j|jiWgW8MaBW GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ 6TEVILKA 37. — LETO XI. 7. SEPTEMBER 1972 25 let ZB NOV Jugoslavije ■ Tovariš Tito je pred 25. leti dal pobudo za ustanovitev Zveze borcev narodno-osvobodilnc vojne Jugoslavije, ki naj bi v sebi združila vse, ki so se z orožjem v roki, ali kakorkoli borili v času naše osvobodilne borbe in ljudske devolucije. Zveza borcev NOVJ naj bi predvsem varovala pridobitev našega osvobodilnega boja, ljudske revolucije, ki smo jo plačali s tolikimi žrtvami naših narodov. Varovala naj bi tudi v krvavi vojni skovano in prekaljeno bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Nadaljnja, pomembna in odgovorna naloga, naj bi bila skrb za udeležence narodnoosvobodilnega boja, za njihov socialni, gmotni položaj in za položaj v razvijajoči se socialistični Jugoslaviji, kakršnega so si s svojim sodelovanjem v NOV zagotovili. Pa ne samo borcem, skrb Zveze borcev NOV naj bi veljala tudi Invalidom, otrokom padlih borcev in njihovim družinam, da njihove žrtve ne bi bile pozabljene in ne bi ostali prizadeti v primerjavi z ostalimi delovnimi ljudmi. Že bežen prelet teh petindvajset let obstoja in delovanja Zveze borcev NOVJ lahko zgovorno dokaže, da je bila pobuda predsednika Tita utemeljena in, da je ZB v vseli dosedanjih obdobjih našega naglega razvoja In dogajanja, dostojno odigrala svojo pomembno vlogo, /opravila obsežno delo in ob vseli, najbolj značilnih mejnikih našega povojnega obdobja nudila neomajno hi odločno podporo Zvezi komunistov Jugoslavije. Takšna Je in ostaja še naprej, saj je danes naloga Vse družbe, s tem pa tudi vseh nekdanjih borcev in njihovih združenj, da se intenzivno in vsakodnevno prizadevajo za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov, za uveljavljanje odločujoče vloge delavskega razreda v naši družbi. Revolucionarna preteklost, neizčrpne izkušnje iz narodnoosvobodilne vojne in predanost socializmu so članstvu Zveze borcev NOV vse to obdobje dajale moči In poleta, s katerim smo premagovali mnogotere težave In ovire na poti k socializmu. Zveza borcev NOVJ je z vsem tem v naši stvarnosti opravila veliko dela in ob njenem srebrnem jubileju ji iskreno čestitamo z željo, da bi še naprej, kot neomajen čuvar pridobitev Jiaše revolucije in podpornik ZKJ sodelovala pri oblikovanju naše socialistične skupnosti. : it Ž L - -II Predstavniki celjskega podjetja EMO so imeti po ogledu Elektromehantke In filma o Iskri krajše razgovore s predstavniki tovarne že v Kranju Predstavniki podjetja EiVIG Celje v Iskri V torek, 3. oktobra, je obiskala Iskro 15-olanska delegacija predstavnikov uprave, samoupravnih organov in druž-beno-političnih organizacij podjetja EMO iz Celja. Družno s predstavniki združenega podjetja Iskra in Iskra Commerce so si gostje najprej ogledali proizvodnjo v tovar- ni električnih aparatov v Ljubljani in se nato odpeljali na ogled tovarniškega kompleksa Iskre na Stegnah. Pozneje so si ogledali kranjsko Elektromehaniko. Ob tej priložnosti so gostom zavrteli tudi film o Iskri, nato pa so nadaljevali pot v Železnike, kjer so si ogledali še proizvodnjo v tovarni elektromo» torjev. Po končanem ogledu so v Škofji Loki predstavniki EMO Celje in Iskre sedli k razgovorom, v katerih naj bi si gostje še izpopolnili vlise o Iskri, ki so si jih nabrali pri ogledu naštetih delovnih organizacij ZP ISKRA, intenzivne priprave za uveljavitev ustavnih amandmajev Poslovni odbor ZP in delavski svet ZP sta na obeh zadnjih zasedanjih razpravljala o predlogu Tez za uveljavitev ustavnih amandmajev v Iskri, jih sprejela kot izhodišče za dokončno oblikovanje predloga in samoupravnih sporazumevanj in organizacijskih rešitev. Komisija je zadolžena, da izdela prečiščena besedila in organizacijske rešitve ter jih posreduje celotnemu kolektivu. . V Iskri smo za uveljavitev ustavnih amandmajev končali prvo fazo tega dela, ki je zajemala predvsem razčiščeva- nja koncepta osnovnih izhodišč v celotnem združenem podjetju ISKRA. Vodili so se intenzivni razgovori glede Tovarna Eiektromehanika v Kranju Je bila v soboto, 29. septem uspela, saj si je ta dan tovarno ogledalo prek 4.000 obiskovalcev bra prvič v svoji zgodovini odprla javnosti. Zamisel je izredno (Več o tem na straneh 4. In 5.) formiranja temeljnih organizacij združenega dela in združevanja temeljnih organizacij združenega dela. S konkretnimi rešitvami prednjačijo »Eiektromehanika«, »Elementi« in »Avtomatika«. Te organizacije so razčistile svoje koncepte glede pristopa in ciljev in že izdelale prve predloge tako organizaoije kakor tudi samoupravnega dogovarjanja za združevanje. Na nivoju združenega podjetja je bila formirana strokovna skupina z nalogo, da izdela teze za uveljavitev ustavnih dopolnil s konkretnimi predlogi samoupravnih odnosov in organizacije združenega podjetja. Ta komisija je izdelala svoj prvi osnutek Tez za uveljavitev ustavnih amandmajev v ZP Iskra ter prejela že prve kritične pripombe in stališča PO ZP. Na osnovi tega je poslovni odbor oz. po njegovem pooblastilu gen. direktor imenoval štiri strokovne delovne skupine z nalogami, da podrobneje obdelajo problematiko Iskrine banke in finančno funkcijo v ZP, Iskra Commerce in ekonomsko funkoijo, ZZA ter raziskovalno funkcijo in skupino za izdelavo projekta formiranja podjetij kot asociacij temeljnih organizacij združenega dela. Določen je bil rok in program dala teh delovnih skupin. Šolski center Iskra Kranj Nova zgradba za tehniško in poklicno šolo v Kranju ? Stiska narekuje nove prostore — Nova stavba naj bi imela zmogljivost za 850 do 900 učencev v enainpol izmenskem pouku Na vprašanja našega sodelavca odgovarja direktor Iskrinega šolskega centra in predstojnik tehniške šole v Kranju — dipl. inž. GABRIJEL PERKO Je bil vpis v tehniško šolo zadovoljiv? Za šolsko leto 1972/73 je bilo na Iskrini tehniški šoli v Kranju razpisano po 30 učencev za 3 oddelke: šibki tok, jaki tok in strojni. Prijavilo se jih je okrog 110. Precej odklonjenih se je naknadno vpisalo v poklicno šolo. Vpis je bil letos manjši kot lani. Smatramo, da bo tak vpis tudi naslednja leta. Letos je na tehniški šoli 352 učencev v 13 oddelkih (šibki tok 118, jaki tok 101, strojni 133). Zaradi prostorske stisko teče pouk od 6. ure, kadar je praktičen pouk, teorija pa od 7. do 20. ure. Razredi so zelo polni, saj je navzočih po 33 in celo 35 učencev naenkrat, ker ni prostora, da bi vsak razred delili v dva oddelka. Stiska v šolskih prostorih kaže, da so potrebne večje kapacitete. Slišati je, da pripravljate neke načrte. Bi lahko povedali, če je to le govorjenje oz. želja, ali pa se na novo stavbo resno misli? Že nekaj časa vodimo razgovore z Obč. skupščino Kranj in Elektromehaniko za gradnjo novih prostorov za tehniško in poklicno šolo v Kranju. Letos je s strani Republiške izobraževalne skupnosti dana možnost, da dobimo 30 % dotacije, če ustanovitelj preskrbi 70 % fin. sredstev. Načrt imamo, oz. je to projekt šole v Velenju, ki je sicer osvojen kot tipiziran objekt za srednje strokovne šole. Skupna vsota gradbenega dela in inštalacij bi po zdajšnjih računih znašala 1 milijardo 100 milijonov S din brez opreme. Kapaciteta nove šole je predvidena za 850 do 900 učencev v enainpol izmenskem pouku. Sedaj imamo kompleten dvoizmenski pouk, situacija takega pouka pa je nemogoča. Statistika, ki je na razpolago kaže, da bi kapaciteta nove stavbe zadostovala za precejšnjo dobo. V novem centru bi bili nekoliko povečani tudi prostori za dopolnilno izobraževanje. " Letos so se v časopisih večkrat pojavili razpisi, da potrebujete nove učne moči. Koliko se jih je na razpise odzvalo? Glede učiteljskega kadra smo v določenih težavah, saj se je na razpise prijavil samo en inženir iz Trbovelj, seveda pa bi moral; preskrbeti družinsko stanovanje. Učne ure smo zaradi pomanjkanja kadra morali razdeliti med zunanje sodelavce, le-ti pa za- radi svojih stalnih služb ne morejo prihajati dopoldne, zato se vežejo le za določene dni, s čemer nastopajo težave pri sestavi urnika. Veliko problemov povzročajo tudi osebni dohodki. Na žalost moram reči, da imamo letos v šolskem centru manjše kot lani. Temu botruje sporazum, ki za srednje šole ni bil dobro rešen in nastopajo resne kadrovske težave. Sporazum tudi ne dopušča, da bi iz lastno ustvarjenih dohodkov v delavnicah in pri dopolnilnem izobraževanju — torej pri večjem angažiranju ljudi izplačevali stimulacije, zato imamo v primerjavi z lanskim letom le 95% dohodke. Tako imajo pri nas predavatelji z visoko izobrazbo, to so filozofi, profesorji, inženirji povprečje 2700 din mesečno. Vse kaže, da se malo diplomantov tehniške šole odloči za zaposlitev v Iskri. Kje je vzrok? Diplomanti tehniške šole se v glavnem odločajo za študij na višjih in visokih šolah. Po podatkih, ki jih imamo se približno 80 % diplomantov odloči za nadaljnji študij, ostali pa se zaposlujejo po celi Gorenjski. Verjetno je, da se najmanjše število diplomantov odloči za Elektromehaniko. Kje so vzroki ne bi mogel reči. Osebno menim, da za industrijo ni dobro, če se srednji kadri takoj in v takem številu odločujejo za nadaljnji študij, saj imajo poklic, zato bi bilo boljše, da se najprej zaposlujejo v industriji in se morda pozneje odločijo za študij. Po Informacijah je Iskrina poklicna šola v Ljubljani zaradi odvzema najetih prostorov prenehala s samostojnim delom In se priključila Izobraževalnemu centru Litostroj. Je bila priključitev že izvršena in kje je sedaj učni kader? Poklicna šola v Ljubljani je s 1. septembrom prenehala biti delovna oz. organizacijska enota ŠC, saj je v celoti že v organizacijskem sestavu Izobraževalnega centra Litostroj. Učenci za kovinarske poklice se že od lanskega šolskega leta in tudi letos šolajo v imenovanem centru, medtem ko so učenci za elektro poklice trenutno še v stavbi na Linhartovi cesti v starih prostorih, ker še ni dograjen predviden objekt ob Litostroju. Ta je v delu in bo predvidoma končan (po pogodbi) oktobra, v kar pa nekoliko dvomim. Verjetno bo kakšen mesec zaostanka, zato predvidevam, da se bo v začetku decembra tudi ta elektro oddelek preselil. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki je lastnik teh prostorov — z njim smo imeli pogodbo do meseca julija za leto 1972 — nam grozi s tožbo, vendar upamo, da bo do preselitve, ki si jo tudi sami želimo, potrpeli. Kader, ki je bil na poklicni šoli v Linhartovi je v glavnem prešel v Litostroj, nekateri pa so se zaposlili v organizacijah ZP Iskra v Ljubljani. Menim, da je bilo kadrovsko vprašanje v redu rešeno. Kakšna je povezava ŠC Iskra in IC Litostroj? Povezava šolskega centra Iskra in Izobraževalnega centra Litrostroj po pogodbi še vedno obstaja. V času investicije celotno finančno politiko oz. vsa sredstva zbira SC Iskra, plačujejo vse situacije, pa tudi vračanje kreditov bo teklo prek ŠC Iskra. Pri nadaljnjem poslovanju bomo imeli še vedno močne stike v tem, da ŠC Iskra preskrbi učence za vsakoletni vpis in vodi nadzor, zato posamezne delovne organizacije ZP Iskre v Ljubljani zadevno ne poslujejo z IC v Litostroju, ampak s ŠC Iskra. - Fi - 28, SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS ZK mora povečati vpliv Centralni komite je 28. septembra na svoji 28. seji pod predsedstvom predsednika Franca Popita razpravljal o tem, da brez sposobnih in politično močnih ljudi ni družbenega napredka, zaradi česar mora družba in še zlasti zveza komunistov imeti potreben vpliv pri izbiranju ljudi na odgovorna delovna mesta. Tem pomembnim vprašanjem so bila posvečena izvajanja mnogih govornikov, ki so sodelovali v razpravi. Z enako zavzetostjo pa je centralni komite razpravljal tudi o poročilu komiteja univerzitetne konference ZKS o idejno-političnih vprašanjih na ljubljanski univerzi. Na dopoldanskem delu seje CK ZKS, ki se je nanašal na uresničevanje nalog ZKS s področja kadrovske politike v graditvi samoupravnih družbenih odnosov je imel uvodni referat predsednik kadrovske komisije CK ZKS Janez Strniša, dopolnil pa ga je še sekretar iste komisije Tomaž Tomažin, v razpravo pa se nato posegli še Franc Razdevšek, Jože Drnovšek, Vlado Janežič, Miran Potrč, Silva Jereb, Ivan Dolničar, Milena Stiftar, Peter Toš, Polde Kejžar, Slavko Soršak in Ljubo Pipan. Na popoldanskem delu 28. seje CK ZKS je po uvodnem referatu sekretarja univerzitetne konference ZK Gojka Staniča, začel razpravo Vinko Hafner, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, ki je govoril‘0 problemu združitve mestne in univerzitetne organizacije ZKS ter o vprašanju socialne strukture študentov na univerzi. Vinko Hafner zaupa v združitev mestne in univerzitetne organizacije ZKS v enotno telo, saj bi tako druga na drugo lahko odločneje vplivala. Govoreč o socialni strukturi študentov na univerzi pa je sekretar mestne konference ZKS med drugim dejal: »Ne gre za to, da bi ustvarjali poseben sloj delavskega izobraženstva, pač pa za to, da okrepimo vpliv tistih struktur, ki jim dajemo največ poudarka in, ki v sebi nosijo najbolj napredne socialne težnje.« Oba dela 28. seje CK ZKS zajemata aktualno in pomembno vsebino, vendar pa do konca seje niso bili s tem v zvezi sprejeti konkretni sklepi, ker so se člani CK ZKS odločili predlog sklepov o kadrovski politiki še izpopolniti s pripombami z razprave in ga nato obravnavati ponovno na naslednji seji centralnega komiteja. . Kako je z mladimi v tovarni Predstavniki družbenopolitičnih organizacij razpravljali o položaju mladih v tovarni Na pobudo predsedstva TK ZMS ELEKTROMEHANIKA ISKRA Kranj so se v četrtek, 28. septembra v dvorani delavskega samoupravljanja zbrali predstavniki tovarne in družbeno-političnih organizacij. Namen njihovega razgovora je bila kritična ocena dosedanjega dela mladinske organizacije, obenem pa so posamezni predstavniki podali predloge za nadaljnje vključevanje mladih v druž-beno-politično življenje v tovarni. V uvodni besedi je predsednik mladinske organizacije ELEKTROMEHANIKE govoril o dosedanjem bolj ali manj uspešnem delu mladinske organizacije. Poudaril je, da smo pomemben uspeh dosegli z vključitvijo mladih v samoupravne organe, saj je danes v vseh samoupravnih telesih vključenih kar sedem-inštirideset mladincev. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da so k tej akciji pristopile tudi vse ostale družbeno-politične organizacije v tovarni. V razpravi je bilo izrečenih nekaj kritičnih besed o delu mladine v tovarni. Prisotni so se strinjali z ugotovitvijo, da se pri delu z mladimi ponavljajo stare napake. Zato je nujno potrebno spremeniti metode dela in jih prilagoditi sodobnim zahtevam časa. Dejstvo je, da so mladi že takoj v začetku zaposlitve v tovarni prepuščeni samim sebi, zato je potrebno ta problem reševati takoj pri sprejemu v delovno razmerje, ne pa, da opravimo samo formalnosti, potem pa se zadovoljimo z mislijo, češ, saj se bodo že sami znašli. Spremeniti moramo odnos do mladega delavca in mu omogočiti vključitev v samoupravni mehanizem in delo družbeno-političnih organizacij. Predvsem gre za odnos neposredno predpostavljenih ljudi do mladega delavca, ki prvič vstopa v proizvodni proces. Metode dela teh ljudi so največkrat zastarele in niso dorasle miselnosti mladih ljudi, kar v prvi yrsti odvrne mladega človeka od kakršnekoli aktivnosti, razen one nujne, ki je potrebna za njegovo eksistenco. Po drugi strani pa tudi družbeno-politične organizacije premalo ali pa skoraj nič ne skrbijo za svoj podmladek in bodoče kadre. -Vse skupaj nam na koncu daje stanje, kakršno je danes, ko nemočno vzdigujemo roke s precej patetično ugotovitvijo: Saj ni nobene zainteresiranosti med mladimi! To pa vsekakor ni rešitev. Prav tako ne moremo naprtiti vso odgovornost mladinski organizaciji na ramena in samo od nje zahtevati ustrezne rešitve, kajti mladina je le del samoupravne skupnosti in prav ta skupnost mora reševati njene probleme. Nadalje so bili udeleženci sestanka! mnenja, da moramo mladino usmeriti na tista interesna področja, ki jo zanimajo, kar bi, nedvomno mnogo doprineslo k nadaljnjemu razvoju naše tovarne. Omenjena so bila tri interesna področja: tehnično, politično in ekonomsko področje, kjer bi zainteresiranim mladincem posredovali znanje, ki bi pripomoglo k njihovi afirmaciji in preprečilo samogibno dviganje rok ob važnih odločitvah v delovnem kolektivu. Na koncu so se predstavniki družbeno-političnih organizacij sporazumeli za nadaljnje sodelovanje pri vključitvi mladih v proizvodni in samoupravni proces, kar je že pri akciji vključevanja mladih v samoupravne organe pokazalo precejšen uspeh. Jože Poglajen »Aparati« Ljubljana »Usmerniki« Novo mesto V avgustu presežen obseg proizvodnje za domači trg Proizvodnja jc v mesecu ¡avgustu potekala še vedno v znamenju letnih dopustov, kar jc sicer tudi predvideval dinamični načrt proizvodnje. Zato je bil načrtovani obseg nižji kot v ostalih letošnjih mesecih, vendar za malenkost višji kot v prejšnjem mesecu. Ocenjevali smo sicer, da bi na račun nedokončane proizvodnje iz julija načrt lahko uspešno izpolnili ali celo presegli, toda to se nam ni posrečilo in tako smo zaostanek v kumulativi celo za malenkost povečali. Mesečni dinamični načrt celotne proizvodnje smo dosegli s kazalnikom 9,8,14, s tem pa je bila kumulativa dosežena s 97,30 %. Od tega je bila mesečna naloga za domače tržišče sicer rahlo presežena, saj je na tem področju kazalnik 101,86. Zaostajamo pa precej v kumulativni izpolnitvi, kjer je bilo doseženo le 95,41 % načrtovanega obsega proizvodnje. Nasprotno pa je pri izpolnjevanju nalog na področju izvoza, kjer smo v mesecu avgustu izpolnili le 70,91 % načrtovanega obsega, v kumulativi pa imamo s kazalnikom 110,34 še kar soliden naskok. Po posameznih skupinah izdelkov smo do konca meseca avgusta izpolnili proizvodni načrt z naslednjimi kazalniki: Skupina izdelkov Kazalnik izpolnitve načrta A. domači trg avgust kumulativa stikalni aparati 30,06 123,50 ind. elektronske naprave 69,12 78,53 zašč. releji, elem. avtomatike in signalno varnostne naprave 120,77 94,42 rezervni deli, usluge 11,69 158,39 skupaj domači trg 101,86 95,41 B.Izvoz ind. elektronske naprave 8,97 137,27 zašč. releji, elem. avtomatike in signalne naprave 89,54 104,62 skupaj izvoz 70,91 110,34 V skupini stikalnih apara- secih leta delati po okrog tov je v kumulativi tudi 9,65 % letnega obsega proiz- manjši nenačrtovani izvoz, ka- vodnega načrta, kar pomeni terega z načrtom ne moremo približno 10% več, kot smo primerjati, je pa za nekaj de- doslej dosegli v najugodnej- setin odstotka povečal skup- šem mesecu leta. To pa ne ni kazalnik izvoza. bo lahka naloga, vendar pa Takšno, dokaj različno izpolnjevanje proizvodnega načrta po posameznih panogah izdelkov je bilo v avgustu prav izrazito, vendar pa v precejšnji meri pogojeno z zunanjimi vzroki. Izvoz v nekatere zahodne države je bil zaradi avgustovskih počitnic tam skoraj v popolnem zastoju, prav tako pa tudi dotok naročil. Počitniško razpoloženje pa je vplivalo tudi na oskrbo z reprodukcijskim materialom, ki je nekoliko bolj zašepala, čeprav je res, da je bil hkrati oslabljen tudi pritisk in potrebe v tej-smeri. Poleg načrtovanega izpada zmogljivosti zaradi letnih oddihov' delavcev je nenadna ohladitev v avgustu močno in nepričakovano prinesla dodatne izpade zmogljivosti zaradi močno povečanega bolniškega staleža, kar je občutno vplivalo na normalni potek proizvodnje, posebno na montažnih linijah. Analiza vseh teh vzrokov in predvidevanje vseh teh elementov načrtovanja zmogljivosti bo pač naloga pri sestavljanju letnega proizvodnega načrta za naslednje leto, v letošnjem pa bomo morali »napako« popraviti z zvišano Produktivnostjo in z dodatnim delom v nadurah. Če bomo hoteli doseči letni pro-mvodni načrt v celoti, bomo morah' v preostalih štirih me- ni nedosegljiva, če bodo vse službe, ki proizvodnjo pripravljajo, oskrbujejo in usmerjajo, opravile svoje obveznosti v celoti in pravočasno. Pri tem moramo opozoriti predvsem na problematiko orodij, ki ob naglem povečanju obsega proizvodnje vse boj j in bolj izstopa v ospredje in deluje kot zaviralni faktor že v sedanjem trenutku. Vse prepogosto namreč nastajajo zastoji v montaž; zaradi pomanjkanja lastnih polizdelkov, kar je posledica prenizke zmogljivosti ali pa izrabljenosti in s tem v zvezi nastopajo pogostni kvari na orodju. Tudi zmogljivost remonta orodij je že dokaj kritična, kar vse zavira tudi vse prej dobro opravljeno delo. od tehnologije, načrtovanja, oskrbe z reprodukcijskim materialom do organizacije proizvodnje. Problematika pomanjkanja' orodij ali pa njihova zastarelost je toliko bolj kritična, ker na tem področju niso možne hitre in improvizirane rešitve. Ciklus od konstrukcije orodja do njegove finaliza-cije zahteva svoj čas, katerega pravzaprav lahko rešujemo samo s povečanimi zmogljivostmi doma, ali v uslugah drugje, ne moremo pa ga bistveno skrajšati v njegovem absolutnem trajanju. Tega se moramo temeljito zavedati in tako tudi ukrepati! Zato resna odločitev v reševanju tega vprašanja ne trpi nobenega odloga. Posebno ker vemo, da v letu 1973 želimo povečati obseg naše proizvodnje še za okrog 24%. In to predvsem pri naši množični proizvodnji, ki je še najbolj vezana na tekočo oskrbo s celotnim gradivom, tako s kupljenimi deli, kot tudi z lastnimi polizdelki. Predvsem pri slednjem pa ne bi smeli nikoli zatajiti! Do konca leta nam tako ostaja zelo malo časa. Če želimo letošnji proizvodni načrt izpolniti in v naslednjem letu opraviti še precej večje naloge, je rešitev nakazanih problemov orodij temeljna™ zahteva pripravljalcev naše proizvodnje in vseh neposrednih proizvajalcev. —L— Z oktobrom izplačevanje OD delno prek hranilnih knjižic Podobno kot že v nekaterih delovnih organizacijah, tudi v organizacijah združenega podjetja Iskra, so se tudi v naši tovarn; usmemiških naprav v Novem mestu pred časom odločili, da bodo dei osebnih dohodkov zaposlenih začenši z mesecem oktobrom izplačevali prek hranilnih knjižic. Za to so jih prepričale izkušnje drugod in tako je delavski svet tovarne sklenil to novost, ki nedvomno ima določene koristi, tako za delavca, kot tudi za delovno organizacijo, vpeljati. Za delno izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih prek hranilne knjižice so izdelali naslednji kriterij: del.v. :m z najnižjimi dohodki do 800 din na mesec bodo celotni znesek še naprej izplačevali v gotovini, delavcem s prejemki do 1.20G din, bodo vlagali na hranilne knjižice 200 dinarjev, onim z osebnimi dohodki do 2.000 dinarjev pa vse kar prejemajo nad 1.000 dinarjev. Tisti, katerih osebni dohodek znaša od 2.000 do 3.000 dinarjev, bodo prek hranilne knjižice nakazovali vse nad 1.200 dinarjev, tistim z osebnim dohodkom nad 3.000 dinarjev pa vse nad 1.500 dinarjev. Za tak način delitve so se odločili zdaj v začetku, pozneje pa bodo morda našli drugega, če se bodo za to pokazale potrebe. » Elektromehanika « Kranj Močan vpliv ZK Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja sekretar ZK v kranjski tovarni — ing. STANE! MIHALIČ tudi tako glasujejo. Poleg načinov, ki sem jih omenil, delujejo tudi naše komisije (komisija za razvoj - samoupravljanja, gospodarska komisija in kadrovska komisija). Te komisije sodelujejo z organi upravljanja predvsem takrat, ko se razpravlja o samoupravljanju, poslovanju in kadrovanju. Kakšno je sodelovanje ZK z vodstvom tovarne? Z vodstvom tovarne sodeluje partijska organizacija največ prek sekretarja oz. mene in predsednikov komisij, kjer zastopamo stališča, ki jih je sprejel komite. Pri kadrovskih premikih v tovarni se stalno posvetujemo oz. dogovarjamo, kakšni ljudje bodo postavljeni na vodilna delovna mesta. Tudi pri morebitnih nepravilnostih v tovarni se dogovorimo z vodstvom tovarne, predsedniki političnih organizaoij in samoupravljanja za določene cilje in bodoče naloge, da odpravimo tiste napake, ki se v tovarni pojavijo. Menim, da so ti razgovori preveč poredko, zato bo treba sestanke sklicati večkrat in jih še bolj izpopolniti. Na teh razgovorih se namreč pogovarjamo o problemih, ki se v tovarni pojavljajo: o nedovršenem planu proizvodnje v tovarni, asortimanu, organizaciji tovarne ipd. Govorili ste o problemih, ki jih ZK načenja in rešu. je skupaj s samoupravni- Kako Zveza komunistov v kranjski tovarni sodeluje s samoupravnim; organi? ZK sodeluje s samoupravnimi organi tako, da posega v razprave in daje predloge na -sejah poslovnega odbora oz. delavskega sveta in v komisijah, ki jih imajo organi upravljanja, predvsem pa s tem, da že pri samih volitvah predlaga čim več članov ZK v samoupravne organe. Ob večjih problemih, ki nastajajo v tovarni oz. ob sprejetju raznih pravilnikov,. kot so o delitvi osebnih dohodkov, pravilniku o delovnih razmerjih, o družbenem standardu itd., naš komite daje konkretne predloge. Največkrat se zgodi, da so naša prizadevanja in obrazložitve tako močne in utemeljene, da samoupravni organi dostikrat mi organi. Lahko navedete konkreten primer? Mi smo v zadnjem času ves svoj vpliv zastavili vprašanja obrata, ki ni izvrševal plana proizvodnje. Zahtevali smo, da se izplačajo vodilnim delavcem OD po pravilniku oz. če se stanje ne popravi, tudi režijskemu kadru, ker krat-komalo ni denarja oz. ne bi bilo prav, da bi celotna tovarna nosila breme izpada nekega obrata. Smatram, da bo to ugodno vplivalo, v nasprotnem primeru pa bi morali z izplačevanjem OD po pravilniku preiti na celoten kolektiv obrata. Informirali smo ljudi o stanju in o posledicah. Smatram, da je nekaj krivde tudi drugod, predvsem zarai financ, reprodukcijskega materiala itd. Obrat je zadevno dobil nalog, da čimprej pripravi analize, kje so vzroki takega stanja. Menim, da bo to kmalu izdelano, nam pa bo tudi jasno, kje so' zarodki in kje so vzroki, ki jih je treba odpraviti ali pa podvzeti kakšne ostrejše ukrepe. Kakšno je sodelovanje s sindikalno in mladinsko organizacijo? Imamo dobro .sodelovanje s sindikatom. Vse večje akai-je, ki se odvijajo v naši tovarni, predlagamo in zagovarjamo skupaj. Tudi z mladino imamo določena sodelovanja, predvsem s predsedstvom, največ pa s predsednikom. Pri mladim moramo najti metode in načine, kako (Dalje na 6. strani) Pr! vratarja kranjske tovarne so obiskovalci prejeli Iskrin znafir in ličen barvni bilten — TO JE ISKRA ELEKTROMEHANIKA vo, ki šc nc vemo kaj in kam bi...« Večina mladih je bila podobnega mnenja, le eden izmed vprašanih je dejal,* da ga sicer tovarna zanima, njegova želja pa je, da bi postal filozof. Na tem področju . namreč lahko uporabljaš fantazijo do fantastičnih zaključkov ...« Tudi prav, sem si mislil, kdo bo kratil mladini življen-ski polet, za nas je važno, da tudi take, ki so se odločili za drugo pot, zanima delo v tovarni. »Hopla«, je dejal moški, ki mi je nehote stopil na nogo. Ko je videl beležnico, je dejal: »Ste od časopisa? ...« »Da, ampak ne od zunanjega, pač pa od glasila »Iskra«.« »No, potem pa kar napišite, da nam je »grozno« všeč, da si lahko ogledamo proizvodnjo in seveda izdelke v tovarni. Jaz sem sicer kmet, pa me vse zanima. Veste, imam otroke, ki jih zanimajo le stroji pa elektrika in novotarije. Ne vem, če bo kdo ostal doma. No, če pa bo, mu pa tudi nc bo škodil l-J; J : ¥ kranjski iskri kakšen poklic. Iskra je blizu. Morda se otroci odločijo prav za Iskro.« Posebno veselje so ta dan doživeli tudi mnogi zaposleni, ko so jih po imenu klicali otroci, žene, možje ali sorodniki. Marsikdo je ta dan prvič videl, kje dela oče, brat, sestra ali pa že njihovi sinovi in hčere. Tudi za te ljudi je bil to dan izrednega zanimanja za delo v Iskri. Izredno število mladih ptiča o velikem zanimanju mladine za delo v Iskri ZAMISEL, NAJ BO TOVARNA ENKRAT .NA LETO ODPRTA JAVNOSTI, JE V CELOTI USPELA Sobota, 30. septembra je bila za kranjsko »Iskro« nekaj nevsakdanjega. Prvič v 26-lctni zgodovini te tovarne so se vrata odprla na stežaj vsem, ki so si žeieli ogledati proizvodne obrate. Iskra se je odprla javnosti z vsem. srcem, da je lahko množicam pokazala delo nenehnih prizadevanj vseh članov kolektiva, pa tudi tistih, ki so v tem obdobju soustvarjali, pa jih ni več, ker so'odšli v zasluženi pokoj ali pa so se za vedno poslovili od nas. To je Iskra Elektromehani- ka — je pisalo v ličnem barvnem biltenu, ki je v besedah in slikali približal bralcem kranjsko Iskro. Od 9. do 13. ure so neprekinjeno prihajali obiskovalci, posebni vodiči pa so jih vodili po planirani poti skozi produkcijo, galva-niko, montažo števcev, telefonskih naprav in rotacijskih strojev. Seveda so bili vsi obiskovalci sproti seznanjeni s potekom proizvodnje in prav zaradi tega so si lahko obiskovalci ustvarili mnenje o delu in proizvodnji največje organizacije v Iskrini skupnosti. Pomešal sem se med udeležence, prisostvoval raznim razgovorom, pa tudi sam sem vprašal mnoge, kaj menijo o tem, kar so videli. Največ sem se pomudil pri mladih, ki še'hišo v službi in si svoj bodoči poklic šele zamišljajo. Videi sem, kako je mlad fant bujnih las, rjavih in bistrih oči dolgo ogledoval razne naprave in montažne dele v ATN. »Ti je všeč?« sem ga vprašal. »O, da ... Prvič gledam te stroje, naprave in izdelke. Veste, elektrika me zanima. Da je Iskra tako velika, nisem vedel. Že eno uro sem tu, pa še nisem vsega videl.« »Kakšen poklic si boš izbral?« »Elektrika, je moj konjiček. Najbrž bom električar.« »Si sam, ali vas je prišlo več?« »O, več, več. Kasneje sc dobimo, pa se bomo pogovorili. Ampak, to hočem reči, da je-»prima«, ko lahko gledaš, kaj in kako delajo v tovarni. Posebno za mlade je to zanimi- Obiskovalc! so pozorno poslušali razlago o poteku proizvodnje, da so lažie sledili ogledu proizvodnih enot Najlepša srečanja pa so bila z upokojenci Iskre. Koliko ponosa je bilo v njihovih očeh. Kako slovesno so bili napravljeni in s kakšnim zanimanjem so si vse ogledovali: predvsem novosti in pa montažne prostore v novi stavbi ATN. »To so Iskraši, sem si dejalj »ti ljudje so bili in bodo del Iskre, ki so jo videli ob njenem nastanku, z njo rasli, se razdajali in ji pomagali pri današnji rasti.« »Kako je kaj z novo stavbo na Laborah?« so spraševali. . »Raste, konce decembra bo otvoritev.« »Koliko je zdaj zaposlenih?« »Blizu 6.000.« »Ej, Iskra raste, raste. To beremo v glasilu. Vse preberemo, vse nas zanima ... Da, to je naša Iskra!« Skoraj se zasveti v očeh ... Ganotje, ponos, up, veselje; Vsaki skupini (po 15 oseb) je bil dodeljen vodič, ki je obiskovalce seznanjal z načinom organizacije proizvodnje vse je bilo zapisano t tej mehki in vlažni svetlobi, ki priča o zvestobi Iskri. Prek 4.000 obiskovalcev v Iskri priča, da je bil ta dan, ko je bila Iskra odprta javnosti, potreben. Iskra vabi, Iskra odpira vrata, Iskra nudi zaposlitev. Pomen Iskre dokazuje množica obiskovalcev, neprecenljivo je to tudi za mlade in za Iskro, saj se bodo mnogi prav zaradi te-_ ga zaposlili v Iskri. To je bila živa in neposredna propaganda, ki bogati interes, ki rodi sadove. Za uspel dan množičnega obiska v Iskri gre pohvala vsem organizatorjem in vsem tistim, ki so pri tem aktivno sodelovali. Splošen uspeh, je tudi njihov uspeh. Kolektiv kranjske Iskre jc s tem dnevom ponovno dokazal visoko zavest pripadnosti Iskri. Prek 3 ure so se vrstile skupine obiskovalcev, zato Je moč reči, da je bilo zanimanje za Iskro izredno Izredno zanimanje za razne faze montaže. Vodič (desno) tolmači skupini potek dela liaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiHiuuiiitHimMt.imiiiiiiiHumintimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimuiHi [iitHiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiHiitHutumiiHiiiiiiutiiiiiiiiiiimiiuimiuiiiiiimH Uvajanje proces n-Ufo računalnikov in sistemov v jugoslovanski prostor Iskra — Zavod za avtoma- nemogoča Danes so računal- — razvoj novih sistemov tizacijo v Ljubljani se je zelo niki dosf 'II že visoko stop- (hardware — saftware). zgodaj vključil na tržišče di- njo upo: abe. Vsak želi pro- Prav majhen korak je do gitalnih avtpmatov in siste- ces, pa naj bo to kakršenkoli, nadzora kakršnegakoli procentov. ' čim bolj natančno nadzoro- sa, ki ga je smiselno nadzoro- Zahteve o procesni obdela- vati, saj mu to prinaša nepo- vati s procesnim računalni-vi podatkov so izredno hitro sredne finančne koristi, kar kom, če je natančno defini-Jtaraščale. Zalo je bil v ZZA je za rentabilno poslovanje ran matematični model siste-organiziran oddelek za obde- nujno potrebno. Oddelek ob- ma. Vsak dober gospodar raz- Lvo podatkov (RSAE454) deiujc predvsem probleme in- Kako rešujete probleme v mišlja o svoji perspektivi, Pod vodstvom SLAVKA GO- formacij na področju energe- zvezi s kadri, ki je kot je ker smo v Združenem.podjet- RE.MCA, el. ing., ki je na tike, to je: znano pereč problem v ju i s k ra dolžni razmišljati vprašanja UREDNIŠTVA dal — transformatorske posta- Iskri? tudi za področje procesnih naslednje odgovore: je, Pri dobivanju strokovnih sistemov. Slej ko prej bo — hidro in termoelektrar- kadrov nimamo več dosti imelo vsako gospodinjstvo ne, problemov. Organizacijsko-ka- neke vrste procesni računal- — proizvodnja naftnih polj, drovska služba v ZZA (štipen- nik. Taka so gibanja oz. na— nadzor nad distribucijo disti itd.) uspešno rešuje ta črtovanja v bolj razvitih dr-elektrike, nafte in plina. problem. Oddelek ima 45% žavah, mi pa hitro- hodimo Res je. Imenovani oddelek se — dispečerski centri, sodelavcev s fakultetno izo- za njimi. Kaj to lahko v per- ukvarja z načrtovanjem pro- — izmenjava podatkov'med brazbo, po osnutku plana spektivi pomeni za Iskro je cesnih sistemov, zato bi bilo procesnimi računalniki, kadrov do 1. 1975 pa naj bi danes že težko definirati. Piavo ime »oddelek za pro- —problemi sigurnosti delo- jih imel 85%. Tako visok od- Vsekakor pa letno 4.000.000 cesne sisteme«. Pravzaprav vanja računalniško vodenih stotek inženirskega kadra je N din ne bi bilo za celotno le ožja specializacija skoraj sistemov in nujno potreben zaradi teže Iskro velik problem, da se to Obdelava podatkov je relativno širok pojem v kateri so specializira oddelek za obdelavo podatkov? problemov na procesnem področju. Zavod kot raziskovalna organizacija v združenem podjetju Iskra je namenjena za razvoj sistemov za Iskrine tovarne. Vemo, da za to področje sedaj ni specializirana nobena od Iskrinih tovarn. Kdo vam potem financira Razvoj. panogo (razvojno) postavi na trdna tla. Financiranje s strani Iskre n¡ rešeno. Menim, da je eden od osnovnih razlogov trenutno stanje na tržišču, ki še ne sili nikogar znotraj Iskre v relativno velike investicije, tako razvojne kot proizvodne. Pravzaprav je to problem programske usmeritve Iskre, ki bo, upam, kmalu uspešno rešen. Oddelek je v letu 1972 financiran: — SBK 18%, — kupci (izven Iskre) 82 %. Kakšno je stališče prodaj* ne organizacije Iskra Commerce do tega področja? Pismenega oz. uradnega * stališča do tega področja nimam. Kljub temu pa kaže največ zanimanja direkcija »Avtomatike«. Z njimi največ sodelujemo. Sodelovanje se razvija dokaj dobro, kljub temu, da predstavlja realiza-rija na tem področju danes Ali res nočejo fantje biti kovinarji ? Glede na to, da dela v naši tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu v pretežni meri mlad delovni kolektiv, je povsem razumljivo, da je v tovarni leto za letom veliko novih prosilcev za stanovanje, ki si skušajo čim prej uresničiti željo po lastnem domu. Ob takem stanju stanovanjskega vprašanja zaposlenih kljub še tako dobri volji ni mogoče hitro in učinkovito rešiti, ker so za to pač potrebna dokajšnja denarna sredstva, le-ta pa so seveda vselej omejena in zato silijo vsako delovno organizacijo v postopno uresničevanje na tem področju zastavljenih ciljev. Pa kljub temu reševanju stanovanjske problematike v horjulski tovarni posvečajo vso možno pozornost. Stanovanjska komisija je, upošte- (Nadaljevanje s 3. strani) jih pridobiti za večje sodelovanje in jih zainteresirati za aktivnejše delo. Koliko članov šteje ZK v kranjski tovarni in -kako se mladi vključujejo v partijo? V Iskri je okrog 300 članov ZK. Menim, da jih je premalo. Mi smo komaj letos uspeli, da se je začelo članstvo številčno popravjati in to v pozitivnem smislu. Bilo je nekaj izstopov, prirastka pa ni bilo. En vzrok je v tem, da mladina ni dala tistega kadra, kot smo ga pričakovali, drugi vzrok pa je v tem, ker smo pred leti hoteli partijo postaviti na teren. Dve leti smo porabili v tovarni, da je partija dobila pravo veljavo in da so komunisti spoznali, kje morajo delovati in delati. Zato smo sedaj začeli dobivati nove člane. Računam, da vajoč vse okoliščine in pogoje posameznih prosilcev, sestavila prioritetno listo prosilcev in po njej bodo ob razpoložljivih možnostih reševali najbolj pereče prošnje. Tovarna v Horjulu je letos vezala pri banki za stanovanjsko varčevanje svojih prosilcev 340.000 dinarjev lastnih sredstev. Ta sredstva je vložila za prvih sedemnajst, najbolj opravičenih prosilcev, v naslednjem letu pa bo v ta namen vložila še nadaljnjih 90.000 dinarjev. To je bil doslej menda največji prispevek tovarne elektronskih‘instrumentov, da bi v njeni čim prej rešili stanovanjsko problematiko zaposlenih, seveda pa bi bila za učinkovitejše reševanje še preostalih vloženih prošenj potrebna veliko večja finančna sredstva. bo letos sprejetih še 15. Dingo leto se bo ta številka prav gotovo povečala, jasno pa, da se bomo tudi mi komunisti več angažirali, da bo interes mladih za vstop v ZK večji. Pretežno se pogovarjamo z mladimi proizvajalci, ker je treba tudi strukturo prevetriti. Ali je vpliv ZK v kranjski tovarni dovolj opazen? Vpliv ZK v kranjski tovarni je močan, ne trdim pa, da je dovolj močan. Mislim, da manjka komunistom večji del informacij. Informativ-nost moramo izboljšati, če hočemo, da bo tudi sodelovanje boljše. Podatke o planih in raznih ukrepih moramo pravočasno dobivati. Vse kaže, da bo z dobro vpeljano informativno službo, ki bo v tovarni intenzivneje začela z delom s 1. januarjem, tudi ta problem ¿rešen. ABC V letošnji 35. številki Iskre je objavljen še kako aktualen intervju s tovarišem Ti-šeljerjem i? SC v Kranju pod naslovom »Deficitni poklici: strugar, rezkalec, strojni ključavničar.« Problematiko pomanjkanja kvalificiranih kovinarjev čutimo še posebno »na terenu«, po tovarnah. Kje je vzrok, da je tako majhno zanimanje za ta poklic? Pri nas (ELEKTROMOTORJI) smo imeli letos razpisanih 17 štipendij za poklicno šolo, na razpis se je javilo le 6 kandidatov. Zanimiva je primerjava: za srednjo šolo je bilo le 7 razpisanih štipendij, kandidatov pa 11. Zakaj je tolikšna razlika' v zanimanju za poklice, ki so si po nivoju in stroki zelo blizu? Eden prvih vzrokov je gotovo tretiranje tehnika kot nekaj višjega od kvalificiranega delavca, ki je še vedno fizično v kontaktu z materialom in izdelki, ki jih poklic- no izdeluje. Ni tu samo vprašanje dohodka. V naši tovarni so si dohodki tehnikov in kvalificiranih delavcev zelo blizu. Gre bolj za fiksno idejo, da je tehnolog, projektant, ali če hočemo tehnični risar »gospod«. Pogoji dela so vsaj na videz veliko lepši. Tehnik sedi za risalno desko, za pisalno mizo ali pa je med nižjim vodečhn kadrom. Strugar, ključavničar ali rezkar pa so v težkih delovnih pogojih: ropot, umazanija, olje, prah. Morda pa so kovinarski poklici premalo znani? Največkrat se zadovoljimo z razpisom v časopisu in si zadovoljno manemo roke, da smo opravili svoje. Če nam manjka kadra, bomo morah seči po sodobni reklami: televiziji, radiu, plakatih. Ka*era od naših tovarn je lani povabila 8. razred na ogled tovarne? Smo mladim fantom in dekletom pokazali, kaj bi lahko delali, kako, na katerih strojih, pod kakšnimi pogoji ¿n kakšne perspektive ima.o, h postanejo kovinarji? Zdi se mi, da je to še zeio ucobde. ianc področje in da mo v.-e . premalo naredili za poklicno usmerjanje. Premalo je tudi povezave s šolo, ki nam pri. pravlja bodoči kader. Zadnjič sem bil na naši osnovni Šoli pa nimajo v fizikalnem kabinetu razen enega našega motorčka niti enega našega iz-d< Ika, čeprav imamo še kopi. co artiklov, ki bi jim pri pouku prav prišli. Po mojem mnenju je posebno v manjših krajih, kjer imajo to^ar. ne »kadrovsko interesno po. dročje« le na prostoru ene ali dveh osnovnih šol, najboljša propaganda za deficitarne po. klice direkten kontakt z učenci. Povabili so j.h v tovarno, pokazali bodoče delo. Potrebna je reklama v šolskem časopisu m s plakati. Seveda pa tega ne bo zmogel sam šolski center. Treba bo pomoči vseh /amtctesirairh tovarn in njihovin služb. Seveda pa je eden resrnb problemov nagrada. Učenec v prvem letniku včasih ne dobi niti toliko nagrade, kolikor da za avtobus. Srednje, šolec dobi precej več. Važen je tudi osebni dohodek. V naši tovarni imamo nekaj tehnikov, ki bi jih nujno rabili na mestih za katera imajo izobrazbo. Pa nočejo z delovnih mest kvalificiranih delav. cev, ker imajo tam po dolgoletnih izkušnjah precej večje dohodke kakor — tehniki začetniki. Tudi tu končno obvelja komercialno načelo: »daj-dam«, Frenk Kotar ISKRA — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, Tržaška c. 2 išče in vabi k sodelovanju VODJO RAČUNOVODSTVA ekonomista ali ekonomistko z visoko ali višjo izobrazbo OPIS DELA: vodstvo celotnega računovodstva. Usmerjanje in nadzor nad delom vodij posameznih .knjigovodstev. Sestavljanje periodičnih obračunov, letni zaključni in dr. Osebni dohodki po dogovoru. Vse kandidate bomo povabili na osebni razgovor, da jih seznanimo z delom in pogoji. . Lastnoročno napisane vloge pošljite na naslov: Iskra — Zavod za avtomatizacijo, kadrovska služba, 61001 Ljubljana, Tržaška c. 2. - Močan vpliv ZK iiiiiiiiiiiiiiinuiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiMiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiii le majhen delež celotne realise cije direkcije. Kakšna je razvojna problematika? Tehnično-tehnološko smo zreli za razvoj lastnega računalniškega sistema, vendar smo morali zaradi trenutne investicijske nezainteresiranosti Iskre ubrati krajšo pot. Izdelali smo analizo (F faza) proizvajalcev procesnih računalnikov, katerih centralne enote bi lahko uporabili kot Sestavni del našega sistema. Glavni parametri pri izbiri so bili: — dober oz. za naš namen uporaben hardware, — razmerje med tehnično vrednostjo in ceno računalnikov, — tehnološko tehnični koncept, — reference na procesnem področju, — standardni saftware, — asortiman in kompatibilnost (saftware-hardware). Začeli smo z razvojem potrebnega hardware in procesnega saftware — Iskra sistem DL 690. Za centralno enoto smo vzeli PDP 8/L, E in PDP 11. Za večje procesne sisteme smo se odločili za: CDC 1700, IMB model 7, PDP 15. Za tri sisteme smo se odločili zato, ker. to zahteva trg. Razvidi smo sistem z uporabo integriranih vezij v mehanskem sistemu ASEA COMBI FLEX. Sistem DL 690 je koncipiran kot univerzalni sistem za kontrolo manjših in srednje velikih procesov, in sicer v: elektroenergetiki, naftni industriji, prometu (ceste, ladje), industriji (kontrola proizvodnje — železarne, kemične industrije) itd. Nekih večjih razvojno tehničnih problemov ni. So kot povsod finančni problemi, ki pa sem jih že omenil. Organizacijsko (notranje) je oddelek razdeljen na pet skupin: projektivno prodajna (koncepti sistemov), razvoj saftwara (vedja skupine dipl. ing Dušan Ranč), razvoj hard-wara, konstrukcija in dokumentacija, izdelava prototipov, montaže in servis. Vsaka skupina ima svoje obveznosti. Način dela je skupinski. Pogodbene obveznosti izpolnjujemo 100 % tako glede rokov kot kvalitete. Prepričan sem, da nam kupci zaupajo, kar se mi zdi trenutno najvažnejše. Kakšne bi bile lahko neposredne koristi iz tega področja za Iskrine tovarne? _ Pričakovati neko veliko serijsko proizvodnjo na tem področju je danes nemogoče. 'Trenutno je realizacija procesnih sistemov pretežno lahko bi rekli umsko delo, ki se ga še ne da materializirati v taki obliki, da bi lahko stekel na tekočem traku. Vsak sistem je individualen in v večini primerov ni ponovljiv (programsko). Velike možnosti bi lahko bile, če se na nivoju Iskre doseže odločitev za samo en tip mehanskega sistema, ter kolekcijo digitalnih enot, ki bi jih lahko v pretežni večini vsi uporablja-1. Na ta način bi res lahko stekla serijska proizvodnja sestavnih delov, pa tudi sistemov. Iskrine tovarne, ki so tehnološko dozorele, da lahko uporabijo računalniški sistem za kontrolo proizvodnje pa že lahko koristijo usluge našega oddelka takoj. Bi nam povedali nekaj o perspektivnih nalogah za področje procesnih sistemov? Izdelujemo projekt računalniško vodenega sistema za distribucijo el. energije mesta Zagreba. Imamo zahtevo za ponudbo sistema dispe- činga Elektroprivrede Zagreb. Imamo razgovore za izdelavo projekta računalniškega nadzora el. energije na področju Dalmacije. Kakšni so vaši doseženi rezultati? Naročila smo izvršili za Elcktro Celje (ISKRA-DL6S). Elektro Ljubljana (ISKRA-DL68), Elektra.. Zagreb (ISKRA-DL68), Elektro Maribor (ISKRA-DL68 in DLS4), INA - Zagreb (ISKRA-DL 691), Letos delamo za EGM Maribor (CDC-SC 1700), naročila pa imamo tudi za Elektro Kranj (DL 691), in Elektro Makedonija (NRRA DL 691). Za zaključek naj povem, da ima danes Iskra vodilno mesto pri realizaciji procesnih sistemov v Jugoslaviji, tako po številu instaliranih sistemov, kot po težavnostni stopnji. Pri tem so upoštevani domači in tuji konkurenti. Upam, da bomo znali to v bodoče tudi obdržati. Jalovec Slikar - samorastnik Za današnjo številko smo izbrali Marka Kavčiča, vodjo skladišč in odpreme v naši tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu. Radi bi povedali vse o njegovem slikarskem delu, pa še o mnogočem, za kar kljub delu in skrbem za svojo petčlansko družino, še vedno najde čas. Marko Kavčič se je s čopi-fem in platnom srečal pred petnajstimi leti. Začel je, tako kot mnogi dragi, mladi in neizkušeni, ki pa v svoji notranjosti vendarle slutijo, da bi lahko tem Botranjim čutenjem lahko dali določeno podobo. Začel je plaho, nekam boječe, pa vendar iskajoče in iskajoče ic njegovo slikanje še danes. Sam pravi, da se še vedno Sfe, da še vedno njegove slike nimajo tistega, za vsakega «stvarjalca značilnega izraza. Ze od prvih poskusov sli-larskega ustvarjanja sem, Harko Kavčič najrajši posega Po motivih iz narave. Tu najde neizčrpne možnosti in tudi ■arava ga nadvse privlači, ato med njegovimi doseda-njtmi platni, prevladujejo Mivi iz narave. Odločil se |: ra olje in tej odločitvi litija zvest. Doslej je Marko Kavčič na-hkal že blizu sto slik, za ka--te vlada precejšnje zanimale. Dobrih deset izmed teh -k, je poklonil prijateljem ti znancem, ostale je prodal, jendar kot pravi za ceno, ki le komajda pokrila dejanske itrotke. Pa vendar je zado-'fien, zadovoljen predvsem j\a. ker jih imajo ljudje radi. "tč čudnega potem, če je ne- kaj njegovih platen odšlo celo daleč po svetu, čez veliko lužo — v Kanado, Avstralijo, ZDA in Južno Ameriko. Tja so jih odnesli domačini iz horjulske doline. Doma iz Šentjošta nad Horjulom, izhaja iz štirinajst-članske družine, sam pa ima tudi že štiri otroke. Marljiv in vesten v službi, sodeluje tudi v sindikalni organizaciji v tovarni ter v njenem delavskem svetu. Pri njem pa se zbirajo Še štirje mladi, ki z Markom tvorijo nekak likovni krožek. Prihaja rezbar, učiteljica — amaterska slikarka, tu pa se porajajo tudi gobelini in otroške risbe. Prvič je Marko Kavčič v klubski sobi Kulturno-pro svetnega društva Horjul leta 1965 imal samostojno razstavo, na kateri je razstavil 32 slik. Istega leta je razstavl jal tudi v domačem kraju, Šentjoštu, kjer je ob otvoritvi gasilskega doma pokazal 36 svojih del. Markove slike smo srečali tudi na letošnji razstavi amaterskih likovnikov Iskre v Horjulu, 15. avgusta pa je skupno s člani krožka pripravil razstavo v domačem Šentjoštu. Tu je razstavil deset novejših platen, razen tega pa je bilo na razstavi videti še 11 slik učite- Odjuga Gledališka komuna ljice, 7 skulptur in 40 otroških slik iz Disneyevega sveta. Z vsem naštetim pa še ni konec Markove dejavnosti. Uspešno se uveljavlja namreč tudi z restavriranjem raznih kipov, križev in starega pohištva. Tudi v tem najde kanček možnosti za svoje duhovno izživljanje. Doslej je restavriral tudi že tri cerkvene oltarje: v Šentjoštu, Smrečju in Zavratcu. Marko Kavčič pa se udinja tudi v amaterski gledališki dejavnosti. Je namreč režiser pri KPD »Ivan Cankar« v Šentjoštu, ki je dafo doslej že vrsto solidnih uprizoritev. Larvi si je njihova igralska družina z igro »Tolmun in kamen« osvojila prvo mesto v občini. Marko Kavčič pri teh igrah prevzema režijo, hkrati pa je tudi scenarist. Scene pripravlja tudi za vse igre, ki jih pod režijo Franca Končana izvajajo v Horjulu. Prav čudno pa bi bilo, če Marko ne bi sodeloval tudi v domačem pevskem zboru v Šentjoštu, zaradi česar se je pač moral odpovedati aktiv- Kavčičev poskus abstraktnega slikanja — CIVILIZACIJA r.cmu sodelovanju v horjulskem moškem pevskem zboru. K vsemu naštetemu pa smo dolžni dodati še, da je Marko Kavčič tudi navdušen odbojkar in smučar, saj ga vsako leto srečujemo na Iskrinih letnih ali zimskih športnih igrah. Skratka — Marko Kavčič, slikar-amater, se po delu ukvarja s tolikšnimi dejavnostmi in na tolikšnih toriščih, da se marsikdaj celo sam vpraša, odkod dobi čas, da vse to zmore. Toda, žilav je in vztrajen in prat' v tem je morda jedro tega, da si za vse to najde dovolj časa. • -C- Upravi Slovenskega narodnega gledališča in Opere sta prišli spomladi letošnjega leta na idejo, da ustanovijo skupaj z delovnimi organizacijami — GLEDALIŠKO KOMUNO. Namen komune je, da organizirano čimbolj približa gledališko kulturo neposrednemu proizvajalcu. Ustanovna skupščina gledališke komune v Ljubljani je bila 20. oktobra, kjer jc bilo iz predstavnikov delovnih organizacij in vodstva gledališča in opere izvoljeno vodstvo komune, predsedniki delovnih organizacij pa so podpisali ustanovno listino. Vse delovne organizacije, £i so članice gledališke komune so obvezne vplačati dogovorjen ietni znesek. za celotno vplačilo pa prejmejo usluge, ki jim jih nudita Drama in Opera. Te usluge so v oblaki zaključnih predstav, abonmajskih predstav, dajanja kulturnega programa na posebnih slovesnostih v delovnih organizacijah, izposojanje kostumov in ostale opreme za amaterske gledališke skupine, objava propagandnega materiala v gledaliških listih in plakatih, itd. ZP Iskra je tudi podpisnica ustanovne listine gledališke komune. Svoj prispevek, ki ga je v ta namen dalo, bo koristilo prek abonmajev, katere bomo razdelili med štipendiste Iskre in bo koristila propagandne objave v gledaliških listih. Dodatno o tem bomo še pisali v teku gledališke sezone. NAGOVOR PREDSEDNIKA SINDIKALNEGA ODBORA ZP ISKRA Dragi ustvarjalci in prijatelji gledališke kulture! Delovni kolektiv ISKRE je počaščen, da lahko sodeluje pri tej svečanosti, ki pomeni rojstvo nove gledališke komune in kjer smo odkrili spominske kipe dvema velikima dramskima umetnikoma, Janezu Cesarju in Stanetu Severju. Komaj dobrih sto let je minilo od začetka slovenskega dramskega društva. Od tistih prvih začetkov dramske umetnosti je v sto letih slovenska Talija prehodila pot, za katero so mnogi narodi potrebovali stoletja. Po svojih dosežkih in umetniški moči sega danes v evropski vrh. Slovensko gledališče je vedno bilo bela krizantema na prsih naše kulture in je še danes nosilec kulturnih potreb naše samoupravne družbe. S svojo polnokrvno angažiranostjo opravlja tudi danes pomembno poslanstvo v borbi proti dehumanizaciji porabniške družbe. Obstoj in prihodnost vsake kulture jc neogibno vezana na harmoničnem sožitju vseh plasti naroda: v tem primeru vas, ki ustvarjate kulturne vrednote in nas, ki izdelujemo materialne dobrine. Iskreno želimo, da bi nova gledališka komuna v celoti izpolnila plemenita pričakovanja. In ko se klanjamo spominu obeh velikih interpretov gledališke umetnosti, z zaupanjem gledamo v vas nadaljevalce umetniške moči polpretekle generacije. Prepričani smo, da bosta oba lika samo spodbuda k še večjim umetniškim dosežkom. Štipendisti! Obveščamo vse štipendiste ZP Iskra, ki so zainteresirani za ogled gledali* ških predstav v Drami in Operi v Ljubljani, da imamo na razpolago večje število abonmajev reda A, B, D in F. Štipendisti lahko dobijo abonmaje brezplačno, če se prijavijo v Referatu za štipendije, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, najkasneje do 12. oktobra 1972. Referat za štipendije ISKRA — TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA V ZP ISKRA KRANJ »Naprave« Ljubljana ES-------------------- razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA PROIZVODNJE OJACEVAI.NIH NAPRAV Pogoji: Visoka ali višja elektrotehniška ali strojna izobrazba s 3 letno tehnološko prakso, ali srednja elektrotehniška izobrazba in 8 let prakse od tega vsaj 3 leta v tehnologiji; 2. VODJA RAZVOJNEGA ODDELKA Visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse; 3 RAZVIJALEC I Visoka ali višja šola elektro smeri, 3 leta prakse, ali srednja šola elektro smeri, 5 let prakse; 4. RAZVIJALEC II Višja šola elektro smeri, 3 leta prakse, ali srednja šola elektro smeri — šibki tok, 4 leta prakse; 5. RAZVIJALEC III Slednja šola elektro- Šibki tok, 3 leta prakse, ali KV radiomehanik, 6 let primerne prakse; 6. TEHNOLOG ZA OJACEVALNE NAPRAVE Višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse, ali srednja šola elektro ali strojne smeri, 8 let primerne prakse; 7. KONSTRUKTOR RAZVOJNEGA ODDELKA Višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse, ali srednja šola elektro ali strojne smeri, 8 let primerne prakse; 8. MERILEC TRANSFORMATORJEV Srednja izobrazba elektro smeri Šibki tok, 1 leto prakse, ali KV radiomehanik, 4 leta prakse; 9. MERILEC I RA Srednja izobrazba elektro smeri šibki tok, 1 lete prakse, ali KV radiomehanik, 4 leta prakse; 10. MERILEC MEHANSKI Srednja izobrazba strojne smeri, 1 leto prakse, ali KV delavec strojne stroke, 4 leta prakse; 11. MERILEC II ELEMENTOV Radiomehanik z visoko kvalifikacijo, ali radiomehanik s kvalifikacijo in 3-letno prakso; 12. KONTROLOR KASET KV mizar s 3-letno prakso; 13. REFERENT PRODAJE II Srednja Šola ekonomske ali tehniške smeri, 2 let» prakse, ali VK delavec z 2-Ietno primerno prakso; 14. SALDOKONTIST Srednja šola ekonomske smeri, 1 leto prakse, ali nepopolna srednja šola, 2 leti prakse; 13. ADMINISTRATOR, DISPONENT DELOVNIH NALOGOV IN POENTER Nepopolna srednja šola, 2 leti prakse; 16. REFERENT ZA OSNOVNA SREDSTVA IN PERMANENTNO INVENTURO Srednja šola, 1 leto prakse, ali nepopolna srednja šola, 4 leta prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Na delovna mesta sprejmemo tudi začetnike, katerim nudimo vso strokovno pomoč, da bi si pridobili ustrezno prakso ali specializacijo za določeno delo. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra, tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti še dokaz o izobrazbi. Rok prijave: do zasedbe delovnih mest, najmanj 15 dni. ki bb ■a ■■ aa ■■ H BB ca ■ B mm BB BB Ufl RB Sl B BB BB BB HB IB BB BB BB BB BB BB D* BB BB mm BB BB KB US Ufii R3 ES BB Ers ca »a ma Ed »a tsm KB BB RB RB BB Gl Efi «a KB RB RB «K KB ■ B BN BB BS Uspešna združitev prijetnega s koristnim V okviru praznovanja 10-letnice tovarne elektronskih naprav, je komisija za rekreacijo pri izvršnem odboru sindikalne organizacije, v soboto/ 16. septembra, organizirala izlet na Dolenjsko, z ogledom Iskrinih obratov »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku in »Upori« v Šentjerneju. Da je ekskurzija v celoti uspela, potrjuje udeležba 50 članov kolektiva, predvsem delavcev, ki so na montažnih delovnih mestih. Udeleženci so se seznanili s proizvodnjo imenovanih obratov in s tehnološkim procesom proizvodnje elementov, katere vsakodnevno vgrajujemo v naše finalne izdelke. Vsi udeleženci izleta so bili nad sprejemom in ogledom obratov zelo navdušeni, za kar gre zahvala tudi predstavnikom obratov, ki so nas lepo sprejeli in nam razkazali svoje delo. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA ZAKOVŠKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem direkcij VI v IC in kolektivu Iskre v Otočah za izraze sožalja in podarjena venca, še posebna zahvala vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sin Rajko ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22 221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Presenečeni smo bili nad njihovo delovno sposobnostjo, njihovimi rezultati in organizacijo oz. modernizacijo proizvodnje elementov. Na vsakem koraku smo opazili prisotnost naglega industrijskega razvoja, do nedavnega še pasivnih krajev ožje Slovenije, kjer je prav Iskra s svojo prizadevnostjo in organizacijo omogočila tem kra. jem lepše življenjske pogoje. V Žužemberku smo položili tudi cvetje k spomeniku pad- lim v NOB, predstavnik si» dikala v Žužemberku pa nan je ob spomeniku v kratken orisal in podal nekaj dogoi kov iz NOV na podiOčju 2» žemberka. Takih izletov si še želimo» jih ima sindikalna organi» cija še namen pripraviti t druge tovarne ZP ISKRA po. čemer upamo, da bomo n leteli na tako razumevanji, kot so ga izkazali predsta niki obratov, ki smo jih ob skali. —J.Z.- Planiinski izlet na Jakovec Planinsko društvo Iskra prireja 20. in 21. oktobra izlet na Jalovec. Odhod iz Ljubljane bo z glavne avtobusne postaje 20. oktobra ob 16. uri z rednim avtobusom do Rateč-Planiče. Prihod v Tamar ob 20. uri, kjer bodo udeleženci izleta tudi prespali. , V soboto, 21. okt., ob 5. uri odhod iz Tamarja čez Ozebnik na Jalovec; sestop čez špičke na Vršič. Cena izleta za člane 30.—, za nečlane 50.— din. Udeleženci morajo imeti popolno planinsko opremo, t. j. cepin, dereze, gamaše, itd. Vodja izleta bo: Milivoj Žmitek, ZZA — tel': 20-341, int. 263. . Prijave sprejema do 17. oktobra: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel.: 57-969. ISKRA — TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV ŠKOFJA LOKA — RETEČE vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodnji Tovarna nudi primerne osebne dohodke, vračilo P°l nih stroškov, možnosti Izobraževanja In izpopolnjena nja ter pridobivanja polkvalifikacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev je možna za nedoločen in določen čas. Vse informacije dobite v splošni kadrovski službi 1° varne osebno, pismeno ali prek tel. št. 85-673.