Bazne stvari. Iz domačlh krajer. Eat. polit. društvo pri Sv. Lenartn priredi prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ob 3. u r i popoldne volilni shod pri Sv. Lenartu v slovenski gostilni M. Poličevi. Na shodu bo poročal sedanji poslanec Robič v deželnem zboru, predstavil se bo naS kmečki kandidat Janez Roškar od Sv. Jurija in govoril bo še en govornik. Ker je čas do volitev jako kratek in ker se morata naš* kandidata tudi v mariborskem in slovenjebistriskem okraju predstaviti, aato uljudno prosimo volilce lenartskega okraja, da pridejo od vseh župnij na shod. Odbor. Polit -narodno-gospodarsko drnštvo pri 8v. Lovrencu v Slov. gor. priredi javni ob6ni zbor v nedeljo dne 12. oktobra ob 3. uri v »stari šoli«. Narodni možje in mladenči vdeležite se ga, k temu uljudno vabi odbor. Promocija. Na graški univerzi je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Jože G o r i 6 a r iz znane rodbine v jftozirju. Volilci pozorl Prihodnje dni se že po nekod za6nejo volitve volilnih mož. Slovenski možje, zjedinite se prej med seboj, koga ho6ete voliti za volilnega moža in potem vsi brez izjeme glasujte zanj. Kako se vršijo volitve volilnih mož, vse to je razložil >NaS Dom« v §t. 20. Kar stoji tam, je zanesljivo, le glede volitve žensk velja to, kar danes pišemo v našem listu. Ali smejo voliti ženske? Iste ženske posestnice, ki plačujejo vsaj 10 K direktnega davka, se smejo vdeležiti volitev volilnih mož za deželni zbor. Toda kakor je odločilo državno sodišče z odlokom z dne 21. jan. 1897, m o r a j o se ženske osebno udeležiti volitveinsine smejo nastavljati pooblaS6enca. Tako je postava in pravica. Toda, ker so naSi nasprotniki zviti, zato je mogo6e, da v ob6ini, kjer bo volilna komisija nernčurska, ne bodo pripustili žensk osebno voliti, ampak bodo protipostavno zahtevali, da voli njih pooblaš6enec. Imejte za ta slučaj že kar pripravljena in napisana pooblastila. Kako se tako pooblastilo naredi, razložilo se je v »Našem Domu« St. 20. Kaj je sedaj treba storiti? Sedaj so že skoro po vseh občinah razpoloženi imeniki volilcev. Potrebno je,dajihsedai pregledate! Ko bodo volitve volilnih mož, isti dan je prepozno vsako ugovarjanje. Reklamirajte za iste volilno pravico, ki niso vpisani, proti tistim se pa pritožite, ki so protipostavno vpisani v volilne imenike. Slišimo, da so v nekaterih okoliskih ob6inah vpisani tudi meščanski posestniki. To ni prav. Kdor ne stanujevob6ini, tudi ne sme v njej voliti in 6e je polovico ob6ine v njegovi posestvi. Zdaj poglejte imenike volilnih mož, pozneje je vsako tarnanje zaman. Umrl je 5. t. mes. v Mariboru gospod Andrej Š a n 11, c. kr. finan. straže komisar. Mariborske porotne obravnave. Za četrto porotniško zasedanje 1. 1902 so izvoljeni za predsednika porotnega sodi§6a dvorni svetnik Greistorfer in kot njega namestniki gg. deželnosodni svetovaici dr. Fran Vovšek, dr. Jos. Pevec in Anton Morokutti. Deželni odbor štajerski je dovolil 44 % Qe okrajne doklade za okraj Brežice. Smola. Dr. Karl Witterman, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je naznanil pred dvema meseceina odvetniški zbornici, da se bo preselil po postavnem roku treh mesecev v Fehring na Sred. Štajerskem. Bržkone si je pa to stvar premislil ter bi zopet rad pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ostal. Ker pa ne pride pogosto ena nesreča sama, odpovedal mu je gospodar stanovanje in njegov uradnik službo. Tako je zdaj brez stanovanja in uradnika. Mestni očetje v Celju so dovolili 500 kron podpore za Sulferajnsko Solo v ŠoStanju. Mesto tiči v dolgovih, pomanjkanje je na vseh koncih in krajih, tako, da bi se moral mestnim o6etom smiliti sleherni nov6i6, kamo li da bi smeli zametati stotake za nepotrebne politi6ne in narodne agitacije v — drugih krajih! Iz ob6inskega imetja se je lahko igrati velikodušnega podpiratelja! Ali zakaj ti darežljivi mestni o6etje, 6e že po vsej sili ho6ejo pospeševati »veliko nemško stvar«, ne posežejo v — lastne žepe ?! Konj |e ubil dne 20. m. m. izvoščka A. Voglerja v Mariboru. Vdaril ga je s kopitom na prsa, da je bil takoj mrtev. Doma je iz Dežne pri Slov. Bistrici. Učiteljska slnžba na štirirazredni ljudski šoli v Poberžu pri Mariboru je o Veliki no6i popolniti. Mesto je stalno z dohodki po II. krajnem razredu.. Drava je odnesla dva voza posestnika Gorjupa v Ptuju. Hlapec ju je hotel v Dravi sprati, ker }e vozil ž njima gnoj, zato ju je v vodo zapeljal. Prišel pa je na pregloboko mesto ter se je komaj rešil s konjem, vozova je pa odnesla voda. Dozdaj so Sele jednega našli. Smešna izjava. G. Oroslav Kušec izjavlja v zadnji »Domovini«, da na nobeden način ne prevzame kandidature za deželnozborski mandat. Ker mu je noben pameten in trezen volilec ni ponujal, je izjava popolnoma nerazumljiva. BPrava učiteljica". Iz P t u j a smo dobili naslednjo izjavo: «Štajerc» je priob6il v St. 20. z dne 5. oktobra 1902 med «Raznimi stvarmi* tudi vest: «Prava u6iteljica», v kateri trdi, da je neka u6iteljica na ptujski slovenski Soli na ulici («gasi») zakričala nad materjo, ki je hotela svojo h6erko dati vpisati v nemško 8olo v Ptuji: «VaSa h6i mora iti v slovensko Solo, ne pa v nemško!* Podpisane učiteljice Stirirazredne dekliSke šole v Ptujski okolici izjavljamo odlo6no, da je vsa vest, v kolikor se tiče nas Stirih, od konca do kraja izmišljena, ter proglašarao dopisuna navedene vesti za nesramnega lažnjivca in zlobnega obrekovalca, dokler ne pride z imenom doti6ne u6iteljice in tiste matere na dan. — V Ptujski okolici, dne 7. oktobra 1902. — Adela Machnitsch, Marija Terstenjak, Marija Luknar, Valentina Kankler. Od Sv, Jakoba v Slov. gor. se nam poro6a: Dne 7. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje gosp. Gregora Škofa z vso krmo in slamo ter z ve6jim delotn gospodarskega orodja. Škoda se ceni na 5000 kron; zavarovan je bil le za majhno vsoto. Umrl je pred kratkim Franc Vernik, Ion6ar v Št. Juriju ob juž. žel. Vnela so se mu plju6a. Bil je velik prijatelj nemškutarjev in zvest 6itatelj »Štajerca*. — Svetila mu ve6na Iu6! Sneg je padel na Kamniških in sosednih planinah. Užitninske pogodbe se bodo na Spodnjem Štajerskem sklepale od 20. oktobra do konca tega meseca naprej. V Mariboru so zaprli 27 letnega glažarja R. Medi6, doma iz ČermožiS na Kranjskem, ker ni hotel plačati v gostilni. V Cezanjevcih pri Ljutomeru so 5. t. m. pogrebli v tamošnji podružnici Sv. Roka blizu 40 let službujo6ega cerkovnika Jožefa Perša (recte Sagaj). Pokojnik je bil eden najstarejših vojaških veteranov in svoje dni hraber junak. Leta 1859. udeležil se je kot hornist 9. lovskega bataljona vojske v Italiji ter si je v bitki pri Solferinu zaslužil zlato svetinjo hrabrosti. Leta 1864. udeležil se je tudi vojske v Schleswig-Holsteinu ter se je v bitki pri Veile kot zelo pogumnega 6etovodja skazal. Iz te vojne prejel je ve6 priznalnih pisem. Njegove junaške 6ine popiše nadporo6nik Ascher na Dunaju v nekem delu zaslužnih vojakov. — V službi kot cerkovnik bil je pokojnik zelo vesten in uzoren. Bodi hrabremu veteranu zemljica lahka! —1. Zmečkalo je v pondeljek železniškega uslužbenca Janeza Valentin na Pragerskem. Prišel je med vozove, kateri so ga popolnoma zme6kali. Namesto k vojakom — v luknjo. V Veliki Varnici je ukradel posestniku Andreju Cigula njegov ne6ak Jakob Cigula iz Ložine sadja v vrednosti 50 kron ter ga prodal. Fant je bil potrjen k vojakom ter bi bil moral 2. t. m. odriniti. Orožništvo ga je izročilo okrajni sodniji v Ptuju. Otroci so zažgali pri Sv. Marka blizu Ptuja hiSo Martina Berlak. Škode je okoli 2000 kron. Zavarovan je bil le za majhno svoto. Iz šole. Zastopnik u6iteljstva v gornjegrajskem okrajnem šolskem svetu bo gosp. Ivan Kelc, učitelj v NoviStifti. Možitev se ie dovolila gci Mariji Melher, učiteljici pri Vel. Nedelji z g. Iv. Žolnirjem, u6iteljem istotam. Nadučitelji so postali gg.: Ivan Žunkovič pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Mihael Vauhnik pri Sv. Marku na Drav. polju, Josip FiSer pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Ivan Kodermann pri Zgor. Ponikvi, Mih. Germovšek na Pilštainu. Učitelja-voditelja sta postala gg. Jos. Pejtler pri Sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu in Ivan Pušenjak pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem. U6iteljem so imenovani: v Mozirju g. Josip Armič iz Kranjskega, v Žalcu g. Rajmund Vre6er, v Velenju gospica Ana Pfeifer, pri Sv. Križu na Murskem polju gospica Elvira Vipavc, pri Sv. Jerneiu tik Konjic gospica Marija Bezlaj. Učiteljica ročnih del v Dobju bo gospa Ter. BorStner. Upokojen je g. Simon Strenkl, učitelj v Sredi86u. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K, rži 13 K 20 v, je6mena 12 K 20 v, ovsa 13 K 50 v, koraze 14 K 60v, prosa 14 K 40 v, ajde 14 K 90 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 7 K 51 v, rži 6 K 81 v, koruze 6 K 30 v, ovsa 6 K 47 v. Sadne cene v Mariborn. 1 kg jabolk 15 do 24 v, hruSek 16 do 24 v. J e s t v i n e : eno jaiee 7 v, 1 kg sira 30 do 60 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg hrena 40 do 50 v, krompirja 5 do 6 v, 6ebula 18 do 22 v, 6esna 50 do 54 v, 100 glav zelja 3 K do 5 K. Cerkvene stvarl. Sv. Jnrij ob Ščavnici. Na praznik Marijinega rojstva, so nam naš 6astiti gospod župnik Iv. Kunce, v pri6o doma6ih gg. kapelanov in velikega Stevila vernikov blagoslovili novo kapelo v Seliščih. Kapelo so dali postaviti dobri, pridni in pošteni seliški vaS6ani Mariji v zadoš6enje. Čast. gospod župnik so imeli celo primeren in jako lep govor o zadoščenju Mariji ter o drugih podobah, katere kapelo krasijo. Kinč in kras kapele so slede6e podobe: 1. Podoba Marijinega pasa; 2. Zgodnja danica; 3. Marija karmelska; 4. Naša ljuba gospa od sv. obhajila; 5. Naša ljuba gospa presv. reSnega Telesa; 6. Grob Marijinih bratov; 7. Srce Marije obdano z nadpisom: »zadoščenje in nadomeščenje najeistejSemu srcu Marije*; 8. Sedem sv. o6elov servitov ali služabnikov Marije; 9. Zv. Ludvik Marija Grinjon. — Kapela je zares lepa in krasna. Naj bode tudi v prid vseh vaš6anov seliških in v 6eš6enje Marije! Pri Sv. Benediktn v Slov. gor. se je preteklo nedeljo ustanovila Marijina družba za mladeni6e, katerih je pristopilo 113. Marijina družba za dekleta pa šteje 252 udov. Dramlje pri Celju. Z veseliem smo tudi pri nas pozdravili vest, da se je 7. t. m. vršil v Petrov6ah velik shod dekliških Marijinih družb. Taki shodi so silno potrebni in neizmerno mnogo koristijo razvoju vsake Mar. družbe. Tudi lepi naši Marijini družbi mladeni6ev in deklet sta imeli že dva taka slovesna sboda, katerih so se udeležili skoraj vsi udje (blizo 300). Prvi se je obbajal na Mali Šmaren pri podružnici M. B. Dobovske, drugi pa, ki ostane gotovo vsakemu udu vedno v spominu, je bil 29. sept. na Kalobju. To je bil pa6 dan najve6jega, naj6istejšega veselja za Drameljske Marijine otroke. V veličastni procesiji smo zapustili prelepi družbeni altar6ek v naši farni cerkvi in se Marijine pesmice peva]o6 podali na starodavno božjo pot Kalobje. Pri Sv. Jakobu nas je pozdravilo milo zvonenje zvonov Sentjakobskih, med tem ko nas je mogo6ni glas velikega zvona kalobškega vabil na visoki hrib k nebeSki Materi. Navdušenje dobre naSe mladine je bilo nepopisno in se je razodevalo v prelepem petju. S težkim srcem smo se po ve6ernicah poslavljali od Marije Kalobške, a tolažila nas je zavest, da se zopet vrnemo, in tedaj še v ve6jem Stevilu, in sicer z lepo družbino zastavo, ki se bo najbrž 8. dec, glavni praznik naSe družbe, blagoslovila. Da, stari orjak, kalobski hrib s prelepo Marijino cerkvico! Marsikterega romarja si že videl iti po svojih strmih rebrih, a dožirel še boS dni, kakorSnih še nisi videl. Slovenska mladina se giblje, in prej ali slej bo prišel dan, ko bo po vseh krajih naše lepe domovine krš6anska mladina združena v Marijinih družbah. — Da, slovenska mladina, bodi vredna svojih pradedov, ki so nam z neizmernim trudom pozidali na strmih hribih toliko Marijinih cerkev, bodi vredna onih, ki so že pred stoletji gore6e častili Mater Božjo, in tako smeš pri6akovati, da se bo milo Materino oko vedno z dopadenjem oziralo na tebe in te bo varovala roka One, ki je vselej mogo6na zaščitnica mladine! Društrena poročlla. Za dijaško kuhinjo je daroval premilostl. knezoškof dr. Mih. Napotnik 25 kron, za kar se Njegovi prevzvišenosti odbor najtopleje zahvaljuje. Gledališka predstava v Mariboru. Bralno in pevsko društvo «Maribor> uprizori v nedeljo 12. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru ljudsko igro «Brat Martin>. Svirala bo slavna veteranska godba. Za6etek bo to6no ob 8. uri zve6er. Vstopnina je kakor po navadi jako nizka. Slovenski Maribor in okolica, na svidenje v nedeljo v Narodnem domu! Žiško bralno drnštvo ima v nedeljo, dne 12. t. m. ob6no zborovanje, na katerem se: 1. voli novi tajnik in 2. prednaša gosp. Brglez. bivši u6itelj gospod. žole na Germu, o pravilni napravi mošta. — K obilni udeležbi vabi uljudno domačine in kakor tudi tujce o d b o r. Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj ljutomerski izvolilo je v svojem rednem občnem zboru dne 28. septembra 1902 naslednji novi odbor: predsednik g. Ivan Kukovec, veleposestnik in tovarnar v Ljutomeru; podpredsednik g. Ivan Skuhala, dekan in duhovni svetovalec v Ljutomeru; tajnik g. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru; blagajnik g. Franjo Sever, veleposestnik v Ljutomeru; odborniki: gg. Anton Misja, posestnik in tajnik posojilnice v Ljutomeru, Jožko Rajh, ekonom na Moti in Jakob Zemlji6, veleposestnik v Radincih; namestniki: gg. Josip Mursa, veleposestnik in tovarnar na Krapji, Ivan Bratuša, posestnik v Ljutomeru in Franjo Puconja, veleposestnik na Cvenu. Pri Devici Mariji v Paščavi bo imelo katolisko delavsko društvo svoj prvi ob6ni zbor v nedeljo, dne 12. oktobra ob 3/4 na 9. uri dop. Za6ne se s pridigo, potem bo slovesna sv. maša, po sv. maši pa zborovanje in volitev odbora ter sprejemanje udov. — Pozdravljamo novo druStvo v katoliški organizaciji. Sv. Jurij ob juž. žel. Prvo ob6no zborovanje katoliskega bralnega druStva, katero se je vrSilo dne 28. septembra, obneslo se je prav sijajno. V prostorno dvorano gospoda Nedlna, kamor je bilo naznanjeno zborovanje, prišlo je na stotine zavednih mladeni6ev, deklet in mož, želeč sliSati navdušene govornike, kateri so nas počastili s svojim obiskom. Prišlo je več gospodov iz Maribora in zastopniki katoliškega politiCnega izobraževalnega društva iz Smarja. Od drugih krajev smo sprejeli navdušene pozdrave. Vrli mladenič, Franc Žli6ar, predsednik pripravljalnega odbora, pozdravil je doSle zborovalce, otvoril zborovanje in oddal besedo slavnostnemu govorniku gosp. KorošcuizMaribora. V poljudnem in jedrnatem govoru nam je razjasnil pomen izobraževalnih druStev. Vmes pa je povedal marsikatero šaljivo, da je po dvorani zahrumel glasen smeb. Zivo nam je risal pomen kmetskega stanu in nas budil s krepkimi besedami k stanovski samozavesti. Potem se je za6ela volitev predsednika in odbornikov. Izvoljeni so bili sami navdušeni gospodje in mladeniči: Val. Mikuš za predsednika, Franc Sli6ar za podpredsednika, Gregor Potoker tajnika, Janez Zajc blagajnika, Viktor Šmigovc knjižni6arja, Ivan Oset za namestnika, Val. Turin za odbornika. Novi odbor nam je porok, da bo delovalo druStvo z vsemi mo6mi v naš blagor in hasek. Potem je nastopil izborno novi mešani pevski zbor deklet in fantov, za njimi pa so se odlikovali doma6i tamburaši. Za petje in tamburanje gre v prvi vrsti zahyala organistu Šmigovcu, ki je imel mnogo truda pri pevskih in tamburaSkih vajah. Na to je Se nastopilo zapored par vnetih gospodov, kakor g. Krohne, kaplan iz Šmarja in g. dr. Povalej iz Maribora, ki je z živo besedo razkladal, kako se pride do prave kmetske izobrazbe. Dragi mi mladeni6i, dekleta in možje, stopimo čvrsto in odlo6no v vrste narodnih bojevnikov in pokažimo tudi mi svojo pravo narodno srce in ljubezen do domovine. Ne se bati, ako Vas pregovarjajo nemčurski ali »Štajerčevi« podrepniki, odlo6no jih zavrnite tja, kamor spadajo. Vojaki pod praporom Slovenskega Štajerja se naj tesno združijo v mogočno 6eto, ki bode kot nepremagljiva falanga čvrsto stopala prva v boj za pravice milega domovia. Vse z Bogom in Marijo za slovensko domovino! V. T. Iz drugili krajev. Prijeten zapor. Generalni ravnatelj ogrske trgovske banke Leon Lanczy je moral predv6erajSniim nastopiti tridnevni zapor v Budimpešti, katerega si je zaslužil radi nekega dvoboja. Sodiš6e mu je dovolilo, da si je celico opravil z novimi dragocenimi naslonja6i, lepo posteljo in drugo opravo. Hotel je tudi, da se mu dovoli naprava telefona, a to željo mu je sodišče odbilo, pa6 pa je bil državni pravdnik tako prijazen, da mu je dal na razpolago svoj telefon. Zopet konkurz v Nemčiji. Akcijska družba za kemično industrijo v Monakovem ]e napovedala konkurz. Manjka baje dva in pol milijona mark, t. j. okoli tri milijone kron. Kaj stori žganje? MeS6an Odšeredkov v Astrahanu je bil velik pijanec. Njegova taS6a ga je radi tega psovala. Odšeredkov je vzel nož in zaklal svojo taS6o. Nato je zaklal tudi svojo 181etno ženo in njenega očeta. Morilca so zaprli. V Nemčiji je poneveril v Gera predsednik posojilne blagajne Tromlitz 6ez pol milijona kron. Draga domača naloga. Neki ameriski učitelj je dobil nedavno slede6e pismo: «Izvolite dati v bodo6e mojemu sinu lažje naloge. Te dni ste mu dali sledečo nalogo: Ako napolnijo Stirje vr6i piva 32 steklenic, koliko steklenic napolni 9 vr6ev? — Ves večer smo ra6unali, a nismo mogli izra6unati; sin je jokal ter dejal, da naslednjega dne ne pojde v šolo. Moral sem toraj kupiti 9 vr6ev piva in si sposoditi mnogo steklenic; in sin je napisal Stevilo polnih steklenic kot odgovor. |Ne vem, ali je prav, ker smo pri nalivanju razlili nekaj piva. Prosim vas tudi računajte v bodo6e z vodo, ker je pivo predrago.  Mladi grof Taatfe. Smrtni pot oblije gotove vrste ljudi, kadarkoli čujejo ime Taaffe. Kdo bi se torej čudil, da so ti zopet vstrepetali groze, ko je v najnovejSem 6asu prodrlo v našo javnost znano ime grofa Taaffe, 6etudi je ta gro! samo sin nekdanjega ministerskega predsednika, ki že davno po6iva v zemlji. Grof Henrik T a a f f e je namre6 od strani konservativnega veleposestva proglašen za kandidata mesto odstopivšega drž. poslanca Pabstmanna. Mladi grof bi bil kandidiral že povodom zadnjih sploSnih volitev, da ni bil premlad; že tedaj mu je pa vodstvo stranke zagotovilo, da ga kandidira takoj, ko bo odstranjena ta ovira. >Mi dobimo« jadikuje sedaj neki liberalni list, »mi dobimo torej zopet Taaffeja; za sedaj sicer samo kot navadnega poslanca, a bojimo se, mož ho6e biti ve6«. Ta »ve6« pa liberalnim politikom že sedaj dela grozne skrbi in jim moti spanje. Kaj Se le bo, 6e mladi grof res postane kaj ve6. Izpuščenje v morje nove vojne ladije »Babenberg". V soboto ob y,ll. uri dopoldne so izpustili iz ladijedelnice San Marco pri Trstu v morje novo vojno ladijo «Babenberg», ki je napravljena po istem modelu kakor vojni ladiji <Habsburg» in «Arpad». Izpuš6enju sta prisustovala tudi poveljnik vojne mornarice, admiral baron Spaun in kontreadmiral pl. Ripper. Kumovala je soproga namestnika grofa Goessa. Iz Lnrda. Koliko jih zadobi ljubo zdravje v Lurdu vsako leto ? To vpraSanje je postalo vsakdanje, odkar se je svet seznanil z Lurdom. — Preiskovalna komisija zdravnikov zabeleži vsako leto okroglo 250 6udežnih ozdravitev. To število seveda ne obsega vseh 6udežev, ker jih mnogo ozdravi Se le po povratku iz Lurda in tnnogo ozdravljenih se tej komisiji tudi ne javi. Ob6no mnenje o6ividcev je to, da število 250 znaša komaj tretjino ali k ve6jemu polovico polnega števila. Izvestne pri6e trdijo, da ozdravi povpre6no izmed 10 bolnikov, ki iščejo tu pomo6i, eden. Zlasti pogosto ozdraviio jetični bolniki, kojim je preblažena Devica posebno naklonjena. Kako se zabavajo angležki čndaki? Angležki bogatin William Streed si je pred" 20 leti izbral posebno zabavo. Slišal je, da je bila po smrti kralja Jurija III. razprodana tudi zbirka palic, in zelo ga je bolelo, da ni vedel poprej o tem, da bi pokupil vse palice. Pa tudi sedaj se ni dal prestrašiti in je sklenil, da poišče po Londonu in pokupi vse palice. Svoj namen je izvrSeval zelo natanko; vsakega človeka, ki je imel palico, kar na ulici ustavi in ga praSa, ali ni njegova palica bila poprej last kralja Jurija III., ali pa morda ve, da ima tako palico ta ali oni njegovih sorodnikov in znancev. Kakor hitro pa je dobil kako palico imenovanega kralja, pla6al jo je zelo visoko. V svoji strasti je šel tako dale6, da so ga v Londonu vsi poznali in so mu nosili stare palice, ki jih se ve kralj Jurij še videl ni, da so dobili denar in da so se znebili stare šare. Lord je vedno in vedno pla6eval in vsako palico je izro6il slugi Jean-u, da jo spravi v posebni sobi. Nekega dne naznani Jean, da je soba polna, lord sešteje paliee in sestavi 6lanek v 6asnikih o palicah kralja Jurija III., ki jih ima v svoji oblasti in jih je 1695. Razume se, da je povzro6il ta članek veliko smeha in ljudje so se javno nor6evali iz tega 6udaka. Kako visoko leta škrjanček? Trije bavarski častniki, ki so se spustili z zrakoplovom v zrak, poročajo: Pri ugodnem vetru smo se vzdignili okoli 1 ure popoldne do 1900 metrov viso6ine. Naenkrat zapazimo v zraku črno piko, katera se nam je bližala. Sprva nismo vedeli, kaka stvar da je, ki se nahaja tako visoko, ko pa pride blizu, smo spoznali škrjan6ka, ki je prestrašeno žgolel, ko je zapazil tako 6udno stvar v zraku. Amerikanska raca. Amerikanci prekašajo vesoljni svet po svoji delavnosti — še bolj pa po svojih racah. Neki posestnik v Kansas je izvrSil na6rt, kako bi se podvojila pridobitev medu. Predlaga namre6 v neki knjigi, naj se sparajo 6ebele in kresnice, ker meni, da bi si potem lahko po no6i svetile 6ebele in bi na ta na6in tudi po no6i delale in nabirale med. Ali je mogo6e bolj pameten predlog ? Največje čndo pred izbruhom ognjenika na Martiniku je, da so katastrofo slutile skoraj vse živali na otoku. Zivina je bila nemirna, da so jo komaj zamogli krotiti; psi so tulili; ka6e pa so odsle od vulkana, kjer so bile navadno, da, celo ptiči so nehali prepevati. To vse se je zgodilo v aprilu, teden pred izbruhom ognjenika. Gospodarske drobtlnlce. (Dalje.) Koliko gnoja se dobi od živine? Po Heiden-u in Wolf-u napravi približno gnoja na leto po eden konj 90 q, vol 100 q, m sicer če delata zunaj; pitani vol po 165 g, krava pa napravi j>o \12 5q, mlado govedo po 80 q, če je vedno v hlevu; pri paši pa ostane od vola 64 q, od krave 60 q, od mlade govede 40 q, ovce 6 q; prašič napravi po 125 j, pitan prašič pa 175 q. Tudi gnoj od perutnine je treba vpoštevati. Na leto ga napravi ena kura do 5-5 kg, golob 2-2kg, puran 11%, raca 8Skg, gos l\kg. Bolje pa je, da se računi množina gnoja po množini krme in stelje, ki se za živino poi-abi. Suha tvarina gnoja obstoji narareč iz enega dela in aieor polovice suhe tvarine od krme približao pa iz cele suhe tTarine od stelje. Suha . . suha tvarina krme tvanna gnoja je torej = 2 + suha tvarina stelje. Ker pa ima gnoj povprečno 8/4 to je 75% vode in le V* to je 25°/0 suhe tvarine, pogodimo težino nabranega gnoja, ako pomnožimo suho tvarino gnoja s 4. Torej je težina gnoja = (snba tvarina krme "a" + suha tvarina stelje) X 4. Kakovostgnoja, to je redilne rastlinske snovi, ki so v njem, ijračunijo se labko, ako je znano, koliko teh snovi je bilo v krmilih. Ravno iste, ki so bile v krmilu, najdejo se potem v gnoju po odbitku množine, ki ostane v prirastlem mesu, v mleku itd. Povprečno množino rastlinskih redilnih snovi v krmilih pa nam razodenejo n. pr. profesor Wolfove anaiize. hato od 100 kg le 70—60%; če pa je že malo razkrojen od 100 kg le 50—40 kg. Ob enem se razgubi približno 15 % dušca, 3 % kalija in 15 °/0 fosforove kisline. To je pa spored gnojnišča in ravnanja z gnojem zelo različno. Najmanj zgube bi bilo, ako bi se gnoj sproti v zemljo spravljal. Pa to vendar ne gre, torej je treba gnoj na primeren način. zbirati in ž njim pametno postopati. Nabira se pa gnoj ali v hlevu ali pa na gnojiščih. a) V hlevn. Najboljši gnoj pa6 ostane isti, ki se v hlevu nabira in se le tedaj, kadar se rabi, izvaža. Da se pa lahko v hlevu nabira, je treba dovolj stelje, da ta vso tekočino popije. To se zlasti doseže, ako se slama razreže ali ako se vsaj vmes med drugo tudi šotna stelja rabi. Zivali na gnoju vedno stojijo, torej ga do dobra stlačijo. Mnogo zraka tedaj ne zamore vanj in gnoj se torej po malem razkraja. Še boljši pa postane gnoj, ako s& tudi še večkrat s superfosfatgipsom potrosi. Gnoj ostane tako v hlevu pod živino enakomerno vlažen, enakomerno topel, se torej enakomerno razkraja. Pri tem gre, ako je tlak hleva za tekoeine neprodoren, najmanj rastlinskib. redilnih snovi v zgubo, Na ta način pa si tudi prihranimo posebno zgradbo gnojnišča, torej stroške za to in pa večkratno kidanje ter prevažanje gnoja na gnojnišče. Da pa te koristi dosežemo, mora biti hlev globok, da se lahko Tečja plast gnoja nabere, tem primerno morajo biti pa tudi jasli premakljive. Tlak mora biti za tekočino neprodoren. Hlev se mora dati lahko dobro zračiti. Posebno potrebno pa je mnogo stelje. Na dno kot podlaga se nastelje šotna stelja. Ta način nabiranja gnoja bi kazalo v mnogih slučajih tudi pri nas vpeljati, posebno tam, kjer je doyolj stelje na razpolago. Za to bi bilo zlasti priporočati steljo od šote, kajti ta popije 10—12 kratno lastno težino vode pa napravi v hlevu čisti zrak, ker veže amonijak.