Celju sicer ne bo, cene do tiste meje, da bo bodo pa še vedno prodajali končen znesek, skupaj s cari-podoben izbor blaga. V hote- no, konkurenčen in vabljiv za lu Evropa že preurejajo pro- slovenskega kupca. Ta poslej štor, ki se bo po novem, to je ne bo potreboval mark, šilin-najkasneje od 1. februarja gov in dolarjev, v trgovinici imenoval Emona Obala Shop v Evropi bo plačeval z dinar-in kjer cene po zagotovilih ji, čeki. kreditnimi karticami, trgovcev ne bodo višje od ti- podjetja pa tudi z naročilnico. EKONOMSKE VEZI Z ITALIJO Trgovina pelje v Rim Blagovno menjavo z Italijo letos ocenjujejo na 4,5 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je ta sosednja država postala eden največjih jugoslovanskih poslovnih partnerjev. Medsebojne ekonomske tokove sta sosedi v petih letih podvojili, v 35 letih pa so večji za petdesetkrat. Tesnejše sodelovanje se je začelo z ustanovitvijo mešane gospodarske zbornice Jugital-Italjug in s kooperacijo med torinskim Fiatom in Crveno zastavo. Izdelki, narejeni v Italiji, zlasti obleke in obutev, osvajajo jugoslovanski trg in trgovine kar tekmujejo, katera bo ponudila več Benettona, Krizia, milanska Standa je že odprla veleblagovnice. Na drugi strani Jugoslavija v Italijo proda kar tretjino izvoznega blaga za tržišče Evropske skupnosti. Mala in velika vrata predstavljajo medregionalne gospodarske mreže Alpe-Jadran, Južni Jadran, Pentagonala in nove trgovske vezi Šever-Vzhod oziroma Barcelona—Trst—Reka—Budimpešta. Na svojih lanskih zasedanjih so še posebej poudarjali demokratizacijo v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je eden najpomembnejših pogojev za uvajanje svobodnega trga in vključevanje v evropsko in svetovno tržišče. Prodajna mesta v Mariboru: na Partizanski cesti (nasproti Emone), pri trgovski hiši Merkur, na Glavnem trgu (pri gostilni Koper), na železniški postaji. Osebni dohodki 1991 Poslanci v slovenski skupščini so sprejeli zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991. Sprejet zakon naj bi bil ostrejši od zveznih omejitev, velja pa od 8. januarja, in sicer za podjetja in ustanove, v katerih prevladuje družbeni kapital. Osebne dohodke bodo usklajevali glede na rast življenjskih stroškov v Sloveniji. Ob mesečni inflaciji do 5 odstotkov se bodo za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov sorazmerno povečale tudi plače. Od Hamleta veliko pričakujejo Predvidevajo, da bo najnovejši film Hamlet v režiji Franca Zeffirellija pritegnil na milijone gledalcev. Hamleta igra Mel Gibson, a njegovo mater Glenn Close. Igralca sta se spomnila svojega nenavadnega srečanja pred letom dni v Londonu. Sosede je prebudilo kričanje. Niti sanjalo se jim ni, da gre za srečanje dveh igracev Hamleta, ki sta improvizirala sceno - srečanje Hamleta s kraljico Gertrudo. Mel je odšel k Glenn na skodelico čaja, vse skupaj pa se je končalo z vikom in krikom. Dubrovčani želijo tramvaj________ Pred osmimi desetletji so prebivalci Dubrovnika svečano pozdravili svoj prvi tramvaj - supermoderno vozilo za tisti čas, ki je v javnem mestnem prometu nadomestilo maloštevilne kočije. Po 60 letih vožnje je tramvaj obstal. Dubrovčani ga danes želijo ponovno pognati, zato so ustanovili inciativni odbor, ki si bo prizadeval, da se ohrani in restavrira edina Dubrovniku preostala tramvajska garnitura. Želijo tudi poseben projekt, ki bi pripeljal na mestne ulice sodoben tramvaj. Lloyd opozarja na mine Iz londonskega Lloyda so pomorščake opozorili, naj v bližini obale na meji med Kuvajtom in Saudsko Arabijo plujejo skrajno previdno, kajti v zadnjih dneh so tamkaj odkrili dve podvodni mini. Kdo jih je odkril in uničil, niso sporočili. Boter 5 je posekal vse rekorde Dolgo pričakovani tretji del zgodbe o mafijski dinastiji POBEGLI BALONI i t Zvijanje zastav Corleone je presegel vse rekorde v dobičku od enodnevne prodaje vstopnic. Coppo-lin film, katerega premiera je bila na Božič, je v enem samem dnevu prislužil 6,4 milijona dolarjev, česar v zgodovini Hollywooda ne pomnijo. Film prikazujejo v 1820 kino dvoranah po vseh Združenih državah in po prvih odmevih postaja eden največjih filmskih hitov. Dobil je že sedem nominacij za nagrado Zlati globus. Umrl je Umberto Tirelli Umberta Tirellija, kostumografa, modnega kreatorja in zbiralca antičnih oblačil, so našli mrtvega v njegovi vili izven Rima. Imel je 62 let. V svoji tridesetletni karieri je kreiral številne kostume in sodeloval z režiserji, kot so Visconti, Pasolini, Leone in Forman. Za kostume v For-manovem filmu Amadeus je dobil Oscarja. Filharmonija pod ključem___________________________ Zaradi popravila bo dojeta 1992 zaprta zgradba Berlinske filharmonije, enega najznamenitejših simfoničnih orkestrov na svetu. Ocenjujejo, da bodo velika popravila v foyerju in na ostrešju stala okoli 20 milijonov DEM. Dvorana Berlinske filharmonije, ki slovi po izjemni akustičnosti, je bila v petdesetih letih sezidana na prostoru, kamor je med vojno udarila bomba. Junak humorističnega kolaža__________________________ Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel, znani pisec gledaliških iger, je tudi sam postal junak humorističnega kolaža, ki ga te dni uprizarjajo na odru praškega gleda-, lišča. Predstava je sestavljena iz dveh enodejank avtorja' Pavela Kohouta, ki ironično govori o življenju in intimah dizidenta, o njegovih srečanjih s tajno policijo. Glavni junak se imenuje Ferdinanc Vanek, kar je psevdonim Vaclava Havela. Novo zdravilo za hemofilike Z novim, uspešno testiranim zdravilom za hemofilike zamenjujejo zdravilo za strjevanje, ki so ga delali iz krvi in zaradi katerega so se številni bolniki bali, da se bodo okužili z aidsom. Gre za kopijo naravnega proteina, ki ga v krvi hemofilikov primanjkuje in so ga dobili iz živalskega tkiva, učinkovit pa je enako kot tisti iz človeške plazme. •Atene: Albanci množično bežijo, Grki pa zahtevajo pomoč Evropske skupnosti. Na novoletno noč je v Grčijo pribežalo 2500 albanskih beguncev. Bagdad: V Iraku se je začela regriitacija fantov, ki so bili rojeni leta 1973. Na sveto vojno se pripravljajo v sodelovanju s Palestinci. Jeruzalem: Palestinci pozivajo na oborožen boj z Izraelom. Abu Ijad je ob obletnici Al Fataha napovedal osvobajanje Palestine centimeter za centimeter. Bonn: Za novo leto so Nemci poslali v zrak za 140 milijonov mark raket in podobnih reči. Trst: Dva mrtva, na stotine ranjenih je bilanca letošnjega silvestrovanja v Italiji. Manila: Najdaljša noč je bila najbolj tragična na Filipinih, kjer je med pričakovanjem novega leta umrlo 17 ljudi, skoraj tisoč pa je bilo ranjenih. Moskva: Posebne enote sovjetske armade so zasedle partijska poslopja v Latviji in Litvi. Bruselj: Polletno predsedstvo Evropske skupnosti prevzema Luksemburg. Ognjeni krst je bil že na petkovem zasedanju. Moskva: Sovjetska zveza je pravočasno končala drugi del umika vojakov in vojaške tehnike iz vzhodnoevropskih držav in Mongolije. Damask: V času zalivske krize je Sirija postala pravi politični čudež. Normalizirajo odnose z Zahodom. Kairo: Iran je sporočil, da bo ob morebitnem spopadu med Irakom in ZDA ostal nevtralen. Washington: Bush ponuja Bagdadu še eno pot do miru. Šefa diplomacij obeh držav naj bi se srečala v Švici, dogovarjanje pa naj ne bi pomenilo kompromisa. Tirana: Graničarji spet preprečujejo beguncem, da bi zapustili domovino. Prebežnikov je že okoli pet tisoč. Ankara: V Turčiji zaradi nizkih plač stavka kar 1,5 milijona delavcev. Zaradi tako množičnega protesta je življenje v državi skorajda zastalo. Perth: Sijajen uspeh našega tenisa v Avstraliji - Monika Seleš in Goran Prpič sta v finalu brez izgubljene točke proti ZDA osvojila Hopmanov pokal. Moskva: Eduard Ševardnadze bo predsednik društva za zunanjepolitične, probleme. Pariz: Francoska vlada je sprejela vrsto ukrepov za umiritev razmer na nemirni Korziki. Strumica: V bolgarskih brezcarinskih prodajalnah po devalvaciji dinarja ne sprejemajo več naše valute. Berlin: V Nemčiji deluje 500 do 700 sovjetskih vohunov, častnikov službe državne varnosti (KGB). Moskva: Po 25 letih je v Moskvi znova zaplapolala izraelska zastava. Odprli so izraelski konzulat. Trst: Slovensko oboroževanje odmeva tudi v Italiji. Tržaški dnevnik povzema in komentira pisanje Dela Plus o domnev-lih Grubeličevih kupčijah z ameriškim orožjem za teritorialno obrambo. Peking: Kitajske univerze so dobile strog ukaz, da izkoreninijo nezdrav vpliv Zahoda na mlade intelektualce. Študentje ne smejo prepevati zabavnih pesmi. Pariz: Francozi in Nemci se še vedno pogajajo o vojni odškodnini, pri čemer je največ sporov zaradi Alzacije in Lorene. Nairobi: Predsednik Barre ne verjame, da se je njegov režim sesedel. V glavnem mestu divjajo topniški spopadi, tujci bežijo, svet pa se čedalje manj zanima za tipične afriške razprtije. Pariz: Bodo iz Francije izgnali tujce? Kaže, da se oblasti bojijo večmilijonskega vala priseljencev iz Vzhodne Evrope, zato predlagajo ostre administrativne in policijske ukrepe. Peking: Končal se je sedmi plenum 13. sklica Centralnega komiteja KP Kitajske. Luxemburg: Aziz se bo sestal z Bakerjem. Evropska dvanajsterica se je tudi odločila za diplomatsko bitko. Varšava: Poljska skupščina je za predsednika vlade izvolila Jana Krzysztofa Bieleckega. Innsbruck: Smučarski skakalci so opravili tretjo novoletno turnejo. Nove točke za Francija Petka. Moskva: Gospodarsko — socialne razmere v Sovjetski zvezi naj bi se ustalile. Ševardnadzeja naj bi zamenjal A. Džasohov. Bukarešta: Romunska vojska se po enem letu krči, zastarele tanke in drugo orožje bo treba drugače uporabiti. Modernizacija se začne pri vojaškem kotlu. Celovec: Stečaji tarejo Koroško. V lanskem letu je bilo koroško gospodarstvo po stečajih na drugem mestu, takoj za milijonskim in gospodarsko veliko močnejšim Dunajem. Bratislava: Leto 1991 bo za ČSFR odločilno, kajti zgradili naj bi temelje za gospodarski in politični sistem na prehodu v naslednje tisočletje. Nairobi: Predsednik in uporabniki prosijo za pomoč iz tujine. Humanitarne organizacije ne morejo pomagati Somaliji, ker v prestolnici divja vojna. NAKUPOVALNI POHOD NA MADŽARSKO Shopping pri sosedih Sodeč po drenju na mejnih prehodih nakupovalna mrzlica Jugoslovanov v sosednjih državah, pa tudi na Češkem in Poljskem ne pojenja. Že dolgo je zanimiva tudi Madžarska, kjer se na ulicah Budimpešte počutiš čisto doma- levem in desnem bregu Donave, ne manjka veleblagovnic in butikov. Državne trgovine, privatne trgovinice in trgovine z blagom tujih uvoznikov vam ponujajo modna oblačila, ki po kvaliteti sodijo v sam vrh evropske mode. če. V prestolnici naših sosedov smo malo pobrskali po trgovinah in butikih in se lepo, modno in sorazmerno poceni oblekli. V tem ogromnem baročnem mestu, ki se razteza na Med najzanimivejšimi je center Fontana, veleblagovnica s tujimi, uvoženimi izdelki, ki so nekoliko dražji, in solidnimi domačimi oblačili. Poglejmo cene nekaterih izdelkov: zimski plač iz uvoza 18.000 forintov zimski plašč 10.000 forintov zimska jakna 7.000 forintov krilo 5.000 forintov fine ženske nogavice 250 forintov ženske hlačke 250—300 forintov ženske majice 300-400 forintov body (fran. čipka) 3.200 forintov moške hlačke 250 forintov moške majice 300—500 forintov In kako je v najrazličnejših butikih in manjših prodajalni- cah, ki so na gosto posejani po ulicah? lahka ženska krila 2.000—2.500 forintov srajčke, bluzice 1.600—2.000 forintov usnjeni pasovi 650-800 forintov unikatni ženski komplet 20.000 forintov unikatno krilo 6.000 forintov unikatna bluza 5.000—6.000 forintov unikatna jakna 8.000-9.000 forintov Ce se boste odločili poto- 'in seveda še tole: za 100 vati na lastno pest, ne bo od- dolarjev dobite na črno 7500 več, če vam povemo, koliko do 8200 forintov, za 100 boste morali odšteti za preno- DEM okoli 5000 forintov, čevanje. Spanje z zajtrkom Uradno za 100 dolarjev dajo stane v hodelih od 80 do 350 v banki 5900 forintov, za 100 DEM, v penzionih pa od 70 DEM 3900 forintov, do 150 DEM. STRAHOVITE RAZSEŽNOSTI ZALIVSKEGA SPOPADA Napoved svetovne ekološke katastrofe Irak grozi, da bo v primeru zalivske vojne zažgal kuvajtske naftne vire, to pa bi lahko vodilo v globalno katastrofo, v nuklearno zimo, zamračenje sonca, zemljo bi preplavil kisel dež, so opozorili strokovnjaki, ki so se sestali na hitro sklicanem simpoziju v Londonu. Opozarjajo svet in politike na morebitni svetovni ekološki mrk. Če bi Irak miniral samo polovico od 800 kuvajtskih naftnih vrelcev, bi bile posledice strašne. Dim in strupi bi spremenili klimatske razmere, povsem zastrli sonce, temperatura bi bistveno padla, izginili bi azijski monsuni, kar bi uničilo posevke in ogrozilo preživetje milijarde ljudi. V požarih naftnih vrelcev bi nastal strupeni dimni koktejl, sproščeni žveplov dioksid pa je glavna sestavina kislega dežja. Obstoja tudi nevarnost, da bi iz poškodovanih naftovodov in miniranih vrelcev stekla nafta in onesnažila morje, uničila življenje v njem. Dim bi poškodoval ozračje in povzročil nastanek ozonske luknje nad Indijskim podkontinentom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi dnevno'lahko zgorelo od tri do deset milijonov barelov nafte, vrelci pa bi goreli od več mesecev do nekaj let. Napad na tutankamonovo grobnico__________________________ V Kairu so sklenili, da za lep čas zapro Tutankamono grobnico, ker so dragocene predmete v njej napadle gljivice. Strokovnjaki skušajo zaščititi grobnico, staro 3500 let, razmišljajo, da bi ob osrednjem prostoru postavili steklena vrata in tako zadržali vlago, temperaturo in kisik, ki nastajajo ob dihanju tisoče v obiskovalcev. Kot je znano, je najbogatejšo med maloštevilnimi neoropanimi grobnicami leta 1922 odkril arheolog Floward Carter. Bo Saljut padel na našo glavo?____________________________ Spet se nam bliža nevarnost iz zraka. Sovjetske oblasti so napovedale, da bo tam nekje okoli 20. februarja letos nenadzorovano iz orbite padla vesoljska postaja Saljut 7. Upajo sicer, da bo večji del plovila zgorel v atmosferi, ni pa izključeno, da nekateri njegovi deli ne bodo padli na zemljo. Ogroženo območje obsega največji del Afrike, Latinske Amerike, celotno južno in srednjo Evropo ter Azijo. Na srečo, pravijo, na ladji ni jedrskega reaktorja, niti jedrskega goriva, vendar vseeno ni prijetna misel, da ti lahko na glavo prileti »nenadzorovani del vesolja«. 23. STRAN Madžarska, 31. 12. 1990 Obrazi Budimpešte, 31. 12. 1990 ii mi 4 ' / tm# . ' m Budimpešta, velemesto, ki ga Jugoslavija ne premore. Ni važno, ali je stara ali mlada, samo da je »Madžarica«! ZDRAHE V MARIBORSKI OPERI Striptiz za odrom Novogradnja Talijinega hrama v Mariboru, predvsem pa pisje, dokler tedanja politika Pandurjev vnebohod med nesmrtnike, sta prikrila bedne ni naredila konca in posegla razmere v tamkajšnji Operi. Blaž Železnik in Stane Jurgec vmes. Zmajuje treba odseka-v navezi peljeta Opero tja, kjer ni rešitve. Ne z najemanjem ti glavo, so djali in v mestni ruskih solistk in ne z dobrikanjem politiki. vladi začeli kupčkati. Ker so Medtem ko sto tisoč delav- jarde kot hruške. Samo po- bile takrat razmere pač take, cev Maribora komaj poveže brati jih moraš — leže in s čim so menili, da bi bil najbolj prvega s petnajstim v mesecu, manj petja. pravšnji za stolček v tej »insti- ko direktorji v lastnem znoju Zdrahe v mariborski Operi tuciji posebnega družbenega še naberačijo denar in kredite niso ne od včeraj in ne nove. pomena« kar sam tovariš Maža plače, v Operi padajo mili- Leto in dan so polnile čašo- tija Malešič. Mož se je dosti Kdo to poje v mariborski operi? Nika Vipotnik, lirski sopran na levi in Dragica Kovačič, mezosopran. Niti prva, niti druga že nekaj časa ne prideta na vrsto, ker so glavne vloge rezervirane za pevke iz Sovjetske zveze. vrtel v kulturniških krogih, bil je redni abonent v gledališču, ljubi opere in se povrhu spozna tudi na amatersko likovno umetnost. Zal takratni finančni konstrukciji dveh v Mariboru največjih novogradenj. Drame in Univerzitetne knjižnice, za visoko postavljenega Matijo Malešiča nista bili preveč vabljivi. Zato je odločitev o novem vodstvu v Slovenskem narodnem gledališču dolgo ostajala v zraku in šele tri dni pred določenim rokom končno padla. Na vsesplošno presenečenje za pravnika Blaža Železnika iz Hidro-montaže. Stane Jurgec si polni hlev Kakor je presenetljiva odločitev Blaža Železnika, da se vsede v upravnikov stol, je še bolj zanimiv veliki met Slanega Jurgeca, ki se je vzpel na krilo Opere. Stane Jurgec se je za razliko od Železnika že dolgo motovilil v mariborski kulturni brozgi. Zablestel je z ustanovitvijo in vodenjem Akademskega pevskega zbora in se pozlatil s poroko hčere direktorja glasbene šole. Nekaj težav je imel sicer na ljubljanski Univerzi, vendar je to z Beogradom uspešno rešil. In zdaj so se mu na stežaj odprla vrata v Opero. Zborovodja Jurgec se je z vsemi moškimi silami vrgel na delo. Kako tudi ne, vezala ga je sveta obljuba mestnim veljakom in tastu, ki ga je medtem mimogrede izrinil iz direktorskega stolčka v Glasbeni šoli in se zaklinjal, da bo mariborski operi vrnil sijaj, ki bo svetlejši od tistega v nekdanjem cesarskem Dunaju. Priznati je treba, da tovariš Stane Jurgec ni podedoval bogvedi kakšne dediščine. Nekaj utrujenih pevcev, or- kester z zarjavelimi instrumenti in razglašen zbor. Zato se je nujno moral ozreti naokoli. In se podal na pot. Možaku s pretanjenim posluhom in bistrim očesom ni bilo težko ugotoviti, da je potrebnega materiala na pretek. Popotoval je tako naokoli po širnem kulturnem svetu in začel snubiti zdaj tega, zdaj onega solista. Zaradi nenehne časovne stiske se je za nekatere odločil kar na osnovi tujega mnenja ali prisluškovanja na kakšnem koncertu. In tako je začel polniti svoj hlev. Vsakega prišleka je opremil s »k« in »g« (kot gost), da je še poudaril vrednost nove pridobitve in vsakemu odmeril stanovanje. Intimna predstavitev Waldheimu, Kučanu... Nepoučeni in zabiti nestrpneži bi zdaj pričakovali »veliko rolo«, čeprav še vse ni bilo nared. Ozreti se je samo treba v našo prestolnico, kjer v istoimenskem hramu že celo desetletje ne morejo spraviti na vajo niti orkestra, kaj šele cleotni ansambel Opere. In ko bi naj tovariš Jurgec Ljubljani dokazal, kakšno škodo si je odmerila, ker njemu, Jurgecu, v Ljubljani ni bilo dano diplomirati, ga je zasenčil neki Pandur. Gre za veliko krivico, tem večjo, če jo doživiš v lastni hiši. Izničenje bil napor večih let, da bi Opera spet zažarela. Razvrednoten zasebni sprejem njegove pevke pri samem gospodu Kurtu Waldheimu. Pomislite koliko diplomatske spretnosti je bilo treba v tistih železnih časih, da je gospod Waldheim (čeprav zasebno), vendarle sprejel operno pevko iz Sovjetske zveze. V nič je šla tudi mukotrpna organizacija Novoletnega plesa, z vzdevkom »tradicionalni«, čeprav je bil prvi in edini in povrhu vsega popoln finačni fijasko. Toda za to ne gre kriviti upravnika ter njunih škrtih sorodnikov, ki jim je bilo dano in podarjeno plesati. K sreči so bili v hiši še vedno zidarji, tem pa lahko marsikaj prilepiš. Z dolgimi nosovi so morebiti ostali le glasbeniki, ki si morajo še naprej sami kupovati instrumente. Navzven pa je bilo in je še vedno vse lepo. Obletnica, pa druga obletnica, ena Rusinja, pa druga Rusinja, za zasebnim sprejemom v Avstriji so toliko hvaljeno in obetavno žal še vedno na odru neslišno pevko predstavili tudi samemu predsedniku Milanu Kučanu; naj vidi, kako je slovenska kultura vpeta v svet. Ob izteku lanskega leta Železnik in Jurgec nista organizirala »tradicionalnega« plesa. Nepoučeni Mariborčani trdijo, da so to nepopravljivo škodo povzročili novinarji Večera, ker so objavili nedopustno vest in jo zaključili s »harošo«. Namigovanje novinarjev je dobesedno treščilo v organizatorja in .tovariša Jurgeca za nedoločen čas vrglo v posteljo. Kaj nergajo, nič ne delajo in vendar dobijo plačo V čem je torej vzrok za zdrahe v mariborski operi? Kot rečeno, ko drugod ni denarja niti za plače, v Operi vsi redno dobivajo plačo. Ne glede na to, če stopijo na oder ali ne. Nekateri že leto in dan niso na odru, drugi kot »k« in »g« nastopajo ali so angažirani drugod, nekatere pa je umetniški prijem umetniškega vodje spravil na Pohorje. V bolnišnico nad Hočami, kjer imajo največ dela psihiatri. »Kaj nergajo in delajo zdrahe?«, se sprašuje tovariš Jurgec. »Nič ne delajo in vendar dobijo plačo! Povejte mi prosim, kje ste videli še kaj takega!«. Vsi ne morejo peti glavne role....« In zato so preostalim, vsem, ki ne pojejo »glavne role«, znižali plače. Kdo pa poje glavno rolo? Počakajmo na kakšno premiero: ^soooooGoosoooooosocooooocoocoooooeisocoaooecot ’SCOSOOOSCOOSOOQ ikcM J/ C E L J E TISKANJE: prospektov, brošur, poslovnih obrazcev, formularjev, vseh vrst eno in večbarvnih tiskovin, etiket ter letakov in lepakov, knjig, offset in sitotisk, lastna knjigoveznica. FOTOGRAFIRANJE: ateljejske fotografije, komercialne fotografije, barvne fotografije, reprodukcija, reportaže, reklamni diapozitivi, amaterske storitve, lasten barvni laboratorij. PRODAJA: fotografskega materiala, potrebščin in fotoaparatov, proizvodnja razglednic, značk, obeskov za ključe in leporel ter albumov. »s«®o«l®ooo«eooo«ooeooooooooooBooBC< MUZIKA JE BIZNIS Prav ta čas se vrti (pa ne pri nas) po kinematografih film z naslovom Love Hurts, nekakšna družinska zadeva z Jeffom Danielsom. Omenjamo ga zgolj zato, ker gre le še za en film iz dolgoletne Hollywoodske zgodovine, ki je vzel naslov z znanega in starega vinilnega komada. Če se precizno zanimate za film in glasbo obenem, ste si doslej lahko ogledali vsaj sto filmov z glasbenimi naslovi, začenši od After Hours in Alice’s Restaurant do Uptight in Watermelon Man. Praksa vzajemne podpore filma in naslovnega komada je sicer že dolgo znana. Nekaj uspešnih poskusov je bilo tudi na domačih tleh. Omenimo vsaj Kekce, Zbiralce perja, Ko to samo peva in tako dalje. Kaj dosti dlje od takšne povezave pa doma nismo prišli. V Hollywoodu so. V filme so pričeli dajati skladbe, katerim so avtorske pravice že zdavnaj potekle ali pa so zanje odšteli le 10 dolarjev, dali komad zašpilati kakšnemu Yokiju Yorgessonu in uspeh je bil zagarantiran. Pa še Yoki je postal znan in kaj zaslužil. Le eno ni povsem jasno — je Yoki glasbenik ali filmska zvezda? Ni važno, v vsakem primeru je pop heroj. Potem pa je tu še fenomen video klipov. Glasbeniki so jih snemali na tone, se naučili bolj ali manj v njih igralsko nastopati in potem (zaradi profitabilne povezave muzike in filma) dobivali tudi igralske ponudbe. Povejte, prosim, so zadnje čase Phil Collins, Madonna, Cher, Sting, David Bowie ali Tom Waits bolj glasbeniki ali bolj filmski igralci? Saj nekateri med njimi porabijo že leta več časa za snemanje filmov kot pa za snemanje plošč in nastopanje na koncertih. Meja med glasbeno in filmsko kariero se je že tako zabrisala, da bi kratica CD lahko pomenila tudi »Cinema Doyen«. Da boste še težje odgovorili na zgoraj zastavljeno vprašanje, še nekaj dejstev: Bowie se pripravlja na vlogo v The Linguini Incident, Tom Waits v At Play in The Fields Of The Lord ter Madonna v Truth Or Dare. Stisnjeni v precep ob teh potencialnih jemalcih Oskarjev, sp bili igralci kot so Jason Donovan, Bruce Willis, Ca-rig McLaughlin, Don Johnson in Kim Bassinger prisiljeni iti v glasbeno kariero. Da, morda ste prav zares že pozabili: Donovan in Johnson sta začela in bila predvsem igral- Marlon Brando: kdaj bo imel hit na vrhu? ca. Največja ironija vse igrice pa je ta, da so nekateri totalno nepojoči igralci kot recimo Patrick MacNee ali Honor Blackman, končali na angleški Top Ten lestvici. In to v času, ko bi večina pojočih pop zvezd dala vse, da bi imela le-tam kakšno uspešnico. Preostala le še, da Dirku Bo-gardu in Marlonu Brandu izdajo govore iz filmov As Time Goes By in Luck Be A Lady za tekmovanje na lestvici glasbenih uspešnic. Potem bo ravnotežje dokončno porušeno. LESTVE EP Madonna: zbirka ejakulacij GB 1. MADONNA —The Immaculate Collection 2. ELTON JOHN — The Very Best Of Elton John 3. PHIL COLLINS —Serious Hits... Live! 4. CARRERAS, DOMINGO, PAVAROTTI, MEHTA — Concert 5. JIMMY SOMERVILLE Kylie Minogue: odkrila luleke Z leve proti desni. Ko bomo vsi filmske zvezde in ko bo dvajset let kasneje: Rick Astley, Rob iz Milli Vanilij, Paul Weller, Chuck D, Michael Jackson, Little Steven in črni Prince. BRONSKI BEAT AND THE COMMUNARDS — The Singles Collection 1984/1990 6. CLIFF RICHARD — From A Distance... The Event 7. THE BEE GEES —The JOHN CALE — songs For Drella 7. THE FALL —Extricate 8. THE PIXIES — Bossa-nova 9. THE POGUES — Hell ’s Ditch 10. RAZLIČNI — Red Hot Very Best Of The Bee Gees 8. STATUS QUO — Rocking All Over The Years 9. PETER GABRIEL — Shaking The Tree 10. WHITNEY HOUSTON — I’m Your Baby Tonight GB NEODVISNI 1. HAPPY MONDAYS — Pills ’n’ Thrills And Bellyaches 2. THE CHARLATANS — Some Friendly 3. RIDE — Nowhere 4. NEW FAST AUTOMATIC DAFFODILS — Pi- And Blue ZA VEDNO Z NAMI LIONEL RICHIE - Say You Say Me Pred 10 leti POLICE - De Do Do Do SPANDAU BALLET - To Cut A Long Story Short Pred 15 leti QUEEN - Bohemian Rhapsody Pred 20 leti KINKS - Till The End Of geonhole 5. THE SHAMEN — En-Tact 6. BLUE PEARL — 7. KYLIE MINOGUE — The Rhytm Of Love 8. BETTY BOO — Bo-omania 9. CUD — Leggy Mambo 10. BUFFALO TOM — Birdbrain The Day KONCERTI INXS: Avstralci v Zagrebu? KILLING JOKE -Ljubljana, Hala Tivoli, 16. 1. DEEP PURPLE - Zagreb, Dom sport ova, 31. 1. BOB DYLAN - Zagreb, sredi februarja STING — Zagreb, stadion Dinama, 18. 7. Vanilla Ice: križanec Elvisa in Schwarzeneggerja USA 1. VANILLA ICE — To The Extreme 2. MC HAMMER — Please Hammmer Don’t Hurt ’em 3. WHITNEY HOUSTON — I’m Your Baby Tonight 4. MARIAH CAREY — Mariah Carey 5. PAUL SIMON — Rhytm Of The Saints 6. ZZ TOP — Recycler 7. AC/DC—Razor’s Edge 8. WILSON PHILLIPS BILLY IDOL - Zagreb, neznanokdaj INXS - Zagreb, neznanokdaj LOKALISTI JAY WALKER: Free energy through unconnected colis like Tesla & Reich generators, 12« LP, AURAL EXCITER RECORDS Pravzaprav se ta plošča ne bi smela pojaviti v tej rubriki, saj JAY WALKER prihajajo iz Arrau-a v Švici, vendar — Wilson Phillips 9. BETTE MIDLER —Some People’s Lives 10. GEORGE MICHAEL — Listen Without Prejudice Vol 1 lahko mirne duše zamižim na eno oko, saj je bend že nekajkrat nastopil v Jugoslaviji, od tega dvakrat v Celju. Triu s klasično rock zasedbo: bobni -bas-kitara + uporaba efektov (harmonizer, delay) ter trakov je uspelo prenesti na vinil precejšen del ogromne energije in frenetič-nosti, ki jo izžareva v živo, vendar pa bi z malce manj skromno produkcijo bobnov prav gotovo naredili celotno zvočno sliko bolj udarno, pa tudi Thurston Moore kitara bi bolj »zadela«. Vsekakor pa gre za ploščo, ki ima kaj povedati in jo je vredno slišati. Naročite jo lahko na naslov: Lou Reed: nič več ritk IZBOR NOVE DOBE L HAPPY MONDAYS — Pills ’n’Thrills And Belyaches 2. HINDU LOVE GODS — Hindu Love Gods 3. LED ZEPPELIN — Remasters 4. THE CURE — Mixed Up 5. NEIL YOUNG AND CRAZY HORSE — Ragged Glory 6. LOU REED AND DIETMAR GALLHAMER do ART OF RED WEST p. o. box 275 CH-8037 ZURICH SATAN PANONSKI, Nuklearne olimpijske igre, LP, kaseta, Slušaj najglasnije Zloglasni mojster avtotor-ture iz Vinkovcev, Ivica Ču-Ijak-Kečer II, je pri založbi Zdenka Franjiča izdal LP, na katerem najdemo 24 pesmi z njemu povsem lastno tematiko. Čez vso ploščo se Kečer - bojevnik prebija med zma- sakriranimi trupli, kopulira-jočimi telesi, brizgajočo krvjo in meglenimi halucinacijami. On je ta, ki kaznuje in on je ta, ki je kaznovan, on reže sebe, da ne bi rezal drugih. Ne boji se pekla ker že živi v njem. Temačen svet, poln čustev, ki vzbujajo strah in občudovanje hkrati. Ploščo naročite na: SLUŠAJ NAJGLASNIJE Samoborska 107 41090 Zagreb VIDENO ma in še venček najboljših s prvega ter pokazali da tudi ritem mašina lahko peklensko pribije. Puljani so torej imeli kar lep začetek novega leta. Saj ni tako težko, veste. Le domisliti se je treba tega, domisliti ... REKLI SO ROBERT PLANT: »Mene METAL FESTIVAL ŽALEC ’90 22. 12. 1990, Hmezadova dvorana v Žalcu, 100 dih Festivalni dogodki, ki imajo bolj malo skupnega s kakšnimi narečnimi popevkami in podobnim gravžom ter kičem, so v naši preljubi Sloveniji zelo redki in za to še toliko bolj zaželjeni. »LDS Žalec in nekaj entuziastov«, kot je bilo razvidno s plakata, so se zadeve lotili resno in organizacija ni šepala, kljub temu da je pri festivalnih derbijih to v navadi, vsaj kar se tiče stvari, ki so vidne obiskovalcu. Po številu prodanih kart (mimogrede: ves izkupiček gre poplavljenim družinam) sodeč lahko organizatorji brez skrbi začno razmišljati o tradicionalizaciji festivala, mi pa lahko upamo, da bodo to res storili. Na fešti so nastopili: PRAGWALD (Prebold), NERON (Žalec), XENOPHOBIA (Sl. Gradec), SAR-CAZM (Škofja Loka), NECROSIS (Avstrija), IT’S NOT FOR SALE (Laško), PHONE BOX VANDALS (Celje), DISHARMONIC ORCHESTRA (Avstrija) in ATROCITY (Nemčija). Novoletni koncert Volim grad jer misli na mene«, L 1. 1991, Pula, 120 din Očitno se Puljani znajo prekleto odbro zabavati, še posebej kadar jim ni treba prenašati turistov. Paradise city in Skupščina občine Pula so pod sponzorstvom firme Melody priredili koncert osmih, deloma lokalnih, deloma »uvoženih« bendov. Od mladih skupin velja omeniti Antiotpad, Katakombe in Sexton, saj bomo verjetno za njih še slišali, vlogo napovedovalca je prevzel Marko Brecelj, ki je kasneje tudi nastopil z Javno dvajo. To je bil definitivno najboljši nastop Javne vaje, ki sem ga imel priložnost videti, zato se ne gre čuditi če sta Marko in Hose (beri: Dos) požela nedeljeno navdušenje publike, ki je skoraj ves koncert odpelo z njima. Žadnji so nastopili Mila-dojka Youneed, zdaj (spet) brez bobnarja in v profesionalnem, z ogromno energije nabitim nastopom odigrali ves material z zadnjega albu- so vedno enačili s tisto osebo iz Led Zeppelin. Čeprav je bila stara 20 let, nosila svetleče obleke, imela razpeto srajco in bila morda malo preveč našpičena.« BILLY IDOL: »V Texasu sem enkrat naletel na pamflet, ki so ga delili pred dvorano: Jimi Henrdix, Jim Morrison, Janis Joplin in zdaj Bil-(ly Idol - naslednji antikrist!« ROSEANNE BAR o Hollywoodu: »To je zarukano malomeščansko mesto, ampak vseeno hvala za denar.« PIVO OB MUZIKI 1. RUN DMC - What’s It All About 2. WORLD OF TWIST - She’s A Rainbow 3. DEFINITION OF SOUND — Now Is Tomorrow 4. STEX - Still Feel The Rain 5. JAMES — Lose Control 6. ASHLEY AND JACK-SON - Solid Gold 7. SHEER TAFT - Cascades (Remix) 8. GANG STARR - Just To Get A Rap 9. HAPPY MONDAYS — Denis And Louis 10. NOTHSIDE - Rising Star KAVA OB JAZZU 1. STEVE COLEMAN — Rhytm People 2. CHARLIE PARKER - Dean Benedetti 3. BOBBY MCFERRIN — Medicine Music 4. KENNY WHEELER - Large And Small Ensembles 5. KEITH JARRET - Tribute 6. BUD POWELL - Volumes 6-10 7. GEORGE RUSSEL — London Concerts 8. STEVE NELSON — Quintet Volume 2 9. GARY BARTZ - West 42nd Street 10. GERRY MULLIGAN — Lonesome Boulevard ŽALSKI ŽUPAN PRETEPEL GOSTILNIČARJA Boks ob svečah Razsrjen žalski župan Milan Dobnik je sredi noči pritekel k sosedu v gostišče in vpričo gostov podrl na tla gostilničarja. Nihče ne ve, kako bi se ta nevsakdanji boksmeč ob svečah končal, če ne bi vskočili razsodni gostje in nato župana rešili pred razjarjenim birtom. / Slavko Podobnik, 24 let, do lani z leto dni starejšo ženo Štefko najemnik gostišča »Pri gasilcu« v Matkah, si niti v sanjah ne bi mogel predstavljati takšnega začetka letošnjega leta. Slavko in Štefka sta si v Grižah št. 46 B zgradila hišo in jo na jesen usposobila za gostišče. Čeprav zaradi manjših pomanjkljivosti uradnega dovoljenja za obratovanje še nista imela, sta za 29. november pripravila otvoritev. Že po otvoritvi soju znanci in vaščani opozorili, da njuno gostišče baje hi po volji soseda Milana Dobnika, gimnazijskega profesorja, zdaj predsednika skupščine občine Žalec. Vendar mlada gostilničarja na govorice nista 4reagirala, ker sta se vseskozi s sosedom in zdaj županom dobro razumela. Opozorilo pa je dobilo svojo vsebino sredi decembra, ko je nekdo malo pred tretjo uro zjutraj v njune šipe začel metati kamenje. Kot jima je pozneje povedal neki slučajno mimoidoči domačin, bi naj bil to sam gospod župan. Ta, župan, ju je res pričakal ob sedmih zjutraj pred vrati in jima začel groziti, da ju bo »legalno uničil«. »Bila sva tako presenečena, dk sva prišla komaj k sebi šele potem, ko je sosed Milan ves razburjen že odvihral,« pripoveduje Slavko. , »Sosed je bil tako razburjen, da nama ni znal ali mogel, mogoče ni niti hotel povedati zakaj gre in zakaj iznenada zamera. Hiši sta precej odmaknjeni druga od druge, ne vem v čem bi mu naj bila v napoto. Slišala pa sva, da so nekateri hodili k njemu in ga spraševali, zakaj si pred nosom pusti imeti oštarijo, da naj vendar nekaj ukrene in tako naprej, vendar se midva s tem nisva ubadala, ker sva bila prepričana, da gre za že znano — zavist.« Po Silvestrovanju (25. decembra sta dobila tudi uradno dovoljenje za obratova- Inter- vencija Drugega januarja, okoli dveh zjutraj, je na prizorišče v Pongrac prihitela tudi nočna ekipa žalske milice. Ogledala si je kraj dogodka in si zapisala izjave očividcev ter udeležencev ravsanja. V ponedeljek, 7. januarja, torej pet dni zatem, ko je Milan Dobnik napadel gostilničarja, na postaji milice še niso vedeli, kaj naj počno s poročilom nočne ekipe. Ker je Dobnik namreč predsednik skupščine občine' Žalec, ga menda ščiti poslanska imuniteta. Po naši presoji pa bi prijavo sodniku za prekrške vseeno bilo treba napisati in poslati, sodnik pa naj potem ugotovi, ali je Dobnik morebiti res česa kriv in ali se mu to kot predstavniku ljudstva morda celo oprosti. Dobnikova hiša levo, gostilna v ozadju. Zlasani gostilničar RAJ SE DOGAJA NA VELENJSKEM POKOPALIŠČU Orgije na sveti večer Verniki, ki so bili na polnočnici v cerkvi sv. Martina, svoje duhovne sprostitve in toplino božičnega vzdušja niso mogli mirno in pobožno doživeti kot bi jo sicer upravičeno lahko. Farna cerkev v Velenju je bila okitena, ljudje so vzradoščeni in spokojni prihajali v pričakovanju božje besede, kateri bodo po več desetletjih lahko znova, pristneje prisluhnili, ustavljali pa so se tudi pred jaslicami. Zato nobeden od njih ni pričakoval, da bo tega večera v šmarski cerkvi sv. Martina drugače od pričakovanega. nje) sta v goste povabila svoje nekdanje sosede in sovaščane ter prijatelje iz Matk. Pol ure po polnoči so se prijatelji za-čeli odpravljati domov, ko je k zdaj odprtemtf vhodu prihitel neznan moški in planil v gostilno. »Priletel je kot raketa, od-sunil prijateljico, da ji je po vsej dolžini strgal na hrbtu jakno in skočil na mene,« pripoveduje Slavko. »Kaj raketa, priletel je kot jastreb na piščanca in te zbil po tleh,« dodaja Štefka. Ko je Slavko ležal na tleh, ga je župan zagrabil za lase in začel vleči v točilnico. K sreči so si od presenečenja opomogli najbližji gostje in skočili vmes. Ko so ju končno razdvojili, je bil zdaj v nevarnosti župan, ker se ga je hotel lotiti gostilničar. K sreči so ju razsodni gostje razdvojili in poklicali milico. Glede na to, da Milana Dobnika pred roko pravice ščiti imuniteta, je težko povedati, kaj je tega priljubljenega gimnazijskega profesorja in zdaj župana spravilo tako daleč, da je sredi noči s pestjo skušal uveljaviti svojo moč. Gostilničarja bosta, kot sta povedala, župana tožila. Poslanska imuniteta namreč pred zasebno tožno ne obvaruje niti žalskega župana. Marinka Dobnik: »Ne bi si gradili hiš, če bi vedeli, da ne bo miru. In tudi nihče nas ni vprašal za soglasje. Sosed, ki je zemljo prodajal, je' le omenil, da pride obrtnik. Miran Cekuta je napisal pritožbo, ki smo jo podpisali vsi, jo poslal na Krajevno skupnost in na občino, vendar ni bilo nobenega odgovora. »Resje, pritiskali smo na Milana, naj vendar nekaj ukrene in ravno on je bil ta, ki nas je držal nazaj in miril, nas prepričeval, daje razburjenje zaman in da nam preostanejo le te, žal še vedno prepočasne, legalne poti.« »Odvihral je v gostilno, se zapodil v Slavka ter ga zagrabil za lase. Umešala se je neka ženska in to je moža malo spravilo k sebi. Odpovedal se je pretepu, vendar sta dva že skočila nanj, ga prijela, besede, vroča kri in že tretji zamahne z roko,« pravi županova žena. Danes Gostišče še vedno prijazno vabi lačne in žejne, saj ima Slavko Podobnik vsa potrebna dovoljenja (razen tistega za obratovanje po 22. oziroma 23. uri), med žitelji male prijazne dolinice se še vedno najde kdo, ki razmišlja kako bi se znebil gostilne in kdo, ki bi najraje hišo prodal in šel drugam. In med temi je tudi Milan Dobnik, ki verjetno ob vsem tem, z rahlo pla-vico na očesu, razmišlja ali bi uresničil svojo grožnjo izpred štirinajstih dni, da bo uporabil vse legalne poti, da naredi red ali pa bo stvar uredil drugače in šel službovat pač drugam. Lov z nožem S kazensko ovadbo je bil celjski preiskovalni sodnici izročen 38 letni E. P. s Kardeljevega trga v Velenju. S kuhinjskem nožem je 5. januarja lovil sina in ženo po stanovanju in po hodniku v bloku, da ju bo ubil pa je zatrjeval tudi miličnikom. S kolesom na rop Starega znanca M. K., 23 let, iz Šoštanja, so miličniki odkrili v velenjski Nami 5. januarja ponoči. Tja jih je zvabil alarm, ki je na policiji opozarjal na vlom v Namo. M. K. je zelo podjeten tatič, saj se je tudi na svoj zadnji nočni rop pripeljal z malo prej ukradenim športnim kolesom. Trpinčil prijateljico SK iz Šentjurja je 4. januarja zvečer prišel domov pijan in urno pričel pretepati svojo prijateljico, 32 letno M. Z. iz Šmarja. Najprej jo je slekel, nato pa obmetaval s kozarci. Večkrat je padla po tleh in nato izgubila zavest. Upiral seje tudi miličnikom. Zato so ga pridržali med zbiranjem podatkov o 27 letnem S. K. so ugotovili, da je bil že večkrat obravnavan zaradi nasilja, nazadnje pa je 18. novembra lani omenjeni M. Z. s pestjo zlomil nosni koren. S kazensko prijavo so ga predali preiskovalni sodnici v Celju, ta pa je za S. K. po zaslišanju odredila pripor. Zunaj cerkve se je začelo po malem, med molitvijo, pobožnimi božičnimi pesmimi in zvoki orgel, pa je postalo čedalje huje. Pričakovali bi, da je mladež prišla k polnočnicam, ne pa razposajeno motiti obred svetega večera. Razposajenost skupine mladih je kmalu prerasla v razuzdanost in prostaško početje. Vztrajno so metali petarde, da je njihov pok odmeval daleč naokrog in tudi v notranjost cerkve, spremljalo pa jih je kričanje in neotesano govoričenje. Pomagalo ni karanje in tudi lepe besede posameznih vernikov niso zalegle. Pripovedujejo, da so se mladi nacejali iz s seboj prinesenih steklenic; predtem pa so se spotoma ustavljali še v bližnjem Karaka baru, ki jim je nudil gostoljubje pozno v noč. Pa še tega jim ni bilo dovolj. Mladci in mladenke so vmes pohajali na staro pokopališče pod cerkvijo v tamkajšnjo kapelo oziroma mrtvašnico in se pred cerkev vračali še bolj okajeni/Morda so tam med popivanjem našli zase večjo duhovno in telesno sprostitev kot bi jo na polnočnici v božjem hramu. Ali pa današnja mladina obenem rabi obojega! Sicer pa Velenjčani mnogo govorijo o početjih fantov in deklet, ki naj bi se pogostokrat v poznih nočnih urah sestajali, na starem mestnem pokopališču zaradi razvratnega veseljačenja. Zatorej ne bi bilo nobeno presenečenje, če so v mrtvašnico oziroma kapelo zahajali tudi na božično noč in doživljali dvojno sladostrastje svetosti življenja. Skrivnostna veseljačenja mladih na pokopališču v Šmartnem, o katerih ljudje že kar precej govorijo, doslej še v nobenem časopisju niso bila obelodanjena. Prvič je o njih spregovoril julija letos Mirko Melanšek iz Šaleka. V občinskem parlamentu je od organov za notranje zadeve zahteval pisno pojasnilo glede nočnega veseljačenja neke junijske sobote na pokopališču v veliki kapeli v Šmartnem. »Tu so imeli narkomani oziroma huligani svojo zabavo, katera se na takšnem in podobnem okolišu ne.more več dogajati. V tej zabavi so počeli vse, kar se jim je poželelo in kar je bilo v njihovi moči. Da ni vse šlo v javnost je krivda v tem-, ker so bili zraven otroci od dobro plačanih velenjskih staršev,« je povedal na glas Melanšek in pd pristojnih dobil zahtevani odgovor. Nič kaj usodnega niso velenjski policaji tisto soboto odkrili na starem pokopališču. Po obvestilu Vinka B. s Šmarske ceste, da so v kapeli sumljivi mladoletniki, je miličniška obhodnica tam zalotila štirinajstletnega fanta B. Z. s Ceste talcev in punco istih let K. G. s Kardeljevega trga. Legitimirali so ju in napotili domov. Spotoma pa so na pokopališču srečali še Franca V. s Kardeljevega trga in mladoletnega G. J. z Efenkove ceste. V kartonski škatli, ki sta jo nosila, je bilo deset sadik indijske konoplje. Nameravala sta jih zasaditi v gozdu nad pokopališčem. Oba so prijavili UNZ Celje. Pojasnilo, ki so ga pristojni naslovili na Mirka Melanška, delegata v zboru krajevnih skupnosti velenjske skupščine, ni posebno prepričljivo. Tudi Melanšek ne verjame, da so mu po resnici odgovori- li. Za organe notranjih zadev v občini Velenje dogodek ni bil kdo ve kaj pomemben za širšo javnost in ga zaradi tega niso posredovali lokalnemu časniku Naš čas, kateremu velenjska policija edino sporoča informacije. Pri izbiri informacij pa dajejo prednost prometnim nesrečam, kaznivim dejanjem in kršitvam javnega reda in miru. Orgije, ki se menda dogajajo na šmarskem pokopališču,' mednje ne spadajo, čeprav se je doslej nekaj, kot smo zapisali, že dogodilo. Sami miličniki so tisto junijsko soboto na pokopališču odkrili nepridiprave, dva so prijavili, dva mladoletnika pa preprosto napotili domov. Ali so preostalo resnico zamolčali zaradi interesov preiskave? Bodi tako ali drugače. Vse pogostejšim pogovorom ljudi o sumljivem sestajanju velenjske mladine v kapeli na starem mestnem pokopališču je potrebno prisluhniti. Namesto policajev smo to storili že v Novi dobi in gremo do konca. Resnico, kakršna pač bo, bomo slej ko prej obelodanili! Premagal psa___________ V noči na novega leta dan je neznanec vlomil v stanovanje V. Ž. na Cesti V. v Velenju. Še prej je uspešno onesposobil psa čuvaja, potem pa odnesel videorekorder, 10 tisoč dinarjev, 500 avstrijskih šilingov in nekaj nakita. Požrešnež Zelo lačen in žejen je moral biti neznanec, ki je 4. januarja vlomil v market v Vojniku. Odnesel je večjo količino suhih salam, žganih pijač in kave. PISMA IZ ZAPOROV Trdosrčno sodišče Oglašam se vam iz celjskega zapora in upam, da bo pismo objavljeno v vašem tedniku. Odločil sem se, da napišem nekaj o mojem življenju in življenju, ki ga preživljam v celjskih zaporih. Na kratko bom opisal', kaj me je pripeljalo na kriva pota in s tem tudi v zapor. Moja mladost je bila zelo težka, saj sem venomer imel strah pred očetom, kateri ni znal vzgajati otroka, ampak sem bil deležen le palice in pasa. To naj bi bila zanj vzgoja. Ze s petnajstimi leti sem moral oditi od doma v svet in spoznaval dobre in slabe strani življenja. Marsikaj se je dogajalo med tem časom, tako da sem že leta 1970 prvič stopil pred sodnike. Po odsluženju vojaščine sem bil prepuščen samemu sebi in zašel na pota, ki so me prvič pripeljala v zapor. Leta v zaporu sem skušal čim bolje odnesti, saj sem v zaporu delal in se pripravljal na življenje na prostosti. Vse lepo in prav, a kaj ko sem moral zopet leta 1976 na sodišče zaradi stvari iz leta 1972. Zopet zapor. Po 18-mesecih zopet svoboda, nikjer nisem imel nobenega, niti službe nisem dobil, saj sem bil ožigosan kot ARESTANT. V takšni napetosti in obremenitvi, ker me nikjer niso hoteli zaposliti, sem storil novo kaznivo dejanje kraje, da sem se preživel in zopet »padel« v zapor za 2 (dve) leti. Kazen sem prestajal v KPD Dob, kjer pa nisem imel ne obiskov ne izhoda. V tem času prestajanja dveletne zaporne kazni sem spoznal žensko, s katero sva se poročila po prestani kazni in imava v zakonu 2 (dva) mladoletna otroka. Končno sem spoznal smisel svojega življenja in čut do družine in meni ljubljene osebe, kar me je popolnoma spremenilo v dobrega in poštenega moža in očeta. Ves ta čas sem bil zaposlen in trdo delal, da smo živeli v slogi in sreči, čeprav je bilo veliko pomanjkanja. Najini dohodki so bili zelo skromni, čeprav sem prijel za vsako delo, da sem le lahko kaj več zaslužil in nudil otrokoma več kakor sem imel sam v svoji težki mladosti. V teh 10 (desetih) letih skupnega življenja sem si vseskozi prizadeval, da ne stopim na kriva pota, saj sem že veliko hudega prestal. V letu 1990 sem na pregovarjanje prijateljev, sam ne vem kako, pristal in stopil na kriva pota, kar me je pripelja- lo v zapor Celje, kjer sem že od 17. 7. 1990. Tu se pa začne nerazumevanje s strani sodišča in o tem želim malo več napisati. Dejanje sem priznal in ga samokritično razčlenil in še sedaj mi ne gre v glavo, kako lahkomisleno sem to storil, da sedaj vsa moja družina trpi, ko ji ne morem nič pomagati in časi so hudi. In tu sodišče nima razumevanja. Pred preiskovalnim sodnikom sem dejanje 1 (enega) vloma priznal in preiskava naj bi bila končana 20. 7. 1990. Takoj je sledil sklep o priporu v trajanju 1 (enega) meseca. Nakar se pritožim in dobim od sodišča Celje odgovor. da prošnja - pritožba ni utemeljena, ker sem jim napisal, da bi do obsodbe šel delati, kjer sem bil zaposlen in, da ne bi izgubil službe. Vse zaman. Moj primer bi na sodišču lahko obravnavali že meseca avgusta, saj zakon pravi, da je treba v čimkrajšem času rešiti in odpraviti pripor. Zakon tudi pravi, da se odredba o priporu izda le za hujše krvne delikte, pa še tu je omejitev. Na vsak mesec dobim podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti in sodišče mi vseskozi očita mojo STANISLAVA KARLATEC: JAZ NISEM UBILA MOŽA, KARLATEC JE 28 LET UBIJAL MENE IN OTROKE Pričevanje nesrečne mesarjeve žene Nikogar več ne bom nič prosil, če boste hoteli objaviti to pismo ga objavite drugače ga bo pa kdo drug. Vem da verjetno vi niste nič krivi tega, kar je pisalo v vašem časopisu in vas tudi ne krivim, kajti za tem stoji nekdo drug. V primeru, da boste to objavili in vas bo še mogoče zanimalo, kakšne stvari se dogajajo tukaj v zaporu, vam bom tudi o tem pisal. KARLATEC SANDI, Linhartova 3 Celje Ne iščem nikakršnega pomilovanja zahtevam samo pravico Gremo se nekakšno demokratično državo, vsi govorimo o Evropi 92 in kjer naj bi imeli vsi državljani enake pravice, vsaj tiste najosnovnejše. Vsak, ki je pozorno spremljal kazenski postopek proti vsem nam, je moral prav kmalu ugotoviti, da tukaj nekaj ne štima. To pišem zaradi tega, ker so (ste) časopisi, kar tekmovali med sabo, kdo nas bo bolj očrnil in napisal več laži o nas. Seveda bi pa tudi rad, da vsi vaši bralci in vsi, ki me poznajo zvedo pravo resnico o vsem, kar se je dogajalo pred šestimi meseci in kar se še dogaja. Predvsem bi pa rad opozoril sodnika Žuglja in vse njegove somišljenike, da s takšnim sojenjem, kot je bi- lo v našem primeru, v kakšni demokratični državi, nebi dolgo sedeli na sodnih stolčkih. Neizpodbitno dejstvo je, da tukaj ni šlo za nikakršen umor, ali celo naklepni, kot ste pisali vsi časopisi, saj če bi bilo resnično to, kar ste pisali, bi morali vsi mi biti slaboumni, kajti ne morem si predstavljati, da bi nekdo zagrešil naklepni zločin na tako jasen in neumen način. To je enako, kot bi oropal banko in v sefu pustil svojo vizitko. Zakaj smo se vrnili na vikend, zakaj nismo počakali kar gor? Je bilo eno od mnogih vprašanj sodnika Žuglja, katero je zastavil pač zato, da bi razprava na pogled bila videti regularna, čeprav je sodišče že vnaprej vedelo zakaj in na koliko nas bodo obsodi- li. Saj niso upoštevali niti ene naše izjave. Mislim da je (odgovarjam na vprašanje) dovolj jasno, da če ti nekdo grozi s sekiro in ti da pol ure časa, da greš, ker te bo sicer drugače ubil, da ne boš tiščal glave pod giljotino. Nisem pa mogel tete pustiti same na vikendu s tako podivjanim človekom. Zato sva se z Natalijo odpeljala do mojega strica, katerega sem prosil, da se vrne z nama nazaj, saj si sam nisem upal iti. Zakaj sem splezal po balkonu v gornje prostore? Zakaj smo se vrnili naskrivaj? Mislim, da ni takšnega, ki bi bil v moji koži, da bi se hladno pripeljal do vikenda in pozvonil na vrata, saj bi v tem primeru lahko pričakoval samo kroglo ali sekiro. Zato sem splezal v gornje prostore, saj sem si takrat od vsega na svetu najmanj želel srečati očeta. Hotel sem samo priti do tete, da bi videl, če je z njo vse v redu in jo pregovoriti, da gre z nami domov. Zgodilo se je pa prav to, da sem naletel nanj prav tam, kjer sem ga najmanj pričakoval. Splezal po balkonu ustrelil očeta v glavo, ga udarjal s pištolo po glavi in ga še zabodel. Nihče ni tukaj napisal niti besedice, da me je oče napadel in da, če se nebi branil, bi me ali ustrelil ali zadavil. To sta jasno in glasno povedala tudi Franc in Natalija. Mislim, da je več kot očitno, da za vsem skupaj nekdo stoji. Vse skupaj lahko dokažem z rekonstrukcijo na kraju dogodka in, če bo potrebno soglašam tudi s testom na polio-grafu, kajti nihče me ne bo po krivem obsojal, da sem morilec. Nikoli nisem imel nič proti očetu, živela sva pač vsak svoje življenje in prav nobenega vzroka nisem imel, da mu bi kaj storil, ampak mislim, da braniti sem se pa imel pravico. Ne iščem nikakršnega pomilovanja, zahtevam samo pravico in upam, da jo bom dosegel, čeprav vem, da na temeljnem sodišču v Celju prav gotovo ne. predkaznovanost, da sem »specialni« povratnik, čeprav povem, da zadnjih 10 let nisem storil nobenega kaznivega dejanja. Bog grehe odpušča, sodišče jih pa venomer izkorišča proti človeku. Sodišče venomer ponavlja mojo preteklost, čeprav bi po zakonu morali moje dotedanje kazni izbrisati in obravnavati samo to zadnje kaznivo dejanje. Ne vem od kod sodišču ta pravica. Sodišče sploh noče razumeti stiske in prošnje o mojem življenju, ampak kar naprej delajo na tem, da se bom povrnil nazaj na slaba pota. Morali bi človeku pomagati, ne pa »udari po siromaku«! Vse svoje kazni, za katere sem bil obsojen, sem »odsedel« in poravnal dolg družbi, za kar me je sodišče imenu ljudstva obsodilo. Nič ne pomaga, sodišče v Celju še kar in naprej uporablja mojo predkaznovanost, čeprav to v nobenem primeru ne bi smelo. A vse to za sodišče Celje ne velja. Za sodišče iz-gleda velja, da imajo le sodniki in sodnice prav. Kolikokrat sem se pritoževal pri predsednici sodišča SONJI MEŠKON glede moje osebne pošte, ko si dopisujem s svojimi domačimi, a pošta iz Ljubljane do mene hodi 5—7 dni. Zadržujejo jo na sodišču, vtikajo se v moje osebno pisanje ženi itd. Kako celjsko sodišče dela lepo kaže zadnji primer četverici, naj sodnik, ki jih je obsojal nehumano in nekorektno čemu smo se vsi ki smo v priporu čudili, kako je sploh to lahko mogoče. A na celjskem sodišču je izgleda mogoče in sprašujemo se do kdaj bodo tako sodili. Verjetno bo do takrat preteklo še nekaj časa, a enkrat se bo moralo zgoditi, saj vemo, da so vsi ti sodniki — sodnice še iz časov komunističnega režima, kaj nam je pa ta prinesel pa tako vemo vsi Slovenci. Tudi pri moji sodbi, ki je bila 4. 12. 90 je v senatu pod predsedstvom MILKA ŠKO-BERNETA ob sodelovanju MATEVŽA ŽUGLJA ter sodnikov porotnikov DRAGICE ŠOŠTARŠIČ in PETRA PEJANOVIČA - in MARJANA MURKA sodišče sklenilo in me obsodilo za 1 (eno) kaznivo dejanje vloma po čl. 166 na 3 (tri) leta zapora. Zadnja moja prošnja za odpravo pripora, do pravnomočnosti sodbe, sem sodišču podal dokaze, da me obrtnik-trgovec takoj zaposli, da dobim delo, saj bi s tem pomagal ženi in sebi ter otrokom, saj sedaj je družina na robu bede. Podal sem tudi izvid, da bi morala žena, ki je že tako delno invalid in dela 4 ure dnevno, na operacijo in prosil sodišče, da mi ugodijo in odpravijo pripor, saj otroci ne morejo biti sami doma, varstva pa nimava. Na vse te moje prošnje in želje je sodišče v Celju v senatu pod predsedstvom SONJE MEŠKON in sodnikov PRETEKEL! MIRANA in JAZ-BINŠEK MIRANA odgovorilo negativno z ugotovitvijo, da sem bil že predkaznovan, da je nevarnost ponovitve dejanja, da je pripor odrejen ravno zaradi tega, ker sem imel urejene družinske razmere. Prosim vas, kakšen absurd od sodišča. Nadalje, sodišče nič ne zanima moja zaposlitev in kaj bo po prestani kazni ali bom imel delo ali ne, verjetno hočejo, da se takoj vrnem v zapor. Izgleda, da jim je to želja, saj brez nas ARE-STANTOV ne morejo. Koliko fantov je tu notri, ki so na enaki poti, da se vrnejo nazaj, se nihče ne vpraša, da mu pomaga, da dobi delo, kje pa ravno obratno. Kaj pa preostane drugega, ko prestaneš kazen, da zopet kradeš? Sodišče in pravica je za vsakega, le da do vseh ni enako dosegljiva. Mi preprosti ljudje največkrat dobimo »porcijo« tisti, ki pa so potrebni, da dobijo in si to zaslužijo, se pa sodišče v to ne spušča, ker si ne upa. Zakon je jasen, z eno roko ga daje z drugo pa vzame. Ni za vse enako in upam lahko, da se bo v demokratični državi SLOVENIJI le enkrat to zgodilo, da se bo marsikateremu stolček zamajal. Tako si želim da bi delal in si po prestani kazni obdržim delo, vendar iz tega ni nič, ker je pač tako odločila predsednica senata SONJA MO-ŠKON. Nič ji ni mar, do moje družine, otrokov, mene, da popravim napako, ki sem jo storil in poskušam pomagati družini. Nič ne pomaga hočeš nočeš moraš postati »LOPOV« po prestani kazni. Sodišče mi sedaj ne da možnosti, tako ne vem kakšne možnosti bom imel po prestani kazni, verjetno kot večina fantov, ki jim družba pomaga. Tu v Celju, Starem piskru nas je veliko fantov, ki ima vsak svojo zgodbo življenja, a komu to mar. Kdo se trudi, da bi človeka razumel, sodnica SONJA MEŠKON, ki prihaja enkrat tedensko in vpraša, kako si kaj in gre, ali socialna ki pravi, jaz vam ne morem nič pomagati! Veliko je še nenapisanega, a saj ne vem kaj še lahko in kaj ne napišem, saj se bojim, ko bo to objavljeno, upam, da bo, da bom imel s strani sodišča prepoved obiska svojih bližnjih itd. A vseeno bom že prenesel in upam, da se.bo še kdo kdaj oglasil in napisal stvari, ki se dogajajo in o katerih novinarji ne radi pišete. Zelo vam bom hvaležen, če boste to objavili v vašem časopisu. GRIČAR MILAN, Linhartova 3 CELJE Prisluškovanje fyaSfJKJKfij- Na Korziki na sodišču Ssss": ------- Isls-r ms sopisa Liberal, v katerem pis- 1 zvyryv V °t0k strahu' ci navajajo, da so miličniki Jt VOV prisluškovali tudi drugim občanom. Za zdaj ni jasno, ali v porojrf'uoigimj ASS Streljali vnnvfnaria Morilci SSKJSK&SS« " gredo nad SJRSffiK&S 4»*NZS5SS: g tožuje Živkova, da je od leta g;> novinarja, ki je bil žrtev Rome 1962 do 1989 prekoračil za- atentata, so s hitro kirurško konska pooblastila zase in pomočjo v leningrajski bol-Ciganskt tabori v Bologni druge osebe ter si protiprav- msnict komajda rešili, Njegoše postali cilji neznanih aten- noprisvojil 26,516.039ievov. vo K ^’cn nevarno- 'tatorjev, ki iz belega fiata uno Za sojenje obstaja veliko za- «t Urednik ,n voditelj naj-z rafali pobijajo brezmočne mmanje, predvsem zato, ker bolj gkdane leningrajske tc- iS&BS tt S? 8»«%» SSSftSKSSK Z “sr1*1”'po'“” stexsjsssu; STpS.rsrs Po več pobojih so v Italijan- resnico, ustrelili v prsi. JOZAFAT Dete se je rodilo in v družini se je pripetilo nekaj velikega. Nič ni lepšega na svetu, kakor tak majhen nebogljen človeček. Vsi občudujemo njegove drobne prstke in nohte na njih, njegov trebušček, barvo njegovih oči. Vse je tako nežno in nebogljeno! Otroček ima že ime in skrbna mati ve, koliko dete tehta in kdaj je lačno. Vendar smo v zadregi, ker v začetku ne vemo, kako naj z njim ravnamo, saj »navodil za uporabo« otroček ni prinesel s seboj na svet. Odvisen je od dobre mame in si sam prav nič ne more pomagati. Preteči bo moralo celo leto, preden se bo postavil na noge. Ko si mama nekoliko opomore in dete je že krepko, ga nesejo h krstu. Kaj naj to po- Dojenček meni? To enostavno pomeni željo staršev, da vzgojijo svoje otroke v veri svojih prednikov. To je bilo včasih zelo hudo izpolniti, zato je prav, da se to obnovi, ko je nastopila nova doba. Naš otročiček vsak dan raste in ni neumen. Ima nepremagljivo željo po sesanju ter po prijemanju stvari okoli sebe. V prvem četrtletju v grobem že loči svetlo od temnega, saj njegovi možgani odlično delujejo že od prve ure življenja. Novorojenček že zbira vtise, že vadi svoj spomin in je prava osebnost, čeprav v presledkih spi 20 ur. Spoznava svoje telo in miga z vsemi štirimi. V začetku so gibi slučajni, pozneje pa so izvedeni premišljeno. Najraje posnema samega sebe in njegova najljubša igračka so njegovi prsti. Zlasti palec je odličen za sesanje, včasih tudi cela roka. Kmalu odkrije svoje govorne organe in jih ujtorablja z vso močjo. Najprej1 vpije, potem pa začne bebljati, s svojim glasom izraža svoje veselje, jezo, osamljenost, lakoto in še in še bi lahko na- števali. Mati dobro pozna vsak glasek, ki ga spusti njeno dete. Že v začetku življenja se začenja oblikovati otrokov značaj, zato morata mati in oče pomagati, da se vse otrokove osnove pametno razvijejo. Te osnove nastanejo pri oploditvi in zato je vsak otrok popolnoma enkraten človek. Je nekoliko podoben svojim staršem, vendar je sam svoja osebnost. Vse njegove lastnosti se lahko z vzgojo in z vplivom okolja razvijajo v dobro in zlo. Veliko je odvisno od staršev in čim bolj se starši vživijo v otroka, tem enostavnejša je vzgoja. Otrok mora priti do spoznanja, da se mu ni treba bati in do tega pride samo tedaj, če se dobro počuti in je deležen^ ljubezni in dobre oskrbe. Če so starši uglašeni med seboj, je tudi otrok dobre volje in zato imajo razdražljivi starši razdražljive otroke! Mati in oče vtisneta v otroka neizbirne vtise o ljudeh, o ljubezni in sovraštvu. Čim bolj se starša ukvarjata z dojenčkom, tem hitreje bo napredoval, tudi duševno. Seveda je naš malček šele na začetku svoje poti in ga je potrebno vzgajati z ljubeznijo. Vedeti moramo, da v začetku dojenček ni nikoli zavestno nespodoben, zato trdota in strogost v prvem letu napravita toliko škode, da se ta skoraj ne da popraviti. To pa ne pomeni, da bi morali biti v vseh stvareh popustljivi. Z ljubezivostjo in z doslednostjo bomo več dosegli in otroček bo kmalu lepo ubogal. Že v začetku sem.omenil, kaj je otroški jok. V začetku novorojenčk še ne loči tri ure — tudi ponoči. Ker pa je za normalno razvitega dojenčka dovolj, da se dnevno petkrat nahrani, se na red kmalu navadi. Že od drugega tedna dalje naj ga mati k temu zlepa navaja in otrokov organizem se k temu kmalu prilagodi. Dojenčka naj mama doji, če je le mogoče. Naporno sesanje na maternih prsih je zelo pomembno za razvoj čeljusti in zob. Poleg tega pa dojenček dobiva vse čutne vtise preko ust. Z usti okuša, tipa, čuti, kriči. Usta so njegova vez z materjo. Ko leži na nje- nih prstih in čutf njeno toploto in pije - tedaj se popolnoma sprosti in je srečen. Kdor pa je srečen, tudi uspeva. Otrok zelo hitro občuti, kakšen obraz se sklanja nad njim: strog, ljubezniv, nestrpen, pomirjen, vesel. In s takim razpoloženjem bo otrok tudi pil. Njegova nežna duša bo z mlekorh vred pila radost ali bridkost, varnost in strah, mir ali nevarnost. Otročička je potrebno tudi kopati in to lahko počnemo takoj,, ko se zaceli popek. Vsak dan ga kopamo v vodi, ki ima do 37 stopinj toplote in ne več kot tri do pet minut. Kmalu ga moramo navaditi tudi na sveži zrak in otrok se hitro navadi na vsako vreme. Varovati ga moramo prepiha in premrzlega in prevlažnega vremena. Seveda otročiček ni vedno zdrav in ko zboli, moramo k zdravniku v otroško posvetovalnico. In ne samo tedaj, ampak je potrebne obisk tudi tedaj, ko je otročiček zdrav in mu nič ne manjka. Zdravnik ga bo pregledal od nog do glave, mu poslušal bitje srca, dobra medicinska sestra pa ga bo tudi stehtala in zmerila. V določenih časovnih zaporedjih bodo otročička tudi cepili in s tem bodo preprečili marsikatero smrtno nevarno bolezen. Pri vzgoji otroka pa je pomemben tudi oče. Čim bolj sodeluje pri negi otroka, tem hitreje bo dobil stik z otrokom. Ko je žena preutrujena, naj tu in tam prevzame nočno službo, pa tudi dnevno. V takih časih živimo, ko je očetova pomoč nujna in je prav, da se oče pripravi na žrtve in odgovornosti. Nobenemu očetu ne bo padla krona z glave, če bo dal prati plenice v pralni stroj in mama bo najbrž zelo vesela vsake pomoči pri negi otroka. Ker mati narava je mater že pripravila na otroka, ko ga je devet mesecev nosila. Oče pa je nanj samo mislil, a ni bil z njim čustveno povezan. In naenkrat so trije in oče se včasih težko znajde, čeprav je ustanovitelj družine in družino celo vodi. Otrok potrebuje očeta in mamo in je veliko bolj navezan na mamo kot na očeta. Zato je odločilno za njegov razvoj, daje mama vedno na razpolago, ko ga je strah, ko je bolan. Otroček mamo vedno potrebuje, zlasti v svojih najnežnejših trenutkih. Nobene otroške jasli, negovalni-ce, domovi ne morejo nadomestiti matere. Družba se mora zamisliit nad tem, ko matere ali očetje že sredi noči prenašajo svoje nebogljene otročičke v jasli oziroma v vrtec. Pa moramo imeti Slovenci več otrok, če hočemo kot narod preživeti.. . . KONEC NAŠE PRIHODNOSTI Patentirano živi j enj e C Vrhovno Zvezno sodišče ZDA je leta 1980 odločilo, da je mogoče patentirati življenjske oblike, ki jih ustvari človek. Ta razsodba je odprla pot njihovi komercializaciji. Tako so v nekaj mesecih zakonsko zavarovali proces manipulacije z geni in začelo, se je novo obdobje biotehnike. Leto dni kasneje (junija 1981) so znanstveniki ustanovili družbo Genetech, da bi pridobivali substance s pomočjo biotehnike in še isto leto sporočili, da je prvikrat uspelo narediti cepivo s cepljenjem genov - cepivo proti kužni bolezni gobca in krempljev pri živalih. Ta dosežek je pomenil začetek industrijske uporabe biotehnike. V naslednjih letih je nastalo po vseh Združenih državah Amerike na ducate malih podjetij, ki so se začela ukvarjati s to novo tehnologijo. Družba Genetech je bila ena prvih in je v resnici zgradila model. Nekaj let potem, ko sta Charles Boyer z univerze California v Berkleyu in Stanly Cohen z univerze Stanford odkrila tehniko delitve genov (to je bilo leta 1975), se je prvi povezal z nekim velekapitalistom. da bi ustanovil novo družbo. Od takrat se je mnogo najboljših ameriških molekularnih biologov in biokemikov preusmerilo iz univerzitetnih laboratorijev v poslovni svet. Medtem so ustanovili veliko biotehniških družb v Kaliforniji (v obalni pokrajini ob San Franciscu), ki so jih včasih imenovali Silicon Tal zaradi njihovih izdelovalcev polprevodnikov. Kjerkoli so znane univerze z usposobljenimi biološkimi laboratoriji, nastajajo nove družbe kot gobe po dežju. S Stanforda, Berkle-ya in California Institute of Technology je prišlo mnogo znanstvenikov, da bi ustanovili Cetus Eugenics in druge manjše biotehnične družbe. S Harwarda in Massachusetts Institute of Technology so odšli Nobelovi nagrajenci, da bi služili milijone dolarjev, ki jih obeta privatno lastništvo. Tako rekoč gonilna sila novih aktivnosti na področju biotehnike (s svojimi številnimi računalniškimi družbami) je na vzhodni obali. Tu so ustanovili večsto novih družb za proizvodnjo zdravil, kemikalij in prehrambnih izdelkov. Nobelovi podjetniki Vodilne družbe na področju biotehnike so Genetech, Cetus, Biogen in Cenex. Vse so v zadnjih letih zgradili znanstveniki, ki so se povezali s kapitalisti in sodijo v vrh mednarodne tekme za uporabnost nove tehnologije. Velike firme vlagajo milijone dolarjev, da bi si zagotovile svoj prostor pod soncem, gradijo ogromne laboratorije in dobesedno kupujejo Nobelove nagrajence, da bi jih vodili, na skrivaj sklepajo kupčije z novimi podjetji in financirajo posebne projekte, da bi dosegli vodstvo v proizvodnji novih laboratorijskih izdelkov. Na primer, Eli Lilly, ki velja za največjega proizvajalca insulina na svetu, je zgradil v Angliji obrat v vrednosti 40 milijonov dolarjev, v njem pa pridobivajo insulin s pomočjo bakterije, ki jo je »iznašel« Genetech. Kot protiuslugo za denar,- ki ga ta dobiva od Eli Lilly, mu je biotehniška družba prodala ekskluzivne pravice do bakterij, ki proizvajajo insulin. Lillyjin postopek za proizvodnjo tega zdravila je seveda boljši in tako še naprej obvladuje svetovni trg. Sredstvo proti raku? V biotehniki vzbuja največ pozornosti seveda medicina. Upanje na cepitev genov, ki daje kot stranski produkt velike količine antibiotikov, hormonov in novih čudežnih sredstev, ustvarja vizijo zmage nad rakom in drugimi smrtnimi boleznimi še v tem desetletju. Genetech dela že nekaj časa poskuse na ljudeh z in-terferonom, insulinom in človeškimi hormoni. Interferon bi bil lahko ključ v boju proti raku tako kot pri gripi, vnetjih jeter, običaj- nim prehladom in celo herpesu. Človeške hormone uporabljajo za preprečitev pritlikave rasti, insulin pa je učinkovit proti diabetesu. Toda pristojni organi ZDA zahtevajo, da nove preparate preizkušajo od 6 do 8 let, preden smejo v prodajo. Preden se bo to zgodilo, bosta kemijska in poljedelska industrija, ki ne potrebujeta dovoljenja oblasti, občutili biološko revolucijo. Iz kvasa pridobljen alkohol se je pojavil na trgu 1983. leta. Etilen gli-kol, pomembno sredstvo proti mrzlici mu bo sledilo v kratkem. Družba Cetus bo kmalu prodajala novo cepivo proti rdečici, bolezni, zaradi katere vsako leto pobere v ZDA kar 10 odstotkov novo rojenega goveda. Že sedaj se seveda marsikaj dogaja kar na kmečkih' dvoriščih. Skoraj vsa gnojila, herbicidi, insekticidi itd. so kemikalije, pridobljene iz nafte, te pa bo nadomestila biotehnika. Ko so se namreč cene nafte v sedemdesetih letih močno povečale, so se podražili tudi ti proizvodi, in »zelena revolucija«, ki so jo napovedovali v Aziji in Afriki, se je izkazala kot prava katastrofa. Nove sorte riža in pšenice so odvisne od kemije, to je od velikih količin gnojil, da bi povečali pridelek, povečane cene nafte pa so pahnile kmete v nesrečo. (Dalje) Mic Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje 29. STRAN________________________________ NOVA^f DODA AGO PEPEVNIK BREZ PADALA IN BREZ VRHA Našel odtrgano nogo Aco Pepeviiik,. znani alpinist iz Šentjurja, je tudi v drugo ostal praznih rok v Himalaji. Skupaj s precej močno odpravo je prejšnji mesec poskušal priti na vrh osemtisočaka Anapa-uma, vendar, kot pravi Aco, razmere na gori so biie preveč nevarne, da bi dopuščale kakšen resnejši poskus vzpona na vrh. * Odpravo je vodil Zagrebčan Darko Berljak. v njej pa so sodelovali še Slavko Svetli-čič iz Idrije, Damjan Vidmar iz Škofje Loke ter trije Bistričani - Milan Romih, Danilo Tič in Marjan Frešar. Kar močna odprava si je postavila tudi precej smele načrte - vzpon po zahodni steni (prvenstvena smer). precej nesrečno pristal s padalom blizu domače hiše v Šentjurju in se zapletel v žice električne napeljave. Tako je doma dobil ultimat: v Himalajo že, a brez padala. Ostali načrti so se odpravi izjalovili pod Anapurno. Gora je res visoka »le« 8091 metrov in je med najnižjimi osemtisočaki, zato pa ima -precej slab sloves; doslej je bilo na Anapurno 57 uspešnih vzponov, na drugi strani pa je tragična bilanca — 54 Odprave v Himalajo so tudi precejšen finančni zalogaj za vsakega alpinista. Aco pravi, da mu precej pomagajo različni sponzorji, za del stroškov pa se zadolži in jih potem eno leto vrača. Tako je bilo tudi leta 1989, ko se je udeležil odprave na Everest. Pri odpravi na Anapurno pa so mu pomagali: Zlatarne Ceje, ZTKO Šentjur, KS Center - Šentjur, Annex ITP Slovenska Bistrica, PD Žele-zar Štore, Bistro Barbara Šentjur, gostilna Bohorč Šentjur, Župnišče Šentjur, Rečnik - Mercedes servis in Anton Brglez, Šentjur. Aco Pepevnik je bil doslej štirikrat v Himalaji. Uspel je priti na vrh Gaurishankarja in Shivlinga, ni mu pa uspelo na osepitisočakih Everest in Anapurna. Aco Pepevnik spust s smučmi z vrha in polet z jadralnim padalom z vrha. Zadnji načrt se je izjalovil že pred odhodom; Aco je namreč štiri dni pred odhodom mrtvih alpinistov in Šerp (višinskih nosačev), kar je največ med vsemi osemtisočaki. »Prvi so na vrh prišli Francozi po severni steni leta 1950, doslej pa je bil tudi en sam uspešen zimski vzpon na vrh Anapurne - leta 1987 je priplezal na vrh znani Kukuč-ka,« je ob vrnitvi povedal Aco Pepevnik. Slovenska odprava se je najprej lotila severne stene (po tako imenovani nizozemski smeri). Šele, ko bi to smer za silo opremili, bi dva ali trije člani v alpskem stilu preplezali zelo strmo in tehnično zahtevno zahodno steno. »Načrti so se nam izjalovili že v severni steni,« je povedal Aco. »Od višine 6400 metrov naprej pa skoraj do vrha je ogromna bariera iz serakov. Zaradi mraza so se seraki stalno rušili in nastajali so ne-preplezljivi previsi.« Vodja odprave, Darko Berljak se je zato že v sredini decembra odločil, da prekinejo z odpravo. »Mi smo bili proti in smo še hoteli poskušati, a ko sedaj pogledam nazaj in dobro pre- PiPiflll ______‘S? (063) 24-013, 24-019, 29-251 POPOTNIK • KOCENOVA 2 - CELJE Telex: 33884 popot yu OMOGOČITE VAŠIM OTROKOM AKTIVNE ZIMSKE POČITNICE: SMUČARSKA KOLONIJA ZA OTROKE V AVSTRIJSKI VASICI MURZ-STEG OD 26. 1. do 02. 02. 1991 CENA: 3.780,00 vključuje prevoz z avtobusom, 7 polnih penzionov, smučarsko vozovnic, tečaj smučanja, spremstvo vaditeljev in pedagoških delavcev ter bogat dopolnilni program. MOŽNOST PLAČILA V 3 OBROKIH! ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI SKI-BOOM (avtobusni prevoz, enolončnica in smučarska vozovnica) NA ROGLI v času zimskih počitnic. MOŽNOST SMUČARSKEGA TEČAJA! RAZMIŠLJAJTE O POLETJU ŽE POZIMI: NAJCENEJŠE POČITNICE TUDI LETOS V LETOVIŠČU SAVINJA V MAKARSKI! Plačilo v 6 obrokih! RENT-A-CAR PO KONKURENČNIH CENAH: Osebna vozila Renault in Golf ter kombi Citroen. ŠTUDENTSKE IN MLADINSKE IZKAZNICE ZA POPUSTE NA POTOVANJU ŽE V PRODAJI! ***** JAVNO PODJETJE p. o. P. E. PLINARNA Celje Bukovžlak 103 a (063)33-231 31-568 - proizvodnja, prevoz in distribucija plina - prodaja tehničnih plinov - izdelava in popravilo plinskih naprav - popravilo in vzdrževanje vseh vrst plinskih trošil - prevoz nevarnih snovi (vseh vrst plinov) - prodaja jeklenk, plinskih trošil za kampiranje in drugih pripomočkov - prodaja plina za pogon motornih vozil Anapurna — Levo je vrisana načrtovana smer po severni steni, desno pa smer v zahodni steni (preplezal jo je Mesner), s tem, daje nameravala slovenska odprava nekoliko bolj v levo po prvenstveni smeri na vrh. mislim, vidim, da je imel prav. Je pa že več vredno, da smo se vsi živi vrnili domov. Že tako je bilanca Anapurne preveč črna...« Sicer pa so v letošnji zimi na Anapurni poskušali tudi Južni Korejci in izgubili enega člana odprave - pod sabo ga je pokopal serak. Sploh pod Anapurno največ alpinistov umre pod seraki ali v šte- vilnih razpokah, Aco pa se še sedaj z nekoliko groze spominja, kako je pod serakom v bližini prvga višinskega tabora našel odtrgano nogo Šerpe. KOVINOTEHNA 1 1 1 Posebna ponudba v Prodajnem 1 I ^ - tapete iz programa VETA . I5 §: Vevče - 50% nižje cene h I I ^ - velika izbira avto lakov % I* domačih in tujih proizvajalcev h v t22 različnih odtenkih ^ |$ - jedilni servisi, uvoz iz ^ | Kitajske - 44 delni po ceni | I 1.672,80 din | I I ^ - novo v Prodajnem centru h | I - talne obloge (itisoni, tapisomi, tj topli podi, tekači, pluta itd.) ^ NEMOGOČE JE MOGOČE I AKCIJA NOVE DOBE STRAN UGODNIH PONUDB y\VV\WXVWW\YWiWV\VXYX\WV\YV\XWV\Y\VVYV\V*i < ^ A 5 Prodaja na drobno j Ložnica 14, Žalec J Tel. 713-679 K XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' POSEBNA PONUDBA - bogata izbica kvalitetnih darilnih steklenic »Lorenci« z različnimi domačimi žganimi pijačami ^ - domače pecivo iz priznane »Jurčkove« pekarne ^ J ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx YU BOUTIQUE MONI ROGLA ® 063/751-322 (int. 385) KOMISIJSKA PRODAJALNA IN PRODAJALNA NA DROBNO IN DEBELO MEŠIČ 63301 Petrovče LEVEC 56 Tel. 063/27-100 //////7////////////////////////7//////////Z//////ZzL U2JE3 Ul. 29. novembra 24 tel. 34-858 vabi k ugodnim prednovoletnim nakupom: - ženski plašči od 2.000,00 din naprej - moške obleke 2.100,00 din - moške srajce 390,00 din Obiščite nas tudi v prodajalni BUNNY v Nami Levec ft Iščete blago po ugodnih cenah ali atraktivne izdelke, ki jih ni mogoče povsod kupiti Prihranite si utrudljivo tekanje po trgovinah. NOVA DOBA je za vas zbrala najbolj ugodne ponudbe trgovin, lokalov in agencij na Celjskem. Preglejte jo in izberite. Odslej bomo takšno stran, stran ugodnih ponudb pripravljali vsak teden, saj vemo, da ugodni nakupi postajajo nuja. Z NOVO DOBO boste na enem mestu prišli do najboljših informacij o tem. kaj, kje in po čem lahko kupujete. Z NOVO DOBO najpreprosteje varčujete čas in denar! Za nakup se priporoča modni salon Izredno ugodne cene ženskega in moškega spodnjega perila, kopalnih plaščev že od 330,00 din naprej, ter različnih novoletnih daril NAMA LEVEC tel. 26-313 £ doma 701-339 j| NAMA LEVEC tel. 26-313 doma 32-521 701-341 Ponujamo vam širok izbor novoletnih daril in igrač - svilene kitajske kimone - kozmetiko Christian Dior - PLAYMOBIL cenejši kot kjerkoli drugje PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! -o&ocoocoaos Zdenka Podlinšek, Ul. frankolovskih ^ -A-'-AicAr*-* Vabimo vas na specialitete £ *|||P ^pl TAJSKE KUHINJE $ souuiu (Jius uu z/w yiasui. v J Informacije po telefonu (063) 723-311 > 51 si irl d sl®] B &] * TAJSKE KUHINJE vsak dan od 18. do 23. ure. Vsak petek /n J soboto ples ob živi glasbi. moško, žensko perilo, bluze, srajce okrasne sveče, bižuterija, darila, izdelki iz uvoza UGODNA PONUDBA - MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE \— Mini Market Ozka ulica 4 in Zagata 1/a »ABAKS« (pri Radiu Celje) a ■ ■ Laški rizling 1 I 41,90 Janževec 1 I 40,90 Vipavec (rdeči) 1 I 16,90 Buteljke: renski rizling 72,90 B laški rizling 44,90 I sauvignon 52,90 , | - velika izbira vseh ostalih vin po nizkih cenah g Odprto od 6. do 23. ure vsak dan (tudi nedelje in prazniki) g - kakovostne vulkanizerske storitve - obnavljanje gum g - pestra ponudba | gum g - zamenjava (staro za novo) g tel.: 063/38-117 I.........-J mmmmmz FRIZERSTVO Za vaš rojstni dan vam uredimo frizuro po polovični ceni v trgovini pa vam poleg akustike in kozmetike nudimo tudi kartice expres loterije in 3 X 3 y OOOCOOCOaCOCOCCOOOCOCCOOSCOOOOCOOOOGOOGO^ ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★‘★★★★★★'Aye -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k OBIŠČTE AVTOODPAD ŠKORJANEC kjer vam po ugodnih cenah nudimo RABLJENE in NOVE rezervne dele ter odkupujemo poškodovana vozila ŠENTJUR, tel. 063/ 741-008 NAGROBNE SPOMENIKE izdelujem iz uvoženega materiala po zelo ugodnih cenah, možnost plačila na dva obroka, zajamčena kvaliteta. Marjan Amon, Slatina v Rožni dolini 9a, Šmartno. Tel. 38-672. 'i FALWAw ^ IN0VA ™ D0BA ^ ... , - _ \ r. * . ■■■■■ ■ Iv*, tfiar Žumttumm. nyy. Nudimo vam širok izbor POTOVANJ, LETOVANJ, SMUČARSKIH PAKETOV, IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE ter nudimo POSEBNE POPUSTE za maturante in upokojence. PC Nama LEVEC Tel. 063/26-313, 31-209 , I \ 1 Prodajna mesta v Ljubljani: 2 SS v kioskih Dela pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hc pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hotela Sion), pred NAMO, na Tromostovju in na železniški postaji. M.HI .XXXXXXXXXYXXXXWXXXXXXocccoooocsocooooc