POŠTNINA Ljubljana, dne Podružnica: ZAGREB, jMsimimimmiimiimiMMimmiiiiimiimmimiiiiiiiiimiimiiiiimiiimm, IZDAJA ZA I SLOVENIJO PAVSALIRANA. 16. junija 1920. Deraetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO ! JUQ0SL0VAN5KAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Miaja 1. in 16 v mesecu. — Tekstni de! za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: »se dopise sprejema loonfna ekspedicija 11 Jalel. Ljubljana, kongresni frg 3 Brzojavi: Jma“ Ljubljana. Telefon interurb. 51.171 Ček. raftm 5U1.02IL Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku Ljubljana ieltioipa «lita lil., (nasproti glavač mile.) Špecljalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. fpTPMPILJE VOLNO v večji množini ima na prodaj M. Vrhovec agenlura — komisija import — export Beograd, Ze'eni venac II. BnaBcBiaiBaais Agentura in komisija M. Vrhovec, Beograd Zeleni venac 11 prevzema razna trgovska posredovanja zastopstva itd. Rezila za oblice za dvojne oblice brez klopke za oblice na prvo roko brez klopke za strugalne oblice dobavlja Josef Maran, trg<)vina z 6* i i I KUNO, Cejl 37. 2 Anton Černe GRAVEUR Llubl/ana, Cvorni trg Štev. 1. Na veliko! Na veliko! Trgov ina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisan;e i risanje, tinte itd. • i mit m n m um m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, lil|t|||||||I|||1I|Ill||1I|1I1II1I||||||j||||i(||4i g fiiiiieloilslia oakMiia knjižara i papliia dl ZfegREB PreradovKev trg broj 4 BALKAN V Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. 1 I LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — SkiaJišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče. m~ ŠPEDICIJA IMPORT EKSPORT - KOMISIJA. 1 r.nrnr trgovina z ait-1. J, UUlcl, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int. 462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406. flHfiil“ B- Čvančara, lL„Hll!l]d ^drogerija, Ljubljana, Šelenb.ul. 5. n flliloračDjnrenl&Co., špedicija — komisija, Split, Dalmacija. 2 MReitl, E3» kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Selenburgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. u E Ionialii,Ä-ä: Pred Prulami. Cuntla“ elektrotvrd-14. „uiclld ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. «.Maji, ’ÄS: predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. aPelir Kozina 8 [o., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 16. AtOljO „HOlißS“, Bešterl Ljubljana, Aleksan. c. 5. ,7 Marija Titar, "arg“ lantirijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. 4. JOmßt IjedeT. Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. s čnonina ekspoiija AL Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. i« liarko Fleš, Sp1.;? boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85. Jikloi Selhir i sin, zem proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. ,d Bonat sin, kÄ: varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 2o.l.Bnnai, SÄ Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222 7.1. L Kotar, tSis rija, fotomanufaktura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. «.Strojni! tovarno in livarno t d. 'iSB c. 48, elektro-oddelek. 2,.F.si.llher,fis zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. 9. S. Poloinik, ač s gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. ,a Fran Parkelj, Ljubljana, Šelenb. ul. 6. 22. Bi l šnkle, ätit varska radiona, Zagreb, Preradovičeva ulica 13. INDEKS k „Dobavnim virom“. D Deteljno seme. 48. Deželni pridelki, 6, 31, 37, 43, 47, 49, 59,- 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. E Eksport, 18. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55.. Elektrotvrdka, 14, 45. A Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, L B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr., 14. C Carinarjenje, 54. Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48. F Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. Č Čaj, 56. Cepiče, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 4L Črnilo, 53. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48. =s. Švab S Bizjak, Ä in manufakture, Ljub Ijana, D v orni trg. 3. 24.si.MUtrJv,T- d iste papira. Knjigarn hrv. vseučilišta I. jugoslov. akademije, Zagreb. 25.0. Blato, SSS; Dunajska c. 12. 26 iha Bex to.,“,1.?,6,; strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7. ...JlMj. vi,;;: Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: „ Selja- čke vodenice“ — za armu, brašno in gerstle. 28. Brata Sever,."?.1:-»: na, Gosposvetska c. (Kolizej). 2». Filip Bizjak telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). Ftovin Brno, čevlji, 30 1IHUYII I Uiuy? Zagreb — M e s n i č k a 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8. 3,Sever s Kamp., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316. “ d. d spedi-32. „üöinail cija - komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. 33. Franjo [erar, kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. ..Terezija Cvetko,‘'£: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. 35. fifltOO [eto,l/ubljana! Dvorni trg 1. 36 „Slovenija", '„sr va'nica, .Jesenice — Fužine, Gorenjsko. 37. Mon Paoli, Ä“ mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 38. Fr.Čoleo aÄ tnine, Ljubljana, Selenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 39. Iška klet pri Ja- Mrli“ St. .lese n k o, HIU ) Ljubljana, Selenburgova ul. 7. ffnatia“ zavaroval- 40. „LlUdllu ) na družba, Zagreb. Podružnica za S1 o ve n i j o, Ljubljana, Stari trg 11. 4,. Filip Prislov, »S!;: bljana, Šelenb. ul. 7. 42. tvornica , ovratnic Maribor, Aleksandrova ul. 23. jiir' zemajl-43. UJUIUJK Ultijll, ski proizvodi , centrala Beograd, KnezMiletina 15. Filialka: Vel. Kikinda-Banat. industrija 44 II1IIQII IU5I1, kravata i Zagreb. Boškovičeva ul. 3, telefon interurban 17-62. Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. Import, 18 Inseriranje, 5. Ječmen (žgani), 49. ! Krznar, 29. Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12, 21,32,50, 63. Korenine, 48. Kože, 29. Laki, 18. Les, 47. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat), 58. Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. «. „Eitras“, ured za električno industriju i pogon, Zagreb, Frankopanska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros‘ Zagreb. Vfnrg“ družba z o. z 46. „ulllld Št. Vid nad j.jubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine pisn'ca, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. m. K it. E PMjaMi, carinarska agentura, Maribor, Cafova ul. 2. |fg*U Jugoslovanska 55. , tvornica elek. strojeva d. d. Kai lovac, Brzojavi: ,Ites“,Tel. 15. «.ivltaMešMStomii. Import, export, zemaljskih pro zvoda, kolonijalne robe, žilarica, gradlevnog i gorivog drvela, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. 'int. 17. 56 Jiria“,--Šibenik Filin Pec *n' pinsele, IlliP, vanilni sladkor, čaj v zavitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16. »7.„[lin“,-Oskar Fnths i Hriin boja za tkanine, 1 mulj, Zagre i, Vlaška ul. 59. «.Ant. Stergar, pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik 5S.Koulnf Odon, Ä tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul 37. Tel. 460. -JtrnkelSKorak. zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub jana, Kolodvorska ul 35. «Jnvan Toniii, SsS ječma (Malzkaffee) i ljuštenog ječma, Mitroviča, Srem Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. so.Franzi drag, sr Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon ‘>-61. llii«« cementarna, 60. yHVü ? Laško, Slovenija. 5,.Zairngazapraizvodnjn Cjpmpna • sjeme11?. P0" JjClIiuiiu) vrca, cvijcca, gospodarskog bilja, voćaka i sadenica, Zagreb, Preradovičeva ul ca 20. Telefon 17-74. 6,.El|a«8M, ./mi lopati"), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7. 62. „FraClUS“, pro» "■ maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb. »zSinionSeliginann,?,* vina kolonijalne i spe-cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. 63.[iiiielodsiia Knjižara i papirno 6. i.,1;» cigaretnog papira, do- 63.KoiaieiitiSalaiii, vački.odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. Špedicija, 12,21,32,50,63. Svetlob kalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. U Ure, 38. R Reklama, 5. V Vinska klet, 39. S Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 4 8, 59 Zlatnina, 38. ž - Žarnice, 14. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. |TRST m trst] ■ ■RHHnonnsHHBHRnnnHuaBaHHnBmsBHnHBHBnHi B_____ B JAKOB KOSMERLJ trgovina jestvin, fcolonijai in delikates Trst, Via Roma 13 (prej Via della Poste 4) Telefon 9-23. Telefon 9-23. Velika izbira peciva, čaja, vina, vsakovrstnih likerjev, suhega sadja i. t. d. Filijalka: Via S S. Martini 11. - Telefon št. 9-23. Želimo spoj sa prvorazrednim slovenskim firmama — specialno glede exporta suhih šljiva! V ... Ivica Meštrović & comp. Inlemrb lelel.br.17 Bos. Šamac Brzojavi: Meštrović. Import — export, trgovina na veliko zemaljskih proizvoda. KOLONIJALNE ROBE, žitarica, gragjevnog i gorivog drvela. ŽESTOKIH PIĆA. Velepecara šljivovice, rakije itd. Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, detelj no seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. trgovačke in odpremničke kuće, koje žele kupovati odnosno prodajati svoju robu u Berlinu, neka se obrate na Ivana Babiča, Berlin 0.34 Memelerstvassc 76/1. * _____ _. i nnnnnDoantmaoanoaaaaaaoBaaaiDDoa a o Trapist sir kg po K 45’ u napredni platež na malo i veliko uz prodaje in razašilje a Mljekarska udruga u Virovitici, g O n Boaoaonnmmoanan n onanoaoaoDDaonB Iv. Iv.: Kaj je z enotnim poštnim čekovnim uradom? Švicarske poštne znameke nosijo včasih sledeči zanimivi pečat: „Les Virements postaux eco-nomisent billets et numerairc", to je javen poziv na občinstvo, da se naj poslužuje poštnega živov-nega prometa, ki „štcdi bankovce in kovan denar." Podobne pozive prinašajo tudi nemški časniki v svojem oglasnem delu. Tu se vidi, koliko važnost polagajo druge države na žirovni promet. Znano je, da tlačijo našo valuto po bivši Avstro-ogrski zagrešene prekomerne izdaje papirnatega denarja brez primernega kritja. Glavna skrb merodajnih faktorjev bodi torej, da se ta in-flatacija polagoma odpravi. Enostavno iz prometa vzeti se ne more večjih vsot, ker nam itak vže gotovine občutno primanjkuje. Treba torej najprvo zmanjšati potrebo gotovine, nakar bo nje preobilica sama pritekala potom denarnih zavodov k Narodni banki, ki jih bo potem lahko brez skrili izločila iz prometa. S padanjem een potrebščin sc bo mehanično zmanjšala tudi potreba gotovine. Poleg tega pa imamo še drugo močno sredstvo, to je žirovni in čekovni promet. Kako važnost polagajo drugje na žirovni denarni promet, nam kaže začetkom navedena švicarska reklama zanj na poštnih znamkah. In res je švicarska valuta danes ena med najboljšimi. Razmere pri nas pa so naravnost obupne. Pred vojno je bila na bivšem avstro-ogrskem ozemlju splošno upeljana poštna hranilnica, ki je bita res vzorno urejena. Poleg žirovnega prometa je opravljala tudi hranilniene posle, navajala male ljudi k štedljivosti ter zbirala po malih zneskih ogromne svote, s katerimi se je potem udeleževala zlasti pri državnih posojilih. Koristila je tako posameznikom in tudi neposredno državi. Sedaj imamo le ostanek bos.-herc. poštne hranilnice ter poštni čekovni urad za Slovenijo v Ljubljani. Vsa druge pokrajine so navezane v notranjem in zunanjem prometu na denarne zavode in na poštne nakaznice, oziroma na direkten prenos gotovine. O denarnih zavodih se slišijo vedno pritožbe glede počasnega in dragega poslovanja. Eno nakazilo preroma včasih po tri banke, predno pride do naslovnika. In vsaka banka porabi nekaj časa za vknjižbe za potrdilo prejema, za obvestilo oddajajoče in prejemajoče stranke itd. kar vse stane seveda denar in čas. In poleg tega še večkratna provizija od transakcije, od prometa itd. Radi počasnega poslovanja bank se vrši velik del denarnega prometa, posebno med oddaljenejšimi kraji, v gotovini, ki jo nosijo trgovci v srajce itd. všito seboj. Več kot srednjeveško.) Koliko enostavneje bi se dala nakazila izvesti v okviru enotnega poštnega urada ali enotne poštne hranilnice. ki ima skoro v vsaki vasi Svojo „podružnico“. Denarni promet prtom poštnih nakaznic pa zahteva gotovino, kar je njegova glavna napaka. Poleg tega je za večje vsote neprikladen, ker treba za vsakih 4000 K pisati posebno nakaznico, za znesek 40.000 K, ki je danes malenkost, torej deset nakaznic! Najenostavnejša rešitev iz teh neprilik bi bila takojšnja uvedba enotnega poštnega čekovnega urada v zvezi s poštno hranilnico za celo ozemlje Jugoslavije. Kot tekmec bančnih zavodov hi poleg tega gotovo tudi mnogo pripomogel k hitrejšemu in cenejšemu bančnemu poslovanju. Upamo, da se bo vendar enkrat začelo prc-rešetavati to velevažno gospodarsko vprašanje ter da bodo tudi naše trgovske in obrtne zbornice posegle vmes s svojo vplivno besedo. Trditvi. da banke zadržujejo ustanovitev enotnega poštnega čekovnega urada, pa zaenkrat še ne moremo verjeti. Jugoslovanska industrija. Stavili smo si nalogo, da medsebojno seznanimo in zbližamo posamezne pokrajine Jugoslavije. ki so si ostale vsled predvojnih političnih tvorb še do danes več ali manj tuje. Seznaniti hočemo Srbe s slovensko in hrvatsko industrijo itd., Slovence in Hrvate pa z razmerami v Srbiji: biti hočemo tudi stalna vez med jugom in.■severom, zapadom in vzhodom. Ker je „Jugoslovanska borza“ edini trgovski list, ki izhaja v dveh ločenih izdajah, v slovenski in v srbohrvatsk! in ker je razširjena po vsej Jugoslaviji bo ta naloga, iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, velikost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. BBBI FILIP ■ ■ PRISTOU 5 črkoslikar g ■ LJUBLJANA, ■ i Hotel pri Maliču ■ ■ ■■■■■ B ■■■■■■■■ SSS SSS SSS OTPREMNIŠTVO iij FRANZ i drug m iii ZAGREB, Jurišičeva ul. 26 ii: Telefon br. 2-61. BBB ■■■ BSBSBBBBSlBSlBBBBBBBBBBBSBBBlBBBBBBBBlBaeBBBBBBBIP BBBtBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBIBBIBBBBBBBB *BSlSaBBBeBl*eflBBI8SBBElBlBBBSBBBBlBBBiBBEBBBBBBBB Knjigoveznica u ZAGREBU, utemeljena god. 1876 sa mnogogodišnjim stalnim mušterijama, snabdjevena obilno potrebnim materijalom, prodaje Se sa cijelim inventarom poradi smrti u obitelji. Adresa u upravi lista. I. Naknadni djelovi za poramenice i podvezaće iz pomjednih žica za glasovir. Me se zaslepili. Ivan Babič, Berlin 0 34. Memeler Strasse 76/1. v. ■ ■■lili !»■■■■ ■■!■■■■■■■■■■■ ■ *■■■■■ ■■■■■■■■■■■■«■*■ Trebamo šest kilometara uskotračnih B ■■ 8 ■ ■ ■ i SI SS |5 ■ ■ SS SS ■ ■ ■ ■ BBBaBBB8SBBBHWCB8BBBPB*BBSB2BBBBBBBBBBBBBBBBB ■ BBBBBBBBWBBBBBBlBElBlBBBBlSBlBWBeBBBBBeBEBB BBBBBBBBJBSBBHBBSBlBBBBBlBBiBBlBBBBBBBBBBBBBB ■mil Molimo ponude, ako nužno i brzojavno. R. Turčića sinovi, Sisak. Veletrgovina kolonijalne :: i špecerijske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno rolo po jeftinoj cijeni. za govedo in konje zakonito zavarovane, brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke ter čevljarske rinčice z gumbi izdeluje in pošilja JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII Karl Ludwigstrasse 5-7. Zadruga a piiinji im ZAGREB, Preradovićeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodaricog bilja, te voćaka kao i sadenica. CIJENIM halje na zahtjev badava Z sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvit, oteklini želodca in ireves, kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ROGAŠKA SLATINA“. I največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hydrotherapija, elektrotherapija, in-halatorij, gimnastika za zdravljenje, k o p e 1 j i z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med temi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstno zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd ) — Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. pospeševati medsebojna spoznavanja slovenskega, hrvatskoga in srbskega gospodarskega sveta, našemu listu lažja kakor ostalim, le v enem narečju izhajajočim in ne tako splošno razširjenim listom. Poleg primernih inseratov bodo k zbližanju [ naših pokrajin mnogo pripomogli tudi zanimivi opisi naših industrijskih podjetij. Vabimo torej vse pomembnejše industrijske tvrdke, da nam pošljejo opise svojih podjetij, če le mogoče z zani- i mivinii klišeji (klišeje, risbe in načrte zanje ure- | skrbuje Auouočna ekspedicija, Al. Matelič, v ! Ljubljani). Opis naj vsebuje po možnosti razvoj I podjetja, sedanje stanje in snloh vse, kar bi lahko služilo goincmu namenu. Obveznosti glede objave ca seveda ne moremo prevzeti nikake. Začenjamo s kratkim opisom naiveeje jugoslovanske čevljarske tovarne. Tovarni P. Kozina Ho. v Tržiču. iz kavčuka iCIRIL SITAR j LJUBLJANA a x'AefracesV* ' Jermena za pogon, dynamo, šivalne stroje v vseh širinah iz prvovrstnega jedrnatega usnja pošilja točno F. mm i ■ Miiglitz (Moravska). Telefon 21/V1II. Notier i drug ZAGREB Telefon 9-27. lika 25/1 Peter Kozina & Co, Ljubljana. (Tovarni v Tržiču na Oorcnjskem. Slovenija.) Tržič z okolico ima že od nekdai zelo razvito čevljarsko obrt.-ki je slovela vsled svoje solidnosti. nizkih cen in karakterističnega značaja izdelkov ne le po vsej bivši Avstro-ogrski. nego tudi no celem Balkanu ter celo v Nemčiji. Šele izum modernih amerikanskih čevljarskih strojev za tovarniški obrat je omejil izvoz trži škili čevljarskih izdelkov. Ročno delo ni moglo tekmovati z mnogo ceneišim strojnim delom. Treba je bilo misliti tudi v Trž’eu na preosnovo čevljarske obrti. Kakor v Nemčiji v Pirmasensit, sc je tudi na slovanskem jugu ustanovila prva večja čevljarska tovarna, radi bližnjih izbornih delavskih moči, v središču čevljarske domače obrti — v Tržiču. Bila je to 1. 1910. zidana tovarna tvrdke Peter Kozina & Co., nasproti kolodvora Tržič, ki je še danes največja in najmoderneje urejena čevljarska tovarna v Jugoslaviji. Spočetka je bilo podjetje zgolj trgovsko. Bavilo se je splošno z izvozom izdelkov domače obrti (glavniki, krtače, slamniki, zobotrebci itd.), ki se niso izvažali samo v vse evropske države nego tudi v Ameriko hi drugam. Danes se bavi tvrdka samo še z izvažanjem zobotrebcev ter s tovarniškim izdelovanjem čevljev. Tvrdka Peter Kozina & Co.. (Centrala in skladišče se nahajata v Ljubljani, na Bregu št. 2(>), poseduje sedaj dve tovarni. Produkcijska zmožnost prve znaša pri osemurnem obratu do 800 parov dnevno, druga pa do 300 parov, torej 1100 parov čevlje)* na dan. Pri popolnem izrabljenju strojev, to je pri nepretrganem dnevnem in nočnem delu se bi toraj lahko izdelalo nad 3000 parov na dan ali okoli enega milijona parov na leto. Gotovo lepo število. Vsled sedanjih žalostnih razmer (pomanjkanje oziroma ^ zadrževanje ter stalno draženje usnja itd.) je izrabljena komaj devetina produkcijske možnosti. Ena tovarna popolnoma stoji, v drugi pa je zaposlenih namesto 300 samo 80 delavcev. Zelo zanimiv je ustroj tovarne. Pogon je električen. Strojev se nahaja v eni tovarni 135, v drugi 30. Natančnejši opis teli je tn seve nemogoč. Pot čevlja iz skladišča usnja do ekspedicije izgotovljenega blaga gre pri normalnem obratu skozi 130 parov rok. tako daleč ju izvedena delitev dela! Izvedeno je splošno akordno delo po amerikanskem načinu. Tehnični ravnateli ie Amerikance. Med vojno in tudi še po vojni ie bila tovarna preobložena z vojaškimi dobavami, vsled česar dolgo časa ni mogla zadostiti vedno naraščajočemu povpraševanju po njenih čevljih, šele pred kratkim se ju oprostila obveznosti napram vojaški upravi ter ie zopet v vceiem obsegu povzela izdelovanje civilnem blaga, ki je pod svojo v podplate vtisnjeno znamko (Peko) daleč znano (er Piepm -sie Hell sllaile fimerikanskog uredskog namještaja: pisaćih stolova, registratur-ormera, fotelja, ormarića za spise Ud. [iuMarniliira gospodskih soha. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Vlastiia mehanička raiiiona ;a popravke svih u tu široku zasijetajućili strojeva. DJORDJE GRUifĆ CENTRÄIA BEOGRÄB KME2 MČLETČNA 15 * FIIL3JA8.KA: ==^3 VEL. KiKINOA -Ganst bavi se svim zemafj-skim prcitvodima Aprovizacije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude. uživa že star. dober sloves kot prvovrsten, zlasti pa kot trpežen domači izdelek. Tovarna se bo v kratkem času še izdatno povečala. Boj inozemskemu luksusu. Pod tem naslovom le priobčila ljubljanska .Jugoslavija“ zanimiv članek, v katerem poživlja vlado, da naj takoj zabrani uvoz luksusnili čevljev, s katerimi nas" je zadnje mesece inozemstvo naravnost preplavilo ter utemeljuje svoj poziv s tem, da ta nepotreben uvoz silno zadržuje zboljšanje naše valute, ovira domačo obrt v razvoju ter zmanjša njeno davčno moč, škoduje pa tudi neposredno konzumentu, ki mora plačati za to inozemsko luksusno blago prekomerne cene. ki z njegovo trpežnostjo niso v nikakem razmerju. K temu članku smo prejeli naslednja zanimiva pojasnila. Mnogoletnemu naraščanju cen bo moralo prej ali slej slediti padanje. Strah pred tem padanjem cen sc že izraža s svojimi posledicami v inozemski veleindustriji. Vse tovarne, ki so se bile založile z dragimi surovinami, hočejo sedaj iz strahu pred izgubami hitro prodati svoje zaloge ter silijo z njimi tudi na inozemski trg. Take razmere vladajo tudi v nemški, češki in avstrijski čevljarski veleindustriji, ki izdelajo veliko več kakor znaša potreba na domačem trgu. Ker je izvoz radi prometnih in drugih težkoč v oddaljenejše kraje še skoro nemogoč, sili sedai vse k nam v Jugoslavijo. Vsi cd tega se je naš trg zadnje me-<■ sece nrcdavil z inozemskimi, posebno z luksus-nimi čevlji. O kakem padanju cen pa do danes pri nas kliub kričavosti gotovih listov še nismo zaoazili ničesar. Dokler ne pridejo na trg iz cenejšega usnja izdelani čevlii. o tem tudi govora m: more biti. če ne posežejo vmes druge okoliščine. V naši državi pa se zadnji čas opaža zopetna porast cen surovih kož in v sl cd tega tudi usnja. Da inozemska industrija forsira izvoz svojih izdelkov je toral vzrok bojazen pred padanjem cen in Jugoslavija imej nalogo, rešiti inozemske veleindustrijce pred morebitnimi izgubami! Nehvaležna naloga, katere nas pa lahko reši vlada z eno samo naredbo, če namreč takoj prcoovc vsak nadaljuj uvoz izgotovljenih čevljev, kar je češka vlada že pred kratkem storila. če se vprašamo, zakai je naš trg tako dovzeten za inozemske čevlie. dobimo več odgovorov. najvažnejša med niimi sta: kapricijoznost konzumenta in poihanikanje nekaterih potrebščin v domači čevljarski obrti. Željam kuncev je že v obče težko ustreči, zlasti pa velja to pri modnih nredmetih. med katere se morajo več ali manj šteti tudi čevlji. Tu velia običajno načelo da so leni in moderni le inozemski izdelki. Na trnežnost se ne gleda dosti. Te predsodke omejiti (odpraviti jih še dolgo ne ho mogoče), hodi naloga našega zavednega trgovstva. ki ic v vednem stiku s konzumenti. Kakor v uvodoma navedenem članku predlagamo, nai ooozariaio trgovci svoje odiemalce na veliko škodi', ki jo ima od nepotrebnega uvoza naša valuta ter naše narodno gospodarstvo sploh in tudi konzument sam. Ker na le večii uspeh takega delovanja dvomljiv, naj vlada vsai začasno prenove vsak uvoz inozemskih čevliev. Domača obrt in industriia sta dovolj močni, da lahko sama preskrbujeta naš trg. če bosta imeli na razpolago zadosti surovin in drugih potrebščin. Surovih kož je v naši državi dovolj in naloga našeea usnjarstva ie, da jili primerno predela. Ker na jugoslovanska usnjarska industrija še ni dovoli razvita, bomo še par let navezani na uvoz bobšega usnja iz inozemstva. Neobhodno potrebne pri čevljarski obrti so nadalie tudi rin-čice. uvoz katerih na je, razven takih iz železa, kot „luksus“ nrenovedan! Prepovedan ie nadalje uvoz zateznih trakov, hordur in šivalne svile, vse kot .luksus. dočim je uvoz luksusnili čevliev. ki vsebujeio ves prci našteti ..luksus“ združen, v neomejenih množinah dovoljen (malenkostna uvozna carina, ki se nlača od teže. danes radi visokih cen čevliev snloh v poštev ne pride.) To je isti nesmisel, kakor bi bila prepoved uvoza strojnih delov oh prostem uvozu strojev. Namesto da hi se domačo obrt ščitilo, se ji s prepovedjo uvoza nujnih potrebščin šiloma onemogoča tekmovali ie z inozemstvom in ogroža nje obstoj. Dovoljuje se na uvoz istih potrebščin v izdelanem blagu! Ko bodo pošle te pred 21. marcem uvožene potrebščine, bodemo toraj uo naši lastni vladi prisiljeni kupovati boljše čevlje iz inozem- , stva, domača obrt in industrija pa lahko propade in naše delavstvo se lahko izseli v inozemske čevljarske tovarne... Bolj brezglavih odredb si skoro misliti ni mogoče. Da se naš trg preplavlja z inozemskimi izdelki (v drugih strokali vladajo podobne razmere), da gre na milijone našega narodnega bogastva in to celo večinoma v tuji zdravi valuti po nepotrebnem v inozemstvo, da se naša obrt in industrija ne moreta prav razviti, glavno krivdo na vsem tem nosi toraj s svojimi brezglavimi navedbami naša vlada, deloma pa tudi naši gospodarski krogi sami, ki so še vse premalo organizirani in sc ne znajo na merodajnem mestu uveljaviti. ______ Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Ponudbe iz Slovenije želi Seljačka udruga u Corkniku (Slavonija) in sicer za čevlje, slamnike, I ktene košare, platneno in volneno obleko, ter za gospodarske in kmetijske potrebščine sploh. Želi nadalje zveze z gospodarskimi zadrugami v s vrh o oddaje oziroma zamenjave lastnih izdelkov. Imenik telefonskih naročnikov za mesto Ljubljana, in sicer z abecedno in številčno raz-poredbo izide 21. t. m. Vsled točnih in ibširnih adres služil bode posebno hrvatskim in srbskim trgovcem kot dober naslovnik. Cena 5 K. — V svrho znižanja za majhno svoto velike Poštnine priporočamo. da se imošlje skupno 17 K. s katerim zneskom so plačani tudi celoletni stroški za redno dostavljanje „Jugoslovanske borze“, v kateri sc bodo objavljale tudi vse premembe gornjega telefonskega omrežja. Delniška društva. Minister za trgovino je odredil, da morajo delniška društva v področju dosedanje kraljevine Srbije v roku treh mesecev, računajoč od 25. maja t. 1. sklicati zbor delničarjev v s vrh» dovrševanja poslov, ki so predvideni v zakonu o delniških družinah in v zakonu o likvidnem moratornega stanja. Novo izumljena peč. Ruski inženir Fcdor Feri o rov ič Bogatircv ie razkazal zbranemu občinstvu v Beogradu svoio novo izumljeno peč, s katero se uri najmanjši uporabi goriva v eni uri skuha obed za 20 oseh. ki sestoji iz juhe in prikuhe. Poleg tega na skuha peč še tudi 50 litrov vode. Za vse to ie potrebno samo 850 gramov drv. Fcdor Fcdorovič Bogatircv je znan moskovski inženir, ki je deloval že tudi v Ameriki v Edisonovih delavnicah. Grafični institut za umetniške reprodukcije. Unrava državne tiskarne v Beogradu je prosila ministrstvo prosvete, da sc zgradi grafični institut za umetniške reprodukcije. Ocena letošnje žetve v Jugoslaviji. Ameriška misija je izdelala no svojih podružnicah v Juvo-slaviii oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška" komisija v Beogradu ceni celokupno našo žetev v lotu 1920 na 32 milijard dinarjev. Stanovanisko vprašanje v Zagrebu. Na iniciativo Doverieništva za sociialno skrb so financiialni in stavbinski krovi izdelali ta-lc načrt za. zidavo hiš v okušanje stanovanjske liede: Zgradi sc ,Di-iaški rin.ni“ za 600 diiakov na Scjmištu za približno '4 mibionov kron: .Radnički dom“ na Čislani za delavske urade, posredovalnico za delo. delavsko zbornico, delavsko kuhinio in stanovanja za ne-n/enioncc za prihljžno 3 milijone kron. Kolonija železničarjev na „Šoštarskih vrtovih“ s 54 zgradbami. s kann o 216 stanovanj za 3 milijone kron. Zarade sc tri večje hiše s trgovskimi lokali in več rrivatnimi stanovanji, ena hiša za približno 16 miliiiuiov krcu Thdcv tega bodo nekateri podjetniki sredili lastne stavbe za svoie uradnike in delavce ter vile na Laščani in na Maksimirski cesti. Nove tovarne v Dalmaciji. V Omišu se snuje ■'ot 'in bank .Providnost“ in .Hrvatske mičke štedionice“ industrijska delniška družba s kapitalom 30 milijonov kron. Snvieio se mnoge nove tovarne: 7a mreže, cement, pohištvo železne in lesne stav-binske potrebščine, za predivo in vrvi. Nova banka v Skonliu se ie osnovala z glavnico 3 miliiiMiov dinariev. Tmcnuic se ..Vardar“. čehe'arstvo v Srbili. Ministrstvo ie za novždl-Ko čebelarstva v Srbiji dalo 250.000 dinarjev. Inozemstvo. Ameriški trust za placiraule inozemskih vrednot. Herbert Houston, ki se je udeležil v Parizu delovanja organizacijskega komiteja mednarodne trgovinske zbornice, je izjavil: Vsak more hiti preverjen, da Amerika ne služi samo pravični stvari, temveč da dela v svojem interesu, ako da I; v ropi in zlasti Franciji kredit. Amerika se je prevei ila. da s podelitvijo kredita Evropi obenem financira tudi svojo trgovino. V to svrho da je udruženje ameriških bank sestavilo komite, ki se naj bavi z ustanovitvijo trusta za placiranje ino-zcmskili vrednot. Ta trust bo imel na vsem ameriškem teritoriju banke, ki se bodo pečale z izdajo tajili vrednot, katere naj bi trust nakupoval. Houston je pritrdil na vprašanje, da bodo Amerikanci nakupovali mednarodne bone za izplačevanje (.‘Imovnih vsot za Francijo, kakor je bilo domenjeno v Hythcu. Kanada zahteva od Nemčije odškodnino v znesku 1671 milijonov dolarjev. Razveljavljenje med vojno izdanih zakonov v Ameriki. V poslanski zbornici Zedinjenih držav je bil sprejet sklep, da se razveljavijo med vojno izdani zakoni, izvzemši zakone, ki se tičejo nadzorstva hrane in trgovine s sovražnimi državami. Trgovska zbornica v Newyorku, kateri pripadajo mnogi odlični industrijalci države, sc je soglasno izrekla proti vzpostavitvi trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo in proti priznanju sovjetske vlade. Proti begu kapitala. Socijalisti so v francoski zbornici predlagali resolucijo, ki zahteva, naj zveza narodov ustanovi mednarodno organizacijo. ki nai skupno ukrepa proti begu kapitala, torej proti davčni prevari. V utemeljevanju svojega predloga izjavljajo, da bi sc dalo preprečiti, da denar ne gre čez mejo, samo s tem, da se proti temu skupno nastopi. Mednarodni zadružni kongres. Splošna zadružna zveza v Parizu je sklenila, da skliče v tretjem tednu, meseca septembra izreden kongres. Pri tej priliki je bil sprejet sklep, da se meseca novembru priredi mednarodni zadružni kongres. Letina sladkorne nese bo letos v Franciji znatno boljša od lanske. Plačevanje dolgov. Ker ie bilo francoski in belgijski vladi pri razpravah v Mythen dovoljeno, plačevati svoje dolgove britanski vladi po razmerju odškodnin, prihajajočih iz Nemčije, so naprosile tudi italijanska, srbska in romunska vlada za enako ugodnost. Žetev na Francoskem in v Ameriki. Letošnja žetev na Francoskem obeta biti zelo ugodna, tako da bo skoroda popolnoma krila domačo potrebo. V Ameriki bo žetev pšenice malo slabša od lanske. V Avstraliji in Argentiniji so velike množine žita, ki ga pripeljejo razne trgovske družbe v Evropo. Znesek angleškega kredita za gospodarsko obnovo Srednje Evrope in baltiških držav ie bil določen, kakor poroča Reuter, na 10 milijonov funtov štcrlingov. Angleški kapital v podjetjih donavskih paro-nlovnih družb. Neka skupina angleških kapitalistov ie pokupila 21 odst. vseh akcij madžarskega društvu zu rečno plovbo in vse akcije nemškega društva zn nlovbo po Donavi. Ta konzorcij ima sedaj v riikuli 40 odst. akcij vseli donavskih paroplovnili podjetij. Podružnica ruskih zadrug v Londonu. Po poročilih iz Londona je Krassin dobil dovoljenje, otvoriti v Londonu nekako podružnico ruskih za-druv. Krassin je huje že naložil depot v znesku 1 miliiona funtov v večji londonski banki. Za trgovske zveze med Italijo in Rusijo. V Sto kliolm ie prispelo italijansko soeijalistično odposlanstvo. ki notujc v Rusijo, kjer se lio pogajalo s sovjetsko vlado o možnosti trgovske zveze med italiio in Rusijo. Med sovjetsko Rusijo in Anglijo se vršijo žc riulie časa gospodarska pogajanja. Rusijo zastopa Krassin. Dosedanji potek pogajanj še ni pokazal iisoelia. Llovd George pa ie v spodnji zbornici na tozadevno vprašanje izjavil, da prevzame popolno odgovornost glede vzpostavitve trgovinskih zvez z Rusiiip Rusija je nred vojno dobavljala 25 odst. vseh živil, ki so prihajale z evropske celine. Zato iv potrebno, da se nromet obnovi. Avstralski bombaž. Iz Londona iavliaio: Vlada ie prodala velike množine' avstralskega bombaža iz državnih skladišč v Bradfordu. Cena ie bila za 5 odst. nižja kakor nri zadnji prodali. Izračunali so. da je padla cena bombažu za 250 frankov pri 50 kg. Denarstvo. Izdajanje čekov za valuto. Ministrski svet ie skleni!, da more Narodna banka v Beogradu izdavati pooblaščenim denarnim zavodom čeke za valuto in to takoj po prejetju odgovarjajoče vrednosti in vedno po naročilu banke, ki ii valuto po- sve vrsti izvrstne kakvoće, tošiija kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i inđustrijalnih proiz- Sklsdište Zagreb P e t r i n j s k a ulica 77. Telefon 23—61. voda na veliko i malo. 'm I Kome treba pšenicu, kukuruza, ječmena, masti, slaninu, suhog mesa i sve ostale zemaljske proizvode neka se obrati na priznatu protokoliranu firmu Jovan Tomič Mitroviča (Srem). Telegram a dr. „Amerikance“. Telef. br. 37. Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, finan-ci alne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robo i/. širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpremo. — Otprcmanje željeznicom i ladjom. ■i’reselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim kolima. Brižna izvedba svih importnili i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16. 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. slamnate toi biče (cekarje) predpražnike; vse razlegate slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERÄR, tovara staiiov v Stotu. u.Eoicialc pri Ljotltri v najrazličnejši!! izdeljavaii in velikosl se doke po zmernih cenah pri tvrdki la.g a. V Zagrebu sprejemajo valute za kupovanje čukov Hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka, 5' Ljubljani pa Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka. Omenjeni zavodi obveste po sprejetju valute Narodno banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da se jim pošlje ček. Narodna banka plačuje omenjenim zavodom na račun kurzu c diference med valuto in devizami za prenos stroškov pri vložitvi dolarjev 5%, pri angleških funtih 3%. pri francoskih frankih in italijanskih lirah ra 2%. Izdajanje čokov za valuto. Finančni minister je odredil, da prodaja čeke za efektivno valuto poleg Narodne banke tudi bančni odsek generalne direkcije državnega računovodstva. Češko finančno ministrstvo pripravlja naredbo radi uvedbe valutne terminske trgovine na praški borzi. Mirovna družba. V bazelski mestni hiši zborujoča skupščina odooslanccv mirovne družbe je soglasno sprejela nastopno resolucijo: Svobodno gibanje meničnih kurzov je načeloma odvisno od gospodarskih odnošajev med posameznimi na-Kodi. Dokler pa trajajo sedanje izredne razmere na meničnem trgu pri razdeljevanju sirovin ter živil, mora zveza narodov v tem kritičnem položaju stoječim državam dovoliti, da izdajo začasne ukrepe. Vsa tozadevna vprašanja naj sc iz roče mednarodni organizaciji, ki naj bi združila vse narode na zemlji in zlasti proučevala vprašanja podlage denarne vrednosti in svetov-nu.ga posojila. Uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev v Avstrijo. Z ozirom na ponarejene žige na bankovcih avstroogrske banke je odredil avstrijski državni urad za finance, da je uvoz teh bankovcev, žigosanih in ncžkosanili, kakor tudi uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev dovoljen samo s posebnim dovoljenjem državnega urada za finance. Potnikom. ki prihajajo iz inozemstva, j c dovoljeno prinesti s seboj na osebo znesek 2000 nemškoavstr. žigosanih kron. Prošnje za dovoljenje uvoza bankovcev naj se naslavljajo na iiemšjioavstrijsko devizno centralo. Promet. Uvoz — izvoz. Ostcnde-Carigrad preko Dunaja. Belgijska vlada je preko svojega poslanika zahtevala v Beogradu, naj se zopet uvede v promet ekspresni vlak Ostendc-Carigrad preko Dunaja in. Budimpešte. kakor je bil v prometu pred vojno. To vprašanje sc bo rešilo na mednarodni železniški konferenci v Parizu. Zrakoplovstvo. V Rimu je bil poizkusni polet velikega zrakoplova, namenjenega za potovanje nad južnim Atlantskim morjem. V zrakoplovu bi moglo potovati 100 oseb. Ravnateljstvo bolgarskih železnic je začelo vračati potniške vagone, ki jih je Bolgarska ugrabila 1. 1915. Vozovi so v zelo slabem stanju, tako da se bodo morali poslati v popravo. Železniški promet. S 1. junijem se na progi ■Tescnice-Boh. Bistrica uvede opoldanski par osebnih vlakov. Odhod iz Bistrice ob 1-3.02, prihod na Jesenice 14.04. odhod z Jesenic ob 14.32. prihod v Bistrico 15.25. Ta vlak ima na Jesenicah zvezo z opoldanskim ljubljanskim vlakom. Bavarski ..Llovd“ je uvedel redno parobrodu o službo med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemčija bo uvedla redne parobrodne zveze z Jugoslavijo. Ravnateljstvo tega društva je v Beogradu. Vidiranjc potnih listov za Avstrijce. Naš konzulat na Dunaju od 29. maja dalje n c vidira listov za Jugoslavijo trgovcem avstrijskonemške narodnosti, in sicer vslcd tega, ker je ukinjena kompenzacijska pogodba. Brzovlakovni promet med Prago, Trstom, Zagrebom, Beogradom. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Od S. junija dalje sc otvori brzovlakovni promet med Prago in Trstom, odnosno Zagrebom in Beogradom, in sicer vozi ta čehoslovaški brzovlak iz Prage preko Budjejovic. I inča. Seizthala. St. Michaela. Leobna, Brucka, Gradca, Špilja. Ljubljane v Trst in obratno. Del toga vlaka se odcepi v Zidanemmostu in vozi v Zagreb in Beograd. Ta brzovlak vozi trikrat na teden, in sicer iz Prage vsak torek, četrtek in soboto ter pride torej na slovensko ozemlje vsako sredo, petek in nedeljo. Iz Prage odhaja ob 17.55, pride v Špilje ob 10.16 naslednjega dne, odhod iz Najmodernejše lastnega izdelka, onan tu- in inozemsko aaaa obleke manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska raipošiljaina Ml & BI eee ••• Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. Kupi se za Üehoslovasko vsako množino vagooov ovčje volne kakor tudi volovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in navedbo množine na zastopstvo FR>N KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11 8 % m t i e a i (Malzkaffee) i ljuštenog Gerstla odašilje svaku količinu poštom kao i vagonima uz dnevnu cenu JOVAN TONIC Mitroviča (Srem). Te'egr. ađiisa: JMKÄHEC". Telefon br. 37. a I I I I I I I I I I S3 eaiaitaaasHZiBeeanafleeeaBsaiaagoeHaaaat ■■oB6BKBoa»ae»saBaaB!'BBS*HeBBee**iieaee»eeew cVATGARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA BB ■■■■■■■■■■ ■■■■■WBBB ■■■■■■< OB ■ » tt ■ B B ■ ■■Bl? KBBB ijiMt Posjeduje v'Se automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzino n, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište | ntu-malika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenirno varenje i željezno i nijedno tokar nje. — Prima sve popravke au omobila. motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cije.,e najpovoljnije, iziadba brza. Drugi odjel. 8 Oradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-: djevne i umjetne bravarske poslove, kao : oki- i vanje prozora i vrata Izrnđjujc ra/ne želje;ne ograde, prozore, vrata i moderne š’ednjake te sve di uge poslove po narudžbi. — izradba čestita i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22—28. Špilja ob 10.26, prihod v Maribor ob 10.50, odhod 11.40, prihod v Celje 12,52, od n od 13, prihod v Zidani most 13.29, odhod 13.49, prihod v Ljubljano 15.01, odhod 15.19, prihod v Logatec ob 16, odhod 16.40, prihod v Trst 19.05. Iz Trsta odhaja ob 11.45, prihod v Logatec 14.45, odhod 15.30, prihod v Ljubljano 16.12, odhod 16.32, prihod v Zidani most 17.39, odhod 17.59, prihod v Celje 18.33, odhod 18.38, prihod v Maribor 20, odhod 20.20, prihod v Špilje 22.45, odhod 22.55 in pride v Prago naslednjega dne ob 11.45. Kontrola potnikov in carinska revizija nočne prtljage se po jugoslov. organih vrši med vožnjo od Šnilja do Verda. Ce-hoslovaški brzovlak ima vozove vseh treh razredov. Potniki plačajo normalno vozno karto za brzovlake dotičnoga razreda. Vstop je dovoljen na vseh postajah, na katerih vlak obstane, po razpoložljivosti prestih sedežev. V zvezi z uvedbo čehoslovaškega brzovlaka stopijo nastopne izpre-inembe na progi Zidanimost—Zagreb v veljavo: Namesto sedanjega \ laka št. 502, ki odhaja sedaj iz Zidanega mosta ob 13.10 in prihaja v Zagreb ob 15.38, vozi od 9. junija dalje vlak št. 502 b, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 14 in prihaja v Zagreb juž. kol. ob 16.3?. Zaradi" čehoslovaškega brzovlaka se izpremenijo tudi obratni dnevi ekspresnih vlakov Dunaj Trst št. 3 in 4. in sicer vozi od 7. t. m. dalje brzovlak št. 3 z Dunaja v Trst vsak torek, četrtek in soboto, v nasprotni smeri iz Trsta proti Dunaju pa ekspresni vlak št. 4 vsak pundeljek, sredo in petek. — Direktna vozova čelioslovaških brzovlakov Praga—Zagreb in Praga -Beograd odideta iz Zidanega mosta proti Zagrebu z vlakom št. 502 b, ki odhaja ob 14 v Zagreb. Beograjski voz odide iz Zagreba dalje z brzovlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 23.30. V nasprotni smeri iz Beograda pride spalni voz Beograd Praga v Zagreb z brzovlakom ob 2.10 in gre nanrej iz Zagreba inž. kol. z vlakom št. 509 a ob 8.32 in se priklopi v Zidanem mostu čc-boslo vaškemu brzo vlaku. Brzojavne in telefonske zveze. Rimska Agcn-zia Stefani poroča, da se je med zastopniki Italije, Čehoslovaške, Jugoslavije in Avstrije dosegel sporazum glede brzojavnih in telefonskih zvez. Zveze bodo sledeče: Trst—Praga, Trst Dunaj, Trst— Ljubljana, Trst Beograd. Dovoljeni izvoz. Minister za finance je odredil, da sme centrala za plačila v inozemstvu dovoliti do nadaljnje odredbe izvoz vina, žganja, pekmeza, južnega sadja, sirkovega semena, ako je zagotovljeno plačilo v tujih valutah, izvzemši avstrijske in madžarske krone. Naši trgovci in industrijalci, ki so v zadnjem času odšli v Nemčijo in Avstrijo radi nabave strojev in drugega blaga, so sc vrnili domov, ne da bi kaj opravili, ker sta Nemčija in Avstrija zabranili izvoz. To prepoved smatrajo kot reakcijo na prepoved izvoza žita, moke in drugih živil iz Jugoslavije, ki jo je odredila naša vlada. Izvozna carina ua vino je znižana na 20 din. ’ pri hektolitru, Zopet izvoz naše „rezerve“!!! Ministrstvo 1 trgovine in industrije objavlja: Ker se obeta dobra i ž:tev in v sled naglega padanja cen na svetovnem trgu so se pojavile (M) pri nas velike količine ži-I veža, ki so jih (kdo?) zadrževali kot rezervo. I (Gott, wie faini). Da se olajša trg (sehr verbind-I lieh) je začasni finančni odbor sklenil, da priprav-I Ijalni odbor Središnje zadruge za račun te zadruge i izvozi do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze in 10.000 prašičev. Ječmena in fižola sme zadruga izvoziti v neomejeni količini do konca tega meseca. LOMA1 plakati in reklamne risbe imajo najboljši uspeh! Mali oglasi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■»m ■■■■■■ Prazne steklenice parfumske kupi po najvišji ceni I. C Kob r, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Korespondent zmožen slovenskega, nemškega, francoskega in angleškega je-z ka kakor tudi vseh kon lovskih del išče primerne ga mesta v Hrvatski Do-p si se prosijo pod „K B." na upravo. Organizator z vsestransko Ugovsko izobrazbo zmožen popolno več slovanskih, dalje nemškega, italjan-skega in deloma tudi Iran coskega jezika išče njegovim sposobn s tim odgovarjajoče stalno mesto. Dopisi pod „Reprezentant“ na upravo lista. Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide). Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Želim vstopiti kot sode- j lujoč družabnik, s približno K 30 C00-- , po po I trebi tudi z več, najraje j v že obstoječe podjetje poljubne stroke. — Sem vsestransko trgovsko na- j obrazen, obvladujem tudi franc, in ruše < sem dt her organizator itd. Ponudbe pod „'27 let“ na Anončno ekspedicijo Al. M a tel e, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tvornice poljedelskih strojev so na prod ij v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Jcrmenica, rabljena, v dobre n s‘anu, 2000 visoka, 350 široka vrtanje 155 mm drog 100 mm moči 4000 mm dolžine in 3 tečaji brez metalastega ležišča se za primerno ceno proda. A. Tomšič, Verd pri Vrhniki. Krasno posestvo v več j m kraju ob južni železnici na Štajerskem na prodaj. Naslov pove upravništvo „Jugoslovanske borze“. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Za mlinarje! „Rentabel štev. 5“, v zelo dobrem sta ijti, se proda. Naslov ; Paromlin, Ka niža pri Pesnici. Elektromotor 300 — 400 Suho skladišče oziroma vollov, enakoimenski t >k, j tudi prostore za ureditev od D/j — 4 HP se kupi. j istega iščem proti dobre-Dopisi pod ,1. C. K.“ na mu plačilu. Ponudbe pod upravo. I „Skladišče* na upravo. Oddam lokal v Brodu n S. onemu, ki bi se hote! udeležiti kot kompanjon z kapitalom 250.000 K. Prednost "imajo v steklarski ali porcelanski stroki iz-vešbani Dopisi pod „T S.“ na upravo lis a. Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini: Zinkovo belilo oxyd, Svinčeno belilo, B jryjev sni- • fat čist, zmlet, Glycerin : kem. čist. Cen j. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo“ na upravo ,Jugoslovanske Borze“. Vila na prodaj v Mariboru, Tomanova ulica 7 (Gabriel Hackel ul). Ponudbe oziroma vprašanja s priloženo poštnino na G. F. K. Sv. Barbara v Halozah Ravnolam je na prodaj 50 kom. znamk .Kralj Petar na bojištu 1914. Pisalni stroj „YOST“, najnovejši sistem, se proda. Pojasnila v n pravi. Proda se vila v Ribnici ob Vrbskem jezeru. Vaslov v Anončni ekspedic ji AL. MATELIČ, Ljubljana. Filatelistom se priporoča v' nakup album, obsegajoč čez 2600 znamk, med njimi več eksenrplarov visoke vrednosti. — Na ogled v upravi. Zagrebška borza. Nominalna | vrednost ozJ pri papirjih | obresti od | Dividende 1. 1918 Vrednota Kurz 4. denarju /VI. v Kurz 9./VI v denarju j blagu Kurz 11./VI v denarju j blagu Kurz 30./VI v denayiij blagu 4°/o državni boni kraljevine SHS s prem. — _ 4V2°/o „ „ 4V* °/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . — — — — — 200 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 1450'— 1500'— 1200 — 1250- 1200'— 1300- Hrvatska banka, Zagreb 620 — 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1950 — 2000'— 2330 — 2330 — 2140-— 2 50 - 400 m splošna kredit, zav., Zagreb „ 600 — 560-- 590 — 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 225 — 235 — 195'— 210- 195'- 200- 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 370-- 400'— 400 — 410- 400 - 200 „ trgovska banka, Zagreb 358'- S6Ž-- 350- 365 - 350- 355 - 400 18 Jadranska banka 730- 75 V— 770 - 775'~ 730'- 750- 400 Jugoslovanska banka, Osijek 3700 — 3025 - 3600 — 3700- 3500- 3600- 400 30 Ljubljanska kreditna banka naj no v. e. . 1750'— 1770'— 1750'— 1725- 000 . 8 Narodna banka, Zagreb 765- 775"- 755 — 765 — 765'- 770- 00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 12500'— 12600'— 11950'- 12000'— 11950'- 100 Riječka pučka banka, Rijeka .... 580'— 600 — 550 — ooo-— 510- 510'— 400 „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb 500 Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 12000 — 12000 — 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek 975'— 850- 950 — 1000 — 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1825 - 1875'— 1000 — 2000 — 1800 - 1950 — Devize: — — London 1 funt 410 — 390 — 410 — 350'- — — Praga 100 kron 230 — 234 — 230 — 234 — 222- 223 — — Pariz 100 frankov 775 — 800 — 775- 800 — Curih 100 frankov 1550 — 1600'— 1550 - 1600 — 1620'- 1750 — — Wien 100 kron .... B1'5 62*5 61-6 62'5 57 — 58'— Valute : — — Dolarji 75'— 76'— 75 — 76- 80'— 81'— Bolgarski levi 100 150'— Čeho-slovaške krone 100 • 230'— Francoski franki 100 770'— 775 — 770'- 775 - 725- 730 — 1 Napoleon d’or 335 — 350 — 335'— 350 — 322 — 326'— Nemške marke 100 260'— 270'— 200'— 270 — 258- 260 — Romunski leji 100 202'— 210-— 202 — 210- 206-— 2i2 — Ur H O ... 550 — 520 — 550 — Avstrijska krona til' - 62'— 61'— 62 — 55'— 56 — razmnožuje strojno im pisanje (risbe, noie) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl.plofte Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevinu SHS iELEItfiüRGOVfl ULICA ll 71 0000000000000 KUDA ĆEMO! U velegradsku, modernu preuredjenu veliku w ii ii Zagreb, Draškovićeva ul. 24. Krasne vrtne lože. — U bašći Amerikan-Marmor-Bar. Dnevno prvorazredni salonski orkestar. ■ I I trpom Sušak-Rijeka. Podružnica v Zagrebu. Nudi v nakup: Olje la, jedilno in namizno, brez duha, v sodih s približno vsebino 200 kg, postavljeno na kolodvor v Zagrebu, oddaja takoj po zmernih cenah. Reflektand naj se obrnejo na našo adreso v Zagrebu. ■ Išče zastopnike: Za področja: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Rosne, Vojvodine in Medmurja v s vrh o razprodaje uvoznega blaga. Specijalno za: olja, jedilna jn induetrijalna, ostalo prekomorsko blago, kakor ludi v svrlio dobave naših proizvodov za izvoz v inozemstvo. Ponudbe prosimo na našo adreso v Zagrebu. m I B$uiESBaaHiEae$čBaeaaasHBaB f PUM lUElU KIJA I SAMOVEZA I OVRATNIKA g ” SM I Ärrnin LöwerästeER S I Zagreb, Draškovičeva ul. 6. g 0 B HaBBHBSBBHSB0BBZEB"Bai ’ BSSH mi razpoši'ja proti na-plačilu in po vzel ju Seni Sste v Tržiču :: Gorenjih. =Msa Oskar Fuchsidrug, Zagreb, Vlaška ul. 59. Tei. int. n-ss. nudi sa svoga skladišta ut umjerei e dnevne cijene, svakovrstnu kolonijalnu robu i ke mrke proizvode n a velik o. E13F" Zahtevajte c i j e n i k e! P ! 1 E (Gatter) 24 cola za prodati Leži u Ljubljani kod Strojne tovarne in livarne d. d. Dunajski cesta 35. Upitati: Uprava vlastelinstva Klenovnik, kraj Varaždina. m I Ielektros! URED ZA ELEKTRIČNU ■ INDUSTRIJU I POGON i mmmm novak š ZIMaHEB Frankopanska uK 8 @ BI Tetefon interurb.3-31 - Brzojavi:„EEeklronovak“Za£EC:L B fg UBEöjyiE: Elsktičn» centale i sva vrsti po- 3 ^ gona za edeictričnu rasvjetu i prenos sile itd. j|j ecalrala=WUBUANA Podnu'BECCRAD ZALCSIEB CVIJEK KBÄNJ a/mi izdelki' ‘ i m TÖV* CE\?tiEVvTR2lCÜM(,oRF®sm PEILR l\b~IL{\»|\o, -*• ti ** ““S““0 M BREGÜ 20. ”toSÄG6