Glede na te okoliščine in gibala procesa sodobne preobrazbe naselij razlikuje štiri kategorije naselij, ki predstavljajo vmesno plast v kontinuumu: tista, ki so se razvila bodisi zaradi industrije, novih ali razširjenih centralnih funkcij, koncentracije delovnih migrantov, ali pa zaradi rekreacije oziroma letoviščarske in zdraviliške funkcije. Toda smoter njegove raziskave so vendarle fiziognom ske značilnosti in zato, da bi prišel do osnov za tako tipologijo, v nadaljevanju obravnava metode diferenciranja prostorske struk­ ture naselij, mest in vasi. Navaja tri glavne indikatorje: zgoščenost zazidave, število stanovanj na hišo in na hektar površine naselja, zunanji videz hiš v povezavi z njihovo prvotno in sedanjo funkcijo ali namembnostjo. Zaveda­ joč se težav, ki so v zvezi z uporabo teh kriterijev, jih zato v naslednjem poglavju — o tipologiji — uporablja le ilustrativno in odstopa od bolj rigo­ roznega m etodološkega pristopa. Zato se tudi poglavje o tipologiji ne konča z nekim eksplicitnim tipološkim modelom, ampak — skupaj s sledečo obrav­ navo »prostorskih elem entov urbanizacije« (točneje morda: gradbeno-arhitek- turnih in mikrourbanističnih) — analizira osnove za tak model. Mednje je Sedlar vključil tudi lego in položaj naselij, pa tudi odnos do idealnih urba­ nističnih modelov oziroma njihovih prvin, ki se ponekod očitujejo. Ostali del publikacije zajema grafično in slikovno dokumentacijo, ki se navezuje na tekst v poglavju »primeri obravnavanih naselij« in kjer je podan prav zgoščen prikaz njihovih značilnosti. Sedlarjeva knjiga, četudi je šele prvi korak k znanstveni obravnavi te tematike, je vsekakor dragocena pobuda za nadaljnje delo, morda bolj geo­ grafov (ki so svojčas itak orali to ledino pri nas) kot arhitektov. Ta pojav je vse bolj masoven, a je navzlic temu ostal razmeroma zanemarjeno pod­ ročje raziskovanja, ali pa se je obravnaval le na redkih vzročnih primerih. V Sedlarjevi knjigi bo raziskovalec našel marsikatero spodbudo za formu­ lacijo trdnejšega in izpopolnjenega metodološkega pristopa, zlasti pa obilico faktualnega gradiva, posebej še v manuskriptu študije, ki jo ta publikacija povzema. Vladimir Kokole Iz geografske književnosti o Jugoslaviji G eografija SR Hrvatske. Institut za geografiju Sveučilišta u Zagrebu. Knjiga 1: Središnja Hrvatska, opči deo, strani 218. — Knjiga 11: Središnja Hrvatska, regionalni prikaz, strani 224. — Knjiga III: Istočna Hrvatska (še v pripravi). — Knjiga IV: Gorska Hrvatska, strani 196. — Knjiga V: Sjeverno Hrvatsko Primorje (še v pripravi). — Knjiga VI: Južno Hrvatsko Primorje, strani 230. — Školska knjiga, Zagreb 1974. Današnji čas, ko se geografi po svetu in pri nas raje usm erjajo v več ali manj specializirane raziskovalne naloge ali pa vključujejo v aplikativne analize, premalo pa se zavedajo, da je ena od njihovih osnovnih nalog, če že ne glavna, pa vsaj takšna, ki je zares samo njihova, regionalno-geografska sinteza, ko so zato znanstveno zasnovane, tudi večavtorske regionalno geo­ grafske knjige čedalje redkejše, ko se o takih knjigah tudi med geografi rado govori z omalovaževanjem , je vsekakor razveseljiva izjema, da je ena od naših najbolj aktivnih znanstveno-raziskovalnih inštitucij (Inštitut za geo­ grafijo Univerze v Zagrebu), uvrstila tako delo za svojo republiko med svoje glavne naloge in ga je v sorazmerno kratkem času tudi z uspehom izvedla. Še razveseljiveje je, da se je v to delo vključila pod vodstvom redakcijskega odbora, ki ga sestavljaio Ivan C r k v e n č i č , Mladen F r i ­ g a n o v i c , Radovan P a v i č , Veljko R o g i č in Miroslav S i č večina hrvatskih geografov, ne samo morda takih, ki so obrem enjeni s šolsko regionalnogeografsko tradicijo, tem več tudi aktivnih raziskovalcev. Razvese­ ljivo je nadalje, da ta delovni zbor sploh ni nameraval sestaviti t. i. »mono­ grafije« o Hrvatski kot celoti, v kakršni ob sistematskem pregledu posamez­ nih elem entov za vso republiko sploh ne pride na vrsto kompleksna karakte­ ristika posameznih regij, kakor se je to zgodilo ob sicer hvalevredni mono­ grafiji o CSSR, o kateri smo poročali v GV 1971 na str. 186—187. Nasprotno, redakcija je monografsko obdelavo SR Hrvatske kot celote sploh opustila, tem več je svojo republiko prikazala samo v njeni pisani pokrajinski in družbenogeografski regionalni diferenciaciji. Zato bo ta zbirka šestih knjig, ko izideta še zadnji dve, zares regionalni in ne splošni prikaz naše sosednje republike. Ker dela te vrste danes skoraj ne zmore več samo en avtor, je sodelo­ vanje več avtorjev neizbežno. Pri tem se seveda odpira vprašanje enotnega oziroma usklajenega koncepta. Čeprav so avtorji delo opravili v kratkem času, se vidi, da so zasnovo tem eljito skupno pretresli. To dokazuje že osnovna razdelitev republike na pet glavnih regij (Osrednja Hrvatska, Vzhodna Hrvatska, Gorska Hrvatska. Severno Hrvatsko primorje in Južno Hrvatsko primorje), pa tudi podobni kriteriji razdelitve vsake od makroregij na m anjše regije (z vzporednim upoštevanjem pokrajinskih in gravitacijskih momentov), dosledno upoštevanje pokrajinsko-ekoloških, historičnih in da­ našnjih družbeno-gospodarskih faktorjev, označba današnje stopnje družbeno­ gospodarskega razvoja (kar je za domala vse regije opravil en sam avtor) ter perspektivni pogled v nadaljnji razvoj. Da so pri tem vendar ostale med posameznimi knjigam i določene konceptualne neizbrušenosti, je razum­ ljivo (eden od primerov je različni poudarek, ki so ga različni avtorji dali fiziognom sko-razvojni označbi naselij, tako vaških kot mestnih). Deloma so take razlike tudi pozitiven učinek prizadevanj redakcije, da puste avtor­ jem čim več svobode v presoji, kako obravnavati prizadeto regijo in njene posebnosti. N ajtežje je bilo morda delo povsem uskladiti pri prvih dveh knjigah, ki obravnavata O s r e d n j o H r v a t s k o , prva kot obči del in druga kot regionalni prikaz. Zato je tu prišlo do nekaterih morda nepotrebnih ponav­ ljanj v prispevkih različnih avtorjev npr. o pomembnosti položaja, o pri- rodnih osnovah in historičnih vplivih, pa o šestih podregijah, na katere knjiga deli Osrednjo Hrvatsko. To so Zagrebška urbana regija, Hrvatsko Zagorje, Varaždinska Podravina in Medimurje, Lonjsko-ilovska zavala in bilogorska Podravina, Sisačka Posavina in Banija ter Karlovško Pokolpje s Kordunom. Ta regionalizacija, ki sloni na že omenjenih kombiniranih kriterijih, je zelo prepričljiva. Podpisani, ki se je s tem problemom ukvarjal pri pripravi predavanj iz regionalne geografije Jugoslavije, je prišel ne samo glede osrednje Hrvatske, temveč glede regionalizacije Hrvatske sploh do povsem istih rezultatov. V posameznih primerih, kjer razpolagamo z manj prepričljivimi kriteriji, so seveda mogoči še dvomi. Tako se mi zdi, kar avtorji tudi poudarjajo, gravitacijski vpliv Bjelovarja prešibak za povezavo Lonjsko-ilovske zavale in bilogorske Podravine v eno regijo. Vzbuja se dvom, če vendar ne kaže te regije razdeliti na kakršenkoli način med širša pojma Podravine in Posavine. V občem delu o Osrednji Hrvatski (I. knjiga) je na uvodnem mestu Stanko Z u l j i č uspelo in zrelo prikazal prostor Osrednje Hrvatske in n je­ gov osrednji pomen za Hrvatsko. Pri tem je plastično označil tudi že vseh šest naštetih subregij. Zgodovinski razvoj je na kratko očrtal Zvonimir D u g a č k i , obeležje prirodnih osnov pa je dodal Josip R o g l i č s sode­ lovanjem T. Š e g o t e za klimo in J. R i d j a n o v i č a za vode. Tudi Roglič se je posebej dotaknil prirodnih karakteristik subregij. Isto velja za poglavje 0 p reb iva lstvu , k i ga je nap isal spet S tanko Z u l j i č . P og lav je o gospodar­ stvu obravnava le O sredn jo H rvatsko ko t celoto. V n jem je mr. Adolf M a - 1 i č obdelal primarne in terciarne dejavnosti, Ivan J e l e n pa sekundarne. Ivan C r k v e n č i č je prispeval zaključni poglavji o stopnji družbeno-gospo- darskega razvoja in o naseljih. V drugi knjigi o Osrednji Hrvatski (»Regionalni prikaz«) je na prvem mestu obdelava Zagrebške urbane regije (Ivan J e l e n ) , ki je zahtevala seveda poseben način obdelave in se ni mogla držati sheme za obravnava­ nje ostalih subregij Osrednje Hrvatske, z razvrstitvijo snovi na poglavja o prirodnih osnovah, o družbeno-gospodarskem pomenu, o naseljenosti in po­ nekod še posebej o p rob lem ih in m ožnostih p o k ra jin e . M orda bi si p r i Za­ grebu želeli v besedilu in v kartografskem prikazu k a j več o teritorialno- fiziognom skih razvo jn ih fazah, podobno k ak o r je to p rikazano v VI. k n jig i za Zadar, Š ibenik in Split. O stale reg ije O sredn je H rva tske so p rikaza li n jihov i dobri poznavalci, Zvonim ir D u g a č k i H rvatsko Zagorje, Pavao K u r t e k V araždinsko P odrav ino in M edjim urje , spet Zvonim ir D u g a č k i Lonjsko-ilovsko zavalo in bilogorsko Podravino, Adolf M a l i č Sisačko Po­ savino z B anijo in M arijan Š a š e k K arlovško P oko lp je s Kordunom . Medtem ko III. knjige o vzhodni H rvatsk i (ki bo vključevala Slavonijo in Baranjo) še nim am o v rokah, pa nas zelo zanim a IV. knjiga, ki obrav­ nava jasno geografsko ind iv idualnost G o r s k e H r v a t s k e . V n je j sta posebej ob ravnavan i obe gorski p o k ra jin i L ika (glavni av to r je V eljko R o ­ g i c , pog lav ji o k lim i in vodah pa sta nap isala T. Š e g o t a in J. R i d j a - n o v i č) in G orski k o ta r s posebej op redeljen im t. im. O gulinsko-plaščan- skim subm ontanim podoljem (avtor je R adovan P a v i č , za pog lav je o vodah J. R i d j a n o v i c in za dem ogeografske karak teristike A ndrija B o g - n a r ) . L ika je n ad a lje d ife ren c iran a na G acko reg ijo z b rin jsk im predelom , na L ičko-gračaško zavalo, na K rbavo in na Liško P oun je, Gorski k o ta r pa na osredn jo podreg ijo t. im. D eln išk i koridor, n a severozahodni gorski blok z dolino Č abranke, na kom pozitno dolino Kolpe in na Velikokapelski ali Drež- niški m edprostor. Kot zadn jo imamo p red seboj VI. kn jigo , k i ob ravnava J u ž n o H r ­ v a t s k o p r i m o r j e (Dalm acijo). K n jiga je m orda od vseh n a jb o lj o rgan­ sko zg ra jena , sa j jo je sko ra j v celoti nap isal en sam av to r (prof. M laden F r i g a n o v i č ) , razen h isto rično-geografskega uvoda (Veljko R o g i č ) . po­ g la v ja o p riro d n ih osnovah (Josip R o g l i č , za klim o T. Š e g o t a in za vode J. R i d j a n o v i č ) , o stopn ji družbeno-gospodarskega razvo ja (Ivan C r k v e n č i č ) , o P agu (D ragutin M i r k o v i č ) , o S redn jedalm atin sk ih o tokih (Klem ent D e r a d o ) , o zagorskem pasu in do ln jenere tvanskem k ra ­ ju (Josip R o g l i č ) , o K orču lansko-pelješkem p redelu (Ante K a l o d j e - r a ) , o M ljetu (Nikola S t r a ž i č i č ) , o Lastovem in K onavlah (Josip R i ­ d j a n o v i č ) in o D ubrovniškem p rim o rju (Tonko R a d i č a ) . Knjiga se­ sto ji iz občega dela. k i v k lju č u je razen že om enjenega zgodovinsko-geograf- skega uvoda in pog lav ja o p rirodn ih osnovah še lepo zaokroženo pog lav je o družbeno-gospodarskih svojstvih (prebivalstvo, gospodarstvo, naselja) ter iz reg ionalnega preg leda. V tem preg ledu je sicer uvodno podčrtana podolžna p o k ra jin sk a razčlen itev D alm acije na otoke, obalni pas in Zagoro, vendar se je za reg ionalno obravnavanje D alm acije red a k c ija odločila za razde­ litev na Severno, S rednjo in Južno D alm acijo . S everna D alm ac ija je n ap re j razč len jen a na Zadarsko reg ijo in šiben iško reg ijo (šibeniško p rim o rje in Zagora, D rn išk i in K ninski k ra j) , S red n ja D alm ac ija je po istovetena s Splitsko reg ijo (Splitsko p rim o rje z Zagoro, T rogirsko p rim o rje z Zagoro, O m iško prim orje z Zagoro, Srednjedalm atinski otoki, Makarsko prim orje in Zagorski pas s spodn jeneretvansk im k ra jem ). Južna D alm ac ija pa z D u­ brovniško regijo (Korčulansko-pelješki k ra j, M ljet, Lastovo, D ubrovniško p rim o rje in Konavle). Z zanim anjem pričaku jem o še izid obeh p reosta lih kn jig . O rg an iza to r­ jem in av to rjem celotnega dela pa smo že zdaj dolžni zahvalo in p riznan je . Dodam o n a j le še željo , da bi podobno delo čim p re j dobile tu d i d ruge re ­ publike, med njim i Slovenija. Svetozar Ilešič Planerski atlas Socialističke republike Hrvatske. Republički sekretariat za urbanizam, gradževinarstvo, stambene i komunalne poslove, Zagreb 1974. V uvodu je poudarjeno , da je P lan ersk i a tlas SBH sestavni del p ro s to r­ skega n ač rta SRfl in da v sebu je vse za p la n ira n je re lev an tn e p o jav e v p ro ­ storu. S tem je povedano, da a tlas nim a am bicij nadom estiti nacionalnega a tla sa H rvatske . Isto je razvidno tu d i iz vsebinske in tehnične izvedbe. Ce-