''"nt,
Izhaja zvečer vsak prvi in tretji ictrlek mesec*. Ako je ta dan prainik, izide dan poprej. Cena rnu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba«, Ljubljana, ScmeniSke ulice il. i. Naročnina in inserati pa: Upravnlštvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 3.
Št. 8.
V Ljubljani, dnd 18. aprila 1901.
Delajmo za prihodnost!
Spoštovanje do duhovskega stanu je prav za prav zraščeno z našim narodom V zmedali, ki so vr-ale preko naše slovenske domovine, jc bilo to spoštovanje tista krepka pečina, ob kateri so se ra/.bili vsi sovražni navali. Tuji so bili našemu ljudstvu njegovi gospodarji -graščaki, tuja mu je bila gosposka, ki mu je gospodovala, le duhovniki — njegovi lastni sinovi, zvezani z njim po krvi in po (iuliu, so mu kazali pot krščanskih resnic. Ni čuda, da ne jc hvaležnosti napolnilo načemu ljudstvu srce in da je to hvabžnost podedoval sin od očeta od roda do roda. Ko ni bilo drugod tolažbe, pa se je zatekel Slovenec k svojemu duhovniku; ko ni bilo drugod prisrčnega, ljubezni polnega pouka, pa ga je dobil pri svojem dušnem pastirju; ko se je povsod drugod zaničeval njegov jezik in prezirala njegova stara šega, pa je dobil zavetja za oboje v belih božjih hramih po naših gričih in dolinah in pri stanu, ki je v njih opravljal božjo službo. Ali so dfi vse to pozabiti? Ali je mogoče, da bi vsi ti sveti spomini oble deli? Ves poduk, vsa vzgoja je slonela na duhovniškem stanu. Kar je bilo ljudem potrebnega za dušno življenje, nauk o najvišjih in najpomenljivejših stvareh, — podajal je duhovnik svojim vernikom. Zraven mu je pa tudi dajal poduka v vseh drugih zadevah. Šole so pričenjali duhovniki; vse, kar smo jih imeli pred pol stoletjem, so bile zvezane s cerkvijo, sad duhovniškega truda in duhovniške ljubezni do naroda. Bukve, iz katerih se je učilo
Leto XIV.
ljudstvo, so pisali samo duhovniki; samo oni so jih širili med narod. Tako zgodovino imajo tudi drugi narodi; tudi drugod se je vzgoja še pred nedavnim časom vršila do mala le po duhovnikih, pri nas pa prav brez izjeme. Gospode svoje, plemičev svojih nismo imeli; kar jih je prišlo iz našega slovenskega roda, so ga zatajili in se potujili. Le priprosto ljudstvo je bilo vedno naše in njemu ob Btrani je stalo slovensko duhovništvo še mnogo pomembneje nego pri drugih večjih narodih. Zato pa vidimo, da so se duhovniki brigali za vse potrebe med ljudstvom: z besedo in pismom so ga učili, peli mu pesmi, pisali povesti, izdajali podučne knjige. Tako je bilo; tako je še dandanes.
Ko bi slovenski duhovniki ne bili druzega storili nego da so osnovali in okrepili družbo svetega Mohorja, bi jim moral biti hvaležen vsak poštenjak. Ta družba je edina vez vseh Slovencev, edino naše znamenje skupnib moči, ker se je vse povsod udeležuje.
Duhovniki so pa vedno tudi skrbeli, da niso ostali ljudje brez duševnih voditeljev. Skrbeli so, da so se nadarjeni, pridni mladeniči učili po šolah in pomagali so jim do boljšega kruha. Ne samo duhovniki, marveč tudi drugi posvetni gospodje, ki so izšli iz našega naroda, se imajo po večini zahvaliti duhovniški podpori in požrtvovalnosti, da so mogli priti do izobrazbe in s tem do višjega stanu. Starejše štipendije v podporo dijakov so do mala brez izjeme duhovniško delo. Koliko so storili razni duhovski zavodi za podporo učeče se mladine, koliko posamni duhovniki!
O vsem tem vemo vsi, vedo iz lastne skušnje -^zlasti ti, ki danes vodijo vojsko proti slovenskim duhovnikom. O tem ve dr. T a v 6 a r, ve dr. Slane, vedo, njuni pristaši. In vender, kako se ponašajo! Naše ljudstvo ne more postati tako neumno, da bi tega ne izprevidelo. Dobro čuti, da se podere vse, prav vse, če izgine spoštovanje do duhovnikov iz njegove srede. Dobro ve, da tam kjer se blatijo duhovniki, tudi nobena druga oblast, nima nič veljave. Prepričani so, da otroci, ki bi so vzgojili v duhu Slov. Naroda, Rodoljuba ali Gorenjca, ne bodo zaničevali sanio duhovnikov, marveč tudi očeta in mater in vsako oblast. Kdor ruši spoštovanje do duhovnikov, podira stebre, na katerih sloni vse naše življenje, naš red. naš mir, naš napredek.
Dr. Tavčarja so poslanci sami vrgli izmed svoje srede. Z njim nočejo več skupaj sedeti. Ali ni to nauk za nas? Tem bolj moramo mi vsakega, kedor drži s Slov. Narodom, pognati iz javnih zastopov. Sklenimo: pri nobeni občinski volit vi, ali volitvi v kak cestni odbor, v deželni zbor ali druge zbore ne sme priti noben pristaš zaničevavcev naše vere in našega duhovništva. Delajmo po tem, saj to ne bo za nas, marveč za naše potomce, za bodočnost našega ljudstva.
Škofova beseda o našem političnem gibanju.
3 Duhovnik in politika
O razmerju duhovnika do politike pravi ljubljanski knezoškof:
„Res, duhovski stan ni poklican, da sc v prvi vrsti s politiko peča. Ako duhovnik točno in vestno opravlja svoje dolžnosti v spovednioi, na prižnici, pri oltarju, v šoli, pri bolnikih, v molitvi in se prizadeva lepo živeti, je spolnil svojo dolžnost, pa je tudi mnogo koristil državnemu in družabnemu življenju.
..Ta glavna naloga duhovskega stanu pa ne izključuje, da se posamezni duhovniki nekoliko bolj bavijo s pisateljevanjem, s časopisjem in s politiko, ako imajo čas, veselje in poklic. Toda morejo nastopiti časi, ko je ves duhovski stan poklican in dolžan v politiko in v družabno življenje globokeje in odločneje poseči. To takrat, ko se politično in družabno življenje začne sukati okoli vprašanj, katera so v tesni zvezi z verskimi nauki. V tem slučaju je cerkev dolžna govoriti, najpoprej papež, potem škofje in ž njimi složno duhovniki. Morali bodo a) podučevati tudi zunaj cerkve po raznih
shodih, b) sodelovati pri časopisju in raznih knjigah in c> pri volitvah za može krščanskega mišljenja in življenja. Ta delavnost bo toliko bolj intenzivna a) kolikor manj jc svetnih gospodov la. jikov pripravnih v obrambo verskih načel in bj kolikor več je nasprotnikov verskih, kolikor bolj živahno se gibljejo in kolikor dalje svoje mreže razprezajo.
„Sedanje politično in družabno gibanje je v prvi vrsti versko gibanje. Gre se za to, da se vse družabno življenje, katero se je v XIX. veku postavilo na protikrščanski temelj, postavi zopet nazaj na podlago naukov Kristusovih. To pomeni boj v celi Evropi in pri nas med Slovenci, posebno na Kranjskem.
..Nasprotnikov je premnogo: skoraj vsa inteligenca po mestih, večina učiteljev, gostilničarjev in trgovcev, posebno veliko trgovcev po deželi; imajo zase obilna sredstva: denar in časopisje. Nasprotuje tudi socijalna demokracija, katera si jc osvojila mnogo delavcev pri rudokopih in pri raznih tovarnah. Vsi ti nasprotniki delajo naporno, delajo vseobsežno in bi radi svoj vpliv do zadnje vasice raztegnili.
»Prijateljev pa je med svetnimi izobraženci vrlo malo, da bi se v obrambo postavili za katoliški program v vsem njegovem obsegu, za najveco svetinje človeške, da bi šli v boj za Gospoda Jezusa in cerkev njegovo.
-Zato moramo duhovniki na noge in povsod zavirati Kristusu sovražni vpliv: na shodih, po časnikih in knjigah, po vseh vaseh in hišah. To je naša dolžnost, kliče nas Bog! Ko bomo dobili I a -jikov voljnih in sposobnih, prav radi bomo njim prepustili delo in vodstvo. Samo spodbujevali jih bomo, podpirali jih tomo in pazili, da ostanejo v pravcu odkazanem po svetem evangeliju, na kar paziti je katoliška ccrkev po svojih organih dolžna."
Iz teh besedi pač vsakdo lahko izprevidi, kako neosnovani so napadi na škofa in na duhovščino. Branimo se toliko časa, dokler sc moramo, V javnosti stojimo toliko časa, dokler smo v nji potrebni. Gospodstva ne iščemo, ampak ga radi prepustimo vsakomu, ki stoji na katoliškem temelju. Le, da se večne resnice ne teptajo, zato stojimo ne-vstrašeno v boju.
V Lurd!
Za romanje v Lurd se vzbuja bolj in bolj zanimanje. Zato bode umestno, da danes »Domo ljub« o tej zadevi izpregovori nekoliko več. Sveti Oče Leon XIII, so izrekli lansko leto željo, naj bi o
svetem letu katoličanje v obilnejšem številu romali na grob bv. apostolov v Rim. Mnogim našim rojakom je še v spominu, kako slovesno so je izvršilo za nas Slovence romanje v Rim. A letos — na začetku dvajsetega stoletja — se obhaja sveto ltto po drugih krajih. In kako lepo bi bilo, da bi se Slovenci poklonili v Lurdu nebeški Materi Mariji in v Pare le-monial presvetemu Srcu Jezusovemu! To misel je začel širiti vneti misijonar Jezusove družbe po Hrvatskem, o. Mihael Gattin. Njegovi želji se je odzvalo hitro mnogo vernikov po raznih hrvatskih škclijah. Sklenili in obljubili bo tudi nekateri školje, da se osebno udeležč tega romanja. Med temi imenujemo Slovencem dobro poznatega nadškofa sarajevskega prem. g. J o s i p a Stadlerja, našega rojaka milo. g. biskupa krškega Antona Mahni č a in djakovskega pomožnega škofa V o r š a k a. A prišel je glsB tudi v Ljubljano. Tudi naš presvetli gospod knez in škof bo obljubili takoj, da se udeležč letošnjo leto romanja v Lurd, zlasti če se oglasi primerno število Slovencev. Ne dvomimo, da sc bodo te prilike oprijeli vsi oni, ki bo kdaj na-merjali potovati na kraj čudežev v Lurd. To bede potem prava izročitev Hrvatov in Slovencev prebla-ženi Devici Mariji in presvetemu Srcu božjemu. Dela se tudi že zastava, katero bodemo izročili v spomin svojega romanja v Pare-le-monial. Napis bode imela: »llr»ati i Slovenci« 1. 1901. »Tako Be bode Se v poznih letih vedelo, da bo na slovanskem jugu začetkom dvajsetega etoletja bivali verniki, ki se niso ustrašili dolgega pota, da se poklonijo božjemu Srcu. A treba se bede odločiti kmalu. Ako se oglasi primerno število Slovencev, bomo imeli govore na posamnih svetih krajih v slovenskem jeziku. Natančnih cen za pot &e danes ne bomo naznanjali, zakaj ne vemo 9e, če se bo oglasilo vseh romarjev toliko, da bi imeli svoj vlak. Samo to želimo, da se vsaj do konca aprila oglasijo vsi tisti, ki menijo kreniti na to sveto božjo pot. Ko bomo vedeli za število udeležencev, bomo kmalu objavili, koliko bo treba doposlati za potnino. To je getovo, če bomo imeli skupni romarski vlak, cene gotovo ne bodo višje, nego smo jih zadnjič naznanili. Tudi iz drugih slovenskih škofij radi sprejmemo romarje in želimo, da slovenski listi to svojim bravcem naznanijo. Ponavljamo pa še enkrat željo, naj se dolični hitro prijavijo, da bomo megli začasno vse potrebno ukreniti. Obetajo se nam prelepe slovesnosti na svetih krajih. Škoda bi bilo zamuditi ugodno priliko.
Političen razgled.
Državni poslanci so odšli za 14 dnij na velikonočne počitnice. Danes, 18. aprila, se zopet snidejo na Dunaju, kjer bodo najbrže zborovali do meseca junija. Potem pričnei deželni zbori svoje delo.
Tavčar na cesti. Sporočili smo zadnjič, da je pokazal hrvatsko-slovenski klub na Dunaju pobožnemu" dr. Tavčarju prav uljudno — vrata. Pobrati jo je moral s svojimi „kvedri" vred iz družbe jugo ■ slovanskih poslancev. Vsakega pravega poslanca, čeprav ni kranjski „klerikalec", je torej sram, sedeti s Tavčarjem pri eni mizi. Tistega Tavčarja, ki je rekel, da bo moral brisati stole za katoliškimi poslanci, če bi bil z njimi v enem klubu, prav tistega Tavčarja se sedaj ogiblje vsakdo kakor cestnega blata. Pri drugih strankah že prej ni imel nobenega ugleda; no, zdaj so mu priložili prav uljudno brco še hrvatski poslanci, ki so ga prej vzeli pod streho. V „Narodu" se je skušal dr. Tavčar opravičiti, delal se je, kakor da je prostovoljno izstopil. Seveda so ga tudi njegovi najzvestejši prijatelji po-milovali in z njim vred žalovali. Drugi trije liberalni poslanci, Ferjančič, Plantan in Gabršček so videli, da tudi zanje ni več med drugimi poslanci prostora, zato so pobrali šila in kopita in „izstopiIi" iz kluba. S tem je pa tudi odstranjen kolikor toliko prepad, ki je ločil naše poslance v „slovanskem središču" od hrvatsko-slovenskcga kluba. Veliko lažje bodo odslej delali skupno za svoje volivce, čeprav morebiti popolnega združenja še ne moremo pričakovati.
Z burskega bojišča ni čuti posebnih novic. Toliko vemo, da se Angležem ne godi posebno dobro. Pravijo, ako ne pošljejo v južno Afriko 30.000 novih izurjenih vojakov, da utegne vojna trajati še več let. Pravih poročil ne dobimo nikoli, ker izvemo vse, kar poročamo, le od Angležev; da pa Angleži čudovito radi lažejo, je znano. Po strani se je izvedelo, da sc je pred kratkim v 5 dneh vršilo 33 bojev med Buri in Angleži, in to vse na različnih krajih. Vender angleški časopisi ne poved6 drugega, kakor da so ugrabili angl. vojaki Burom nekaj vozov, ali da so Buri prevrnili kak vlak z angleškimi vojaki. Ne poved«) pa, da so v zadnjem času zasedli Buri celo vrsto mest, ki so že bila v angleški oblasti, med temi devet važnejših. Prav nič se niso razveselili Angleži, ko so začuli, da sta se združila dva burska generala Devvet in Botha v Transvalu, in imata skupno do 13.000 mož. Vsakdo mora občudovati to res železno vstrajnost burskih trpinov.
. Rusija ima veliko skrbij z domačimi in zunanjimi nemiri. Doma se snujejo razne zarote proti carju, posebno dijaki rujejo proti njemu. V vzhodni Aziji ji pa dela preglavice pogodba s Kitajsko. Nekatera poročila trdijo, da je kitajska vlada že davno podpisala pogodbo glede Mandžurije, z druge strani pa trdijo, da je Kitajska odklonila pogodbo. Našuntale so jo baje druge države, v prvi vrsti Angleška, Japonska in Amerikanci. Vendar še danes ne vemo, kaj je na vsem resnice, ker si poročila preveč nasprotujejo. Skoro gotovo se ne bo dala Rusija tako lahko odpraviti. Videli bomo v kratkem, kaj se zgodi.
Cvetko Krivelj.
Jelite, tako ime vam je všeč? Cvetko Krivelj — ali ne doni prijetno in blagoglasno? Vem, da vam bo še žal, da se vi ne imenujete tako. Kriva cvetka ali cvetka, ki se rada krivi, bote rekli, to mora biti vsekako nekaj posebnega. V tem imate čisto prav: kajti o takih se še na visokih šolah ničesar ne sliši. Seveda bi bil Cvetko tudi lahko Florijan, Flerjan ali celo Ferjan, kar je isto kot Cvetko. Toda Florijan Krivelj — ali se to skupaj sliši lepo. Mislim, da že z glavo majete, da ne. In pa Florijan je vsak lahko. Cvetko pa ne.
Torej našemu junaku se reče Cvetko, piše se pa za Krivlja Spada v vrsto tistih ljudij, ki v svoji neokretnosti menijo, da so vsakemu na petu; zato ne manjka dosti, da se ne opravičujejo, da so sploh na svetu. Za tako mnenje o njem nam daje pravico že njegovo prvo. ne ravno modrp dejanje, da si je izbral tako preproste starše. Oče mu ]e bil reven vaški brivec, tiste čase ponižni in pokorni sluga častitljivih občanov, zlasti še zato, ker je bil odvisen od njihovih milodarov, brez katerih bi bil zaradi pičlih dohodkov s svojo mnogoglavo družno moral trpeti lakoto Ker so bile torej razmere take, ali je čuda, da se je Krivelj starejši zanesel samo na dve stvari: na široka usta, katera je znal odnošajem primerno zategniti v prijazen, uslužen nasmeh, in pa gibčen hrbet, ki sc je dal z veliko spretnostjo kriviti v laskav poklon Zaradi zadnje lastnosti so trdili nekateri ljudje, ki hočejo \se vedeti, jc dobil ime Krivelj. Toda ljudem ni vsega verjeti; kolikokrat kaj govore, kar ni res. Zgodovinsko dokazano pa je, da je brivec Krivelj vedel, da se z uljudnostjo pride na konec sveta in še nekoliko dalj. Zato je svojemu prvorojenemu Cvetku, ko ga je odpravljal v mestne šole, skrbno naročal:
»Denarja in drugih takih reči ti ne morem da jati. Dam ti pa nauk, s katerim lahko še marsikaj dosežeš na Bvetu, če se boš ravnal po njem: bodi uljuden in jemlji o pravem času klobuk z glave. Ne kaži samo z roko, kje imaš pokrivalo, in ne privzdiguj ga samo, kakor bi se bal prehladiti ali kakor delajo fantje po deželi, ki se boje, da bi jim tiči ne ušli izpod klobuka. S tako hitrostjo in edločnostjo seveda tudi ni treba ravnati, kakor sem že videl nekatere, ki tako zamahnejo s klobukom, da bi jim pol ure daleč odletel, če bi jim ušel iz roke, in bi
te zadeli po buči. Kakor poYBodi, tako tudi tukaj hodi srednjo pot. Zapomni si to, bodi srečen in hodi z Bogom!«
To si je nadepolni Cvetko vzel k srcu ter je vselei 11 reje snel pokrivalo, preden je kje potrkal za malo popotnico V mes'u si je srečno izprosil hrano za vseh sedem dni v tednu. Hodil je jest vsak dan drugam, kar ima tudi svoje dobre strani; če drugega ne, vsaj nekoliko razlike. Pri tem popot' \anju za hrano od luSe do hiše je moral marsikaj pretrpeti od poulične mladeži. To pa zlasti zaradi t.-ga, ker je njegova zunanjost vzbujala precejšnjo pozornost. Bil je namreč dolg, tenak in grd; kaj take-iza pa nnstni paglavci le prehitro opazijo in izkoristijo
Cvetko jt imel že mlad nekam velo, zastarelo obličje. Vse poteze in gube so držale navzdol; ielo njegovi ndkosejani. dolgi bdorumcnkasti lasje so imeli isto smer, enako teženje k tlom. TumpdBt p< bit nos in sivkast. pegaste oči ga tudi niso deiai«; ravno prikupljivt ga. Obleka mu je bila povsem prt kratka, in dolg in slok. kakor je bil, bi bil prav d. |>er za ližolov natik ali pa kot stra&ilo za v turšico.
Pri učenju bi je izbral srednjo pot. Da je v sredi v strdeni skleeli, je že demtikrat slišal še kot samosrajčnik In da je sploh srednja pot najb ii»a pot, to je že jel uvidevati nam Če je človek j.ie-več med prvimi, ga vedno h\ali,o in stavije* drugim za zgled, po tem je pa ne>varn< st, da se prevzame*« in podaneš ošaben in napubnjen. A prostovoljno podajati se v nevarnost, je Vh»j predrzno, če večne Da bi pa bil m< d najslabAimi. ti*to pa tudi ne ka| takega bi ga bilo pa vendarle sram. In mirnega spanja imajo taki premalo. Spanje kratiti je pa. zlasti za mladega človeka, nezdravo, če več ne. Pa še nekaj ga je vleklo, držati se- srednje poti. Izkušnja kaže, da srednji dijaki i ajbolje izhajajo. Slabiči počepajo in se poizgub6; /.daj odleti eden, zdaj drugi ter si izvoli stan, za katerega ni tre ba tako strasno učene glave. Dobri ali recimo, najboljši pa tudi ne dost žejo toliko v življenju, kot bi pričakovali. Navadno preveč zaupajo v svoje zmožnosti in pri tem zanemarjajo pridnost; ali pa preveč terjajo od življenja, tako da tistiga ne morejo doseči, po čemer hrepene, b tem pa. kar imajo, niso zadovoljni. Sploh je prevelika nadarjenost nevarna, ker se včasi kar čez noč izpremeni v »udarjenost«. Večkrat je Cvetko pač sanjaril o tem. kako bi bilo lepo, če bi v šoli veljal takole bolj za prvega in bi se součenci zavidljivo, a vendar obenem spoštljivo ozirali nanj; toda ostal je rajši ponižen ter ni hotel segati preveč visoko, ker mu je ravno bilo — previsoko. Saj poznate basen o lisici in prekislem grozdju.
Srečno je preprosil in prelezel gimnazijo. Kaj pa zdaj ? Marsikdo si že misli: zdaj bo seveda šel v
Irmonat'. Zakaj bi pa ne šel? Saj nima vzroka hoditi drugam. Toda Cvetku to ni dišalo.
Pove očetu, da namerava iti na vseučilišče. Ta mu reče nekoliko iznenaden — videlo se je, da je mož pričakoval kaj takega, a vendar se je ustrašil, kn je prišlo —: »Pojdi, kamor te veseli. Jaz bi bil seveda rad videl, da bi se bil odločil za semenišče; toda ne silim te nikamor.« Malce se mu je tresel glas pri teh besedah; komaj se je potajil, da ni izdal, kako malo mu gred6 te besede od srca. »Od inene, veš, da ne moreš pričakovati ničesar. Sam glej. Kakor ni boš postljal, tako boš spal.«
Tako je govoril in imel precej prav Cvetkov oče.
Torej vseučilišče . . . Ondi se mu tudi ni godilo kdovekako dobro. Nekaj ljudi je že pod tako zvezdo rojenih. Nesreča ga vzame v svojo naročje ob rojstvu in itn ne pusti iz svojih rok, čeprav odraste in bi lehko izhajal brez njenega varstva.
( vetkovi premožnejši tovariši so hodili po društvih ali po gostilnah in kavarnah ter si privolili marsikaj slastnega; on je moral hoditi okrog samostanov, kjer se mu je prijazno odkazala kakšna samotna, tiha sobica, kjer je použil svoje skromno kosile e. In to ga jc stalo dokaj »Bog plačaj!« in ponižnih poklonov. Vedno mu je še prav hodil modri nauk, ki mu ga je dal (če, ko ju prvikrat odhajal v tujino. Zjutraj in zvečer je bil navadno ,ob svojem', če ni po treči pri kakšnem odvetniku s prepisovanjem zaslužil par dcsctic. Pa tiste je bilo tako najprej treba dati za stanovanje.
Večkrat mu |e prišlo na misel, da hi zaradi bUI ih gmotnih razmer popustil nadaljnje študiranjo ter si izbral kak drug poklic, kjer bi si vsaj prislužil \sakdanji kruh. Toda žel|a po višjem, želja po nekaj posebnem ga je gnala dalje in dalje. Ostal je stanoviten Hotel je na vsak način preučiti pravo, postati veščak v pravoslovju
Srečno napravi prvo državno izkušnjo. S to se že lehko gre prakticirat. Cvetko dobi pri deželnem sodišču domače prestolnice mesto praktikanta za skromno dnino od časa do časa. Jelo mu je iti boljše, a dobro mu zmerom še ni bilo. Brez stalne plače in brez zunanje pomoči prebiti najmanj dve leti do druge državno izkušnje ni kar tako. Kot prak-tikantu je bila Cvetkova glavna skrb, dobiti ugled pri jiredstojniku svojega urada; če je pri tem enkrat dobro zapisan, potem že pojde. Bil jc ta iz višjega plemstva, zato je ponižni Cvetko zrl nanj kot na nekaj višjega. Gospod baron je njegovo uporabnost in delavnost kmalu spoznal in vedel izkoristiti. In dasi je videl, da ima Cvetko sposobnosti_ea višje službe, ga le ni hotel priporočati na pristojnem mestu, ker bi potem izgubil ž njim vestnega delavca. Zato
je preteklo precej let, preden je Krivelj postal opravnik ter tako dobil stalno plačo.
Dasi šele v tridesetem letu, je bil vendar opravnik Krivelj podoben že starejšemu možu; vse na njem je težilo navzdol. Na njegovem nekam kijastem nosu so tičala velikanska očala, skozi katera so nemirno bliskale njegove sivkastopegaste oči. Nosil je kapo z veliko strehico, velikanskega goljufa, belo, visoko in trdozavito zavratnico, nekoliko kratek, rjav in obnošen površnik in hlače, ki so komaj segale do členkov.
Toda vkljub vsem zunanjim nedostatkom se mu je vendarle posrečilo, pridobiti si naklonjenost neke Malke, mlade vdove umrlega pristava Fru-mana. Mislila sta se poročiti, kakor hitro bi Krivelj Bam postal pristav. Toda čakala sta zastonj leta in leta zaželjnega povišanja in ž njim izpolnitve srčnih želj.
Cvetko si ni znal razlagati, zakaj so ga že tolikokrat preskočili. Saj vendar ni mogel v službi biti bolj vesten, kakor je bil. Mogoče, da ga njegova bolj smešna prikazen in prevelika ponižnost nista priporočali za sodnika; sposoben pa je gotovo bil, vsaj to je bilo razvideti iz njegovega dosedanjega poslovanja. Ker je pa svojemu predstojniku, gospodu baronu deželnemu sodniku, prevzel in izvršil toliko opravil, ga ta seveda ni hotel priporočiti za višjo službo.
Revež čaka leta in leta. Končno pa se tudi njemu odpro oči; spozna, daje bil doslej samo kužek gospoda barona in da je edino ta kriv njegovega preziranja. Dobil je namreč slučajno pred oči popis, ki ga je napravil deželni sodnik o njegovi osebi in delovanju za ministerstvo. Reklo se je ondi: »Sicer vesten v službi, pa vendar nesposoben za višja mesta, ker si zaradi svoje nerodnosti ne zna dosti pomagati in mu manjka potrebne odločnosti in samostojnosti. Tudi njegova zunanjščina ne odgovarja sodniškemu dostojanstvu itd. itd.«
Od tistega časa je bil opravnik Krivelj ves drugačen. Neko trpko čuvstvo se je polastilo njegovega srca, kakršnega doslej še ni poznal v svojem življenju. Zdaj se mu je šele začelo svitati, zdaj se je šele jel zavedati sebe in svojih zmožnosti.
Ha, pomanjkanje odločnosti in samostojnosti! V tem je imel deželni sodnik prav, toda hudir naj bo odločen in samostojen, če mora človek vedno računiti s samimi helarji in se boriti za ljubi kruhek. Vdova pristava Frumana mu svetuje, naj sam gre v glavno mesto ter se osebno predstavi ministru. Menila je tudi, da bi morebiti bilo dobro, če eksce-lenco spomni na njenega umrlega moža, ki je bil vrstnik in v mladih letih velik j prijatelj ministrov. Čas bi bil sedaj za kaj takega jako pripraven, ker
je uprav v sosednjem Štorovem izpraznjeno mesto pristavovo, za katero bi takoj iehko prosil.
Krivlju se ta nasvet ni zdel povsem napačen. S tem korakom bi tudi sodniku lehko eno zagodel, kar bi se mu prav prileglo, ker ga je tako grdo črnil pri ministerstvu.
Gospod baron se je navadil, da stvari, ki jih je izdelal opravnik Krivelj, ni nikoli pregledal, ampak kar tako podpisal. Zato je Krivlju padla v glavo dobra misel, da bi napisal sodniku smrtno obsodbo ter mu jo dal podpisati. V smešnošegavem tonu opiše kaznivo zložnost sodnikovo in še marsikaj drugega, potem pove, kako je njega »hvalil" pri višjih instancah, in nazadnje še dostavi, da se gospod baron zaradi naštetih pregreškov obsodi k smrti na vislicah. Dotično listino opravnik z drugimi spisi vred predloži sodniku, da se podpiše. Ta res lepo postavi tjekaj svoje ime, ne meneč se, kaj je pisanega v nji; potem še pritisne uradni pečat, kakor terjajo predpisi. Krivelj nato prosi /.a. dopust ter s tem pisanjem deloma peš, deloma s poštnim vozom, potuje v glavno mesto k pravosodnemu ministru.	(Halje.,
Tonej se da fotografirati.
' (l»o Reimmicblnu priredil l.o»ro.)
»Kaj že sedaj po mestih vsega ne spravijo skupaj — to že ni več, kaker bi imelo biti — to je že res čudno; človek bi ne verjel, če ne bi videl z lastnimi očmi. — Pomislite vendar — tam imajo kolesa, čisto ozke stvarce — pa ti eden sedi gori, in kolo začne hoditi in tekati, tako hitro, ali pa Se hitreje kakor železnica. — Pa ni vprežen kakšen konj ali pes, ne, Bog vari — stvar gre sama od sebe . . . samo z nogami malo brca okrog sebe. kdor sedi na njem. Najprej sem zmeraj mislil, da je kakšen parnik; pa ni bilo nikjer nobenega dima in strojevodja je bil popolnoma trezen.«
Tako je razlagal Mertov Drejče pri Kolarjevib, kjer je vasovala večja družba.
»To še vse ni nič proti novi iotografični ma-šini«, pripomni Jamarjev Tonej; »veš, Um te naredi s kožo in laBmi, od glave do pete, prav, kakor si... In pri tem mu ni treba nobenih barv, nobenega čopiča, in vsa stvar ne traja še pol dne ne. V trenutku si gotov! — Veš, fotograf kar eno črno škatljo prinese - in notri ni nič, čisto nič, samo nekaj črnega zraka.
Nato vtakne glavo v tisto škatlo, potem se kar naenkrat odpro majhna vratca, ravnotako kot pri urah s kukavico - klip, klap, ena, dva - pa te ima notri kakor miš v pasti, in ven ne uideš več...
Potem nese dedec škatlo s teboj vred v temno sobico.
In ne traja dolgo, pa že prinese podobico; in še lep okvir ima; ti ne provrjameš, kako hitro vse to gre. — Toda obraz in roke imaš črne kakor liašper v božičnih jaslicah Cel teden, vsak dan po vrsti, te mora potem fotograf umivati z zeliščnim milom in sodavodo, tako dolgo, da postaneš bel. Potem si pa tudi na podobici tak, kakršen si v resnici — ne manjka nobenega laBU, nobene bradavice, nič... Da je le enkrat ena podoba narejena, z drugimi je stvar še veliko hitrejša; lehko si jih ddi narediti sto ali tisoč, to je prav vae eno; se ve, slane pa. stane! — Vendar če človek zna. te tri ali štiri pcdobice le ne stanejo več kot ena...
Veš, lotegraf sicer res zavpije, preden se odpro tista vratca: »Zdaj pa, prosim, mirno!« Če se pa ti malo zganeš in poziblješ semintja, pa dobifi potem takoj štiri ali pet obrazov na eni podobi, in to ne stane nič več; samo prebrisan moraš biti'«
Vse se je smejalo; najbolj pa jc ugajalo doma čemu hlapcu Jožetu.
»Ti, Tonej, ali si se ie kdaj dal fotogralirati'« vpraša nazadnje.
»Sam ravno ne; toda svojo ženo sem hotel enkrat dati. To je bi'o tako: Veš, moja Mica je sicer najboljša ženska; toda enkrat ni hotela govoriti celih pet tednov. Ce jo tista prime, potem je vse zastonj; ne reče ne bev, ne mev, sploh nič.. . za stotak ne spraviš iz nje prijazne besede; je zastonj. — In zakaj jc bila takrat taka? . . . No, zato, ker sem ga na velikega Šmarna dan malo preveč potegnil ter nekoliko bolj neroden prišel domov, veš, od onegš, od On-čarja ... Pa sem si mislil, le počaki, trma kujava, ti bom že posvetil, že vem za aredstvo; pa sem šel v mesto k fotografu in sem mu dejal:
»Spoštovani gospod — sem dejal — ali bi mi mogli ,namalati' mojo ženo?«
»Zakaj pa ne«, odgovori; »toda kje jo pa imate?«
»Kje jo bom imel?« pravim. »I doma je!«
»Ja, mora že sem priti.«
»Žena? Da bi ona prišla sem? S tremi pari volov je ne spravite z doma.«
»Ce ne pride sem, vam ne morem narediti podobe.«
»A takovo?« pravim jaz in hočem iti.
»Pa se dajte vi sami enkrat fotogralirati!«
»In res, kar malo veselja sem že imel — p« stvar je le nekoliko preveč čudna . . . Veš, v zadnjem čaBu so iznašli nov stroj; s tem fotografirajo ljudi tudi od znotraj. Tu potem vse postane očito, karkoli si naredil v svojem življenju ... Če bi, recimo, kdo tule Kolarico hotel fotografirati od znotraj —»
»Bodi no, bodi no ...« se je branila gospodinja.
»No, no, saj ne pravim, da bi storil to v resnici, jaz navajam to samo za zgled ... Torej ko bi
kdo fotografiral Kolarico od znotraj, tedaj bi takoj prišlo na dan, kolikrat Bkrivaj kaj dobrega sne, kolikokrat je ie za jajca vzela kavo namesto denarja..-Pasti me no, naj povem! — Stvar je ravno zelo čudna; jaz sem se prav bal, da me dedce nazadnje od znotraj .gorvzame' — meščanom ni dosti upati — in veste, če bi se ie prav pokazale moje čednosti in moja dobra dela, .za tisto mi že ni ravno toliko .. . toda zaradi ponižnosti ... S stvarjo tore ni bilo nič, a toliko pa pravim, enkrat me mora \se eno eden ,vzeti gor'!«
»To se lehko takoj zgodi«, se smeje hlapec Jože; »fotografirati znam jaz ravno tako dobro, kot kakšen fotograf v mestu.a
»Ti seveda, ti . .. v blatu, kadar ga prevei imaš!« se jezi Tonej.
»Ce nečeš verjeti«, odvrne Jože, »pa poskusimo Jaz imam novo mafiino; sto kron sem dal zanjo .. seveda znam fotografirati samo od zunaj; za notranjščino nimam prave plofičc.«
»Reži no, da bi ti kaj znal, t<ga ti pa ie ne verjamem; ne, kaj takega ti že ne morem verjeti«, vpije Tonej.
»Cc ne naredim, plačam tri litre vina in še ,ajmoht (obare i'; če se pa posreči, plačaš ti, in slika te ne bode stala ničesar ... ali velja, Tonej?«
»Velja! Ce narediš kaj, dam jaz še za svinjsko pleče povrhu. A slika ne bo stala nič V«
»Nič, nič, niti helerja!«
Jože gre v svojo čumnato; ondi vzame iz ogledala steklo in ga vtakne v žep. Potem fie poišče velik višnjev predpasnik. V predpasnik zavije sajasto svetilko, ki jo je rabil za hlev.
V sobi je bilo strašno živahno, ko je prišel Jože b svojim orodjem. — Kravja dekla je morala prinesti čeber vode; medtem je hlapcc postavil dva stola navzkriž, na vrh pa je dejal svojo fotografično mašino, skrbno zavito v predpasnik.
Nato postavi Toneja v kot, mu poravna skuštrane lase, ga potisne malce na desno; potem stopi nekaj korakov nazaj, da vidi, če je obraz prav obrnjen; zasuče mu fie glavo malo proti levi itd.
Ko uravna Toneja, gre k aparatu, vtakne glavo pod predpasnik, obrne črno svetilkino dno proti Toneju, da ae nekoliko kaže izpod ogrinjalo, potem nekoliko poropota 8 stranskimi šipami, odpre mta in jih zopet zapre; nato seie v iep po steklo od svojega zrcala in ga porine pod ogrinjala.
»Tako, Tonej; kadar rečem: ena, dve, tri, moraš biti popolnoma miren, kakor primrznjen, in pa kaj prav lepega misli, da bo izraz v obrazu bolj častitljiv, zamišljen in resen!«
»Kaj prav lepega 1 Kaj takega bi bilo, če bi rooja Mica šla na božjo pot in bi izostala čez ne-
deljo .. . veste, zaradi Gričarja; tam bi potem lehko malo posedel!«
»Že dobro, zdaj pa pozor!«
Jože porine glavo v aparat in šteje:
»Ena, dve, tri!« — Klop! naredi pod pregrinjalom.
»Ga že imam«, se smeje Jože in vzame svetilko s predpasnikom s stolov. »Lepa hvala, Tonej; je že dobro!« Potem postavi vse skupaj v čeber in pre-grne s predpasnikom. Pa začne spodaj prati in drgniti, da se mu na čelu prikažejo potne srage.
Nazadnje prime steklo od zrcala in ga zavitega v predpasnik, pokaže Toneju.
»Sedaj je narejeno, toda sliko pokažem lehko samo nekaj trenutkov, ker jo solnce sicer sežge, dokler še ni suha.«
Privzdigne konec predpasnika; Tonej pogleda v zrcalo in ostrmi--Jože brž zopet zakrije.
»V istini! Kdo bi Bi bil mislil?« — se izvije Toneju iz začudenih prsi. »In kako dobro sem zadet; malo manjka, da podoba ne govori!«
»V Štirinajstih dneh jo dobifi ... okvir ti tudi naredim«, mu zatrjuje Jože.
»Sedaj pa kar k Gričarju«, priganja Tonej, »da ga usekamo tiste tri litre; če prav dam še za enega povrhu, samo zato, ker sem tako dobro zadet; tisto mi je vse eno!«
Slovenski novifar.
Dr. Šusteriič in bivše društvo gospodarska zveza". To društvo je leta 1899 prodajalo Tomaževo žlindro za 20 kr. meterski stot ceneje, kakor kmetijska druiba. To liberalcem ni šlo v glavo, posebno ne ravnatelju kmetijske družbe, Gustavu P i r c u, ki je kar besnel. Ni si mogel razlagati, kako to, da »Gospodarska zveza« prodaja žlindro za nižjo ceno, nego je sama zanjo morala plačati. Kakorfini so že liberalci, bo si hitro nekaj izmislili in začeli so obrekovati „Gospodarsko zvezo«, da pri žlindri goljufa, čeS, da vedoma prodaja niže odstotno kot 18 odstotno. Dolžili so še celo g. dr. bustersiča, da je on kriv te »goljufije«, 'osebno se je razširjala ta nesramna laž povodom zadnjih državnozborskih volitev. Noben liberalec ni mogel ust odpreti, da ne bi bil spregovoril besede žlindra" in s tem udaril po gosp. dr. Šusteršiču. )r. Šusteršiču je bilo končno vendar preveč in uprizoril je pravdo proti nekemu liberalcu imenom S v e 11 i n u, županu na Mlaki pri Kamniku, ki je tudi izustil bil slično obdolžitev. Pri tej pravdi se je )o zapriseženih pričah dognalo, da je »Gospodarska zveza« zaradi tega predajala 1. 1899
žlindro tako po ceni, Ker je g. dr. Šusteršič daroval če« 2000 K (dva tisoč kron) r ta nameu, da dobe kmetovalci, ki so udje »Gospodarske zve ie« ceneje žlindro.
Liberalci so vsled tega razkritja silno poparjeni in se tolažijo s tem, da je Svetlin bil oproščen, ker so sodniki izrekli, da — ni hotel gospoda dr. Su-
steršiča žaliti.
Morda bodo liberalci še naprej obrekovali. Katoliško slovensko ljudstvo pa nikakor več ne sme trpeti, da se g. dr. Šusteršič od liberalcev obrekuje. Zato prosimo, da naj vsakdo, ki sliši kako obrekovanje proti g. dr. Šusteršiču, to naznani gospodu dr. Šusteršiču, ki bode za to skrbel, da se obrekovalec po postavi kaznuje. Tu se ne gre za osebno stvar dr. Susteršiča, ampak za čast ljudstva, ki je g. dr. Susteršiča izbralo za svojega zastopnika na cesarskem Dunaju.
Na sv. Goro pri Gorici se je dne 13. t. m. zvečer odpeljalo iz Ljubljane nad 900 romarjev. Romanje so vodili presvetli knezoškof.
Umivanje nog v ljubljanski stolnici. Starčki, ka terim je letos premilostni g. knezoškof Anton Bona-ventura umil noge, so sledeči: Paternost Anton iz Postojne v 92. letu svoje starosti, Štele Martin z Visokega pri Kranju v 88.. Klama Mat z Vrhnike v 82., Blažir Miha s Stražišča pri Kranju v 82, Vovk Janez iz Žužemberka v 81.. Kelemina Matija iz Ormoža v 79., Urbinec Jurij iz Smarija v 78., Mrzlikar Gregor iz Št. Jošta nad Polhovim Gradcem v 78., Primec Janez iz Ljubljane v 77., Starman Luka iz Preske v 66., Breskvar Anton iz Hrušice pri Ljubljani v 75., Anžur Štefan iz Sostrega v 72 letu. — Skupna starost vseh starčkov znaža 94* let; lani 941. Razen treh, in sicer Paternost, Štete in Breskvar, so bili že vsi pri lanskem umivanju. Izmed lanskih sta umrla Novak iz llinj in Zaje Jože iz Višnje gore, Jereb Janez iz Podgorja pa je bolan.
Župnija Trnovo pri Ilirski Bistrici je bila podeljena č. g. dr. Jos. K r ž i s n i k u, ondotnemu upravitelju.
Umrl je po vsem Slovenskem znani misijonar, o. Janez Ev. Stare, S. J. 8. aprila v 78. letu svojega življenja v Ogerskem Trnovu (Tyrnau). Bodi blagi misijonar v molitev priporočen zlasti tam, kjer je deloval v misijonih.
Umrl je v Hrastju pri Kranji dne 12. aprila upokojeni župnik zlatomašnik g. Simon J a n. Porojen je bil leta 1819. posvečen v mašnika leta 1844. Naj v miru počiva!
Katoliška družba za Kranjsko je dobila novo predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen č g kanonik dr. Andrej K a rl i n, podpredsednikom gospod dr. J. J a n e ž i č, tajnikoma gg, Fran L e s k o v i c
in Anton J a n e ž i č, blagajnik 6. g. župnik Stare, knjižničarjem pa č. g. dr. Aleš U 6 o n i č n i k
.Slovenska Palma ob Nilu', društvo aleksandrijskih Slovencev, je poslalo 12 krasnih palmovih vej ljubljanskemu knezoškcfu za cvetno nedeljo. Pri procesiji na cvetno nedeljo so jih nosili gg. kanoniki Pač primeren in pomenljiv dar.
Novomašniki iz 3. bogoslovnega lota v ljubljanski školiji so za letos odločeni: 1. Grivec Fran iz Ajdovica, 2. Klemene Janez iz Slavine, 3 Lah Lovrenc iz Komende, 4. Perko Pavel iz Poljan, 5. Po d 1 i p n i k Josip iz Boštanja, 6. R a k o v e c Fran iz Naklega, 7. T o me! j Anton iz Mengša 8. V r li o v ec Fran z Brezovice, 9. Ze v n i k Miha iz Cerkelj.
Aleksandrijski Slovenci dobe slovenskega duhov nika' Čast. g. P. Benigen Snoj, katehet na de&ki ljudski šoli novomeški, se je te dni podal v Ale-ksandrijo, da prevzame duhovno vodstvo tamošnje slovenske duhovne naselbine, ki šteje do 50" 0 du&. S tem se izpolni gorka želja aleksandrijskih Slovencev. Bog blagoslovi delo požrtvovalnega g. Snoja' Bog pa obudi tudi veliko požrtvovalnih src, da l<i z darovi pomagali uresničiti najiskrenejšo Mj > aleksandrijskih Slovencev in njihovega dušnegi pastirja : postaviti ob Nilu toliko potrebno lastno cerkev za Slovence! (Opomba uredništva: Naš list je drage volje pri pravljen sprejemati v ta namen poslane darov t m jih priobčevati.)
Velikonočne procesije so se izvršile v Ljubimi ob ugodnem vremenu in dokaj obilni udeležbi črnega ljudstva. Sijanja je bila potresna pi.ee-sija velikonočno nedeljo popoludne. ki jo jc \odil presvetli knezoškof k uršulinski cerkvi. Smelo trdimo, da se je vdeležilo nad 10.i<X) vernikov, razvrščenih po posameznih župnijah. Ljudstvo je navdušeno pelo litanije M. B Po opravljenih molitvah za odvrnenje potresa in blagoslovu z Najsvetejšim se je vrnila procesija vsake župnije v svojo cerkev, kjer sc jc opravila pobožnost v čast presv. srcu Jezusovemu.
Mešani vlak iz Ljubljane v Trst preneha. Mešani vlak iz Ljubljane v Trst preneha voziti s 1. majem. Namesto njega bode vozil iz Ljubljane v Trst se-kunderni vlak, ki pride v Ljubljano ob '/» na 11 po noči.
Prebivalstvo Ljubljane po župnijah. Prebivalstvo Ljubljane se po najnovejšem ljudskem štetju brez vojaštva razdeli tako-le: Stolna župnija: 3597 duš. župnija sv. Jakoba 5403 duše, trnovska župnija 5507 duš (brez okolice), župnija sv. Petra 11.271 duš.
Pisarna Slovenskega delavskega stavbnega društva v Ljubljani" se nahaja sedaj „Pred škofijo" št. 13 (v Stefetovi trafiki). Vsi člani sc opozarjajo, da po-
scbno o članarnih zadevah prihajajo tjekaj. Tam je tudi delavsko tajništvo.
Svinje 80 požrle pri sv. Bolfenku pri Majšbergu osem mesecev starega otroka, katerega so pustili stariši brez paznika v zibelki.
S kopitom ga je ubil. 16 letni hlapcc Andrej Zupane v Dravljah je udaril nekega konja od zadej preko hrbta. Konj je z zadnjima nogama Zupanca odbil od sebe in ga tako udaril v trebuh, da je Zupane v treh dneh umrl.
Mož, ki ni bil nikdar bolan, jc umrl prisv.Joštu pri Kozjaku na Štajerskem v starosti 88 let. Ta redki mož, ki ni nikdar potreboval ne zdravnika ne zdravil, je bil prevžitkar Marko^Feldin, po!d, Brdelak.
Iz Vranje peči. Pogrešani Greg. Kališnik se je našel. V Bosni se mu je zmešalo. V blaznosti jc skočil v vodo, da bi se končal. A ljudje so ga opazili, rešili ter ga oddali v neko bolnišnico. Tam je v štirinajstih dnevih toliko okreval, da je 28. marca po preteku treh tednov sam prišel domu v krog svoje oveseljene, poštene družine. Na glavi ima veliko rano, o kateri ne ve povedati, kje in kako jo je dobil. Pravi, da ne bo več šel v Bosno.
Tridnevnica v cerkvi Jezusovega Srca se bo obhajala od 20. do 23. aprila v čast zveličanemu Janezu Frančišku Kle-ju, duhovniku misijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega, ki je med preganjanjem kristijanov na Kitajskem umrl mučeniške'smrtijl. 1820
L u r d.
in bil 27. majnika lanskega leta od sv. Očeta blaženim prištet. — Začetek tc pobožnosti bo v soboto 20. aprila zvečer ob 6 uri, sklep pa v torek, 23. aprila zvečer ob 7 uri s podeljenjem papeževega blagoslova in zahvalno pesmijo. Med tridnevnico bodeta vsaki dan 2 pridigi. V nedeljo bo pridiga zjutraj ob 7 uri in popoiudne ob 5 uri; v ponedeljek in v torek pa ob 5 uri zjutraj in ob 7 uri zvečer. Zjutraj bo vsaki dan že pred pridigo tiha sv. maša in sv. obhajilo, po pridigi pa peta sv. maša. Zvečer po pridigi bodo pete litanije.
Pri odhodu v Aleksandrijo kličem tem potom prisrčni: z Bogom! vsem dragim prijateljem in znancem, posebno še onim, od katerih sc osebno nisem
mogel posloviti. Spominjajte sc me v molitvi, da bom mogel res kaj koristiti afrikanskim rojakom Slovencem. Poleg tega pa še uljudno prosim, kdor bi hotel kako slovensko knjigo podariti za Slovence v Egiptu, naj jo blagovoljno izroči na frančiškanski porti v Ljubljani, od koder se mi bodo pošiljale v Aleksandrijo. Bog ostani z Vami, Bog naj spremlja in vodi tudi mene! P. Benigen Snoj.
Varujte se amsterdamskih podjetij za srečke. Trgovska in obrtna zbornicanam javlja: Več podjetij v Amsterdamu, ki se pečajo s prodajanjem srečk, ima v službi agente, ki potujejo tudi po Avstro-Ogerskem in zlasti revnejšim slojem usi-. Ijujejo srečke, češ da ni težko zadeti lepih dobitkov
Iz jako zanesljivega vira smo izvedeli, da so ta podjetja nezanesljiva, in zato svarimo pred kupovanjem teh srečk.
Etbin Kristan, znani socijaldemokraški agitator in dijetar, je izstopil iz katoliške cerkve ter se proglasil za brezverca. S tem si je sam vrgel krinko raz obraza.
Pri Devici Mariji v Polji je bil belo nedeljo veliki romarski shod. Vsled apostolskega pisma svetega očeta Leona XIII. z dne 19. junija 19<X) se je obnovila starodavna božja pot s popolnimi odpustki pod navadnimi pogoji za vse, ki obiščejo ta dan tamošnjo župnijsko cerkev.
Pošta v Gorjah. Iz Gorjan do Bleda vozi sedaj vožna pošta po dvakrat na dan. V lepem pokritem vozu je prostora za 4 osebe in se plača 40 v iz Gorij do Bleda ali nazaj. Iz Gorij odhaja ob 1 ? 7 uri zjutraj in ob 3 uri popoludne, iz Bleda odhaja ob '/, 8 uri zjutraj in ob '/» ^ u,'i popoludne.
Nove Šmarnice Č. g. Martin J ur kovic, kne-zošk. duh. svetnik in župnik pri sv. Petru poleg Maribora, je izdal ravnokar »Šmarnice". Broširana knjiga stane 80 v., v platno vezana K 1'30, v usnje vezana K P60. Poštnina 10 v. Prodaja tiskarna sv. Girila v Mariboru. Priporočamo to knjigo za mesec majnik.
Raifeisnova posojilnica seje ustanovi'a pri sveti Trojici na Dolenjskem. Ondi biva dobro, a mehko ljudstvo, ki je popolnoma v rokah nekaternikov, kateri gledajo bolj na svojo, kot na korist ljudstva. V nedeljo 14. t. m. se je vršil ondi ustanovni shod ob navzočnosti malo da ne vseh posestnikov župnije, ki so sledili z veseljem pazljivo predavanje gosp. dr. Janežiča, Vencajza in Pelca o zadružnem gibanji in o vrednosti posojilnic za kmečki stan. Za Tržiški okraj je bila posojilnica potrebna; čestitamo ustanoviteljem in želimo mlademu podjetju veliko sreče in mnogo uspeha!
Iz Idrije. 13. t. m. je umrl idrijski meščan in pekarski mojster MartinDežela. Zapustil je osem nepreskrbljenih otrok, izmed katerih jih par obiskuje že gimnazijo, liaz čitalnico in delavsko bralno društvo je zavihrala črna zastava. Ob istem času je v znamenje žalosti razobesila tudi katoliška delavska družba črno zastavo, ker je tudi izgubila svojega uda J a n e z a L i k a r, umirovljenega paznika. Danes 15. t. m. na jutro pa se je prikazala tudi nad kazino črna zastava v znamenje, da je tudi to društvo izgubdo uda! Umrla je v visoki starosti po noči vdova po rajnem dvornem svetniku pl. Lipoldu gospa Roza pl. Lipold. Bila je pokojnica blaga žena, zlasti reveži jo bodo pogrešali. Vsem večni m'r'
Umor v Celovcu. V Celovcu se je 14. t. m. ob pol 10. uri zvečer zgodil strašen umor. — Delavca, brata Ferdo in Jožef Meier, sta srečsla v »Neue Welt- Gasset ključavničarskega pomočnika, 17-letnega Jož(la Prelaznika. Ti trije so se nekaj sporekli. Ferdo Meier je segel po svoj nož in prebodel Prelazniku z jednim sunkom srce. Nekoliko korakov je Piclaznik še storil in se potem zgrudil mrtev na tla. Policija je takoj bila zločincu na sledu ter ga je o polunoči aretirala v njegovem stanovanju. Morilec se je obnašal nezaslišano cinično. Ko je stopil policaj v njegovo stanovanje, je hladno vprašal: ali je drugi že »hin« ? Potem je izjavil, da ga nihče ne sme nekaznovano psovati, zakaj »ein Schlag, und der Andere muss liegen«. Umor je napravil v mestu sevd velikansko senzacijo.
Nabor v Vipavi. Pri nas v vipavskem trgu se je vršil nabor vojaških novincev dne 13. aprila. Prostor, na katerem se je vršil nabor, je bil tako v temi, kar s svojima podpisoma potrdiva, da sc niso fantje videli slačiti in ne obleči. Zdi se nam umestno, da se tem potom pritožimo, ker kakor davkoplačevalci vprašamo slavno županstvo v Vipavi, ali za naše denarje nima boljšega prostora, da bi vsaj fantje bili varni pred tatvino, katera se je danes zvršila* Želeti je, da bi slavno županstvo v Vipavi drugo leto boljši in bolj primerni prostor preskrbelo. Na Colu pri Vipavi 13. aprila 1901. Anton Bizjak, Josip Bajcc.
Človeško srce tehta pri možu 270, pri ženski 240 gramov. V jednem letu udari 37 milijonkrat, v dobi od poroke pa do 251ctnice ali srebrne poroko pa 925 milijonkrat.
Dopisi.
Iz Križa pri Tržiču. Državnozborske volitve so se izvršile za katoliško narodno stranko zelo ugodno v naši fari. Liberalci so vjeli za učitelja Jelenca le 19 glasov in „kmet vseh kmetov" Pire je dobil tri glasove, akoravno se je zelo prizadeval za njegovo izvolitev eden njegovih prijateljev, ki je še noč porabil za agitacijo. - Zastonj sta pribijala dva libe-ralčka lepake po vseh vogalih, otroci so jih trgali in jih metali po tleh.
Naše „Katoliško izobraževalno društvo" je letos dobilo nov odbor. Petje podučuje društveni predsednik preč. g. župnik; prejšnji pevovodja je začel kazati društvu svoje liberalne rožičke. Poleg njega je še nekaj drugih oseb, ki bi rade društvo spravile s površja in mu nagajajo, kjerkoli morejo. A mi
sc jih nc strašimo, pogumno bomo odbijali vse napade. —
Letos je začelo zahajati k nam nekaj »Rodoljubov" in »Gorenjcev". Razširil jih je nek liberalček, ki presedi ves prosti čas, in tega nima malo, po raznih gostilnah in tu oznanjuje svoje nauke. Čuditi se moramo našim možem, da se vsedejo na lima-nice takej osebi in da hočejo sprejemati pod svojo streho lažnjivega »Rodoljuba" in prismojenega »Gorenjca". Ako hočete prebirati liste, prebirajte »Domoljuba", ki piše dostojno in resnično.
O priliki kaj več!	—i—.
Od sv. Križa blizu Ljutomera. Zborovanje. Na belo nedeljo je bil sklican občni zbor v šolskem poslopji. Govorilo se je zastran mlekarstva, mostne tehtnice in živinskega sejma. Najprej je nagovoril poslušalce s kratkim govorom in krščanskim pozdravom kmet Alojzij Jureš in potem dal besedo dr. Rosini, ki je v daljšem govoru nam razlagal, kako tu in tam katera zadruga stoji in napreduje, kako lepo na Sedmograškem napredujejo. Po dokončanem govoru smo šli vsi v mežnarsko poslopje in tam je dobil vsak en kos švicarskega sira iz Trojiške mlekarne, ki sta nam ga prinesla dva kmeta, eden iz Kokorič Franc Heric in Jureš. In trdno smo vsi sklenili, da ostanemo trdni in da se kmalu lotimo dela. Ta dva kmeta sta rekla, da pri sv. Trojici mlekarstvo lepo napreduje, sir se nam je bolje dopadcl, kakor da bi ga res iz Švicarskega dobili ali rekla sta, da so kotli dragi; veljajo "štiri-najststo gld. In pa če bi še hoteli mestno tehtnico imeti, velja tudi najmanj 600 gld. Naš rajni župnik so rekli, ko smo novo ccrkev zidali in ko se je temeljni kamen vložil: Bog naj te zida, mi pa ti bomo pomagali in v enem letuje bila cerkev gotova.
Enako je tudi pri nas. Bog bode nam naše delo blagoslovil in še to leto bomo vse zgotovljeno imeli, česar nam je potrebno.
Ne smem pozabiti, kdo nam je vse to izmislil. Naš učitelj g. Ivan Bernot, ki sicer ni naš rojak, ampak rojen je Ljubljančan. On nam je najprej osnoval posojilnico, katera zdaj že tretje leto obstoji in celo lepo napreduje. Uradne ure imamo vsako nedeljo od 8—12. uri predpoldne.
Lani je celo enega dal na Gorenjsko sirarstva sc učit in ga je učitelj Bernot sam podpiral. Izrekamo mu vsi: Bog stotero plati!
Iz Kostanjevice. — „Rodoljubovi" dopisniki pišejo „vsem ženicam obojega spola", ne samo nekaterim, kakor novomeški Slane. Mi razumemo Slan-čevo odprto pismo in vemo, da se norčuje iz onih mož, katere je nekdaj imel na vrvici s svojo pijačo; zato jih smatra za ženice, ker takrat niso imeli svo-
jega prepričanja in samostojnosti. Slanca smo spoznali, da je tak človek, s katerim ni dobro imeti kakega posebnega znanja in zato smo mu obrnili hrbet.
Nič večjega zaupanja pa ne moremo imeti tudi v Globočnika, katerega je isti Slane vodil in kazal okrog ljudem ob času volitev, kakor cigan medveda. Za takega moža se dolenjski kmetje ne moremo ogreti. „Rodoljubovi" dopisniki se seveda potijo pri kovanju dopisov, da bi „oprali zamorca" bolj kakor če bi z vatlom v roki merili svojo robo. Ved6 naj pa te vrste ljudje, da s takimi ljudmi nočemo in ne moremo imeti nič skupnega! V svojem navdušenju so celo pozabili, kako je „dobravskemu gospodu" ime in nam priporočajo za župana Frana Globočnika t. j. brata pogorelega kandidata za drž. zbor, ki je baje slaboumen in pod varstvom bivšega kandidata. Na slaboumnem županu naj si častitajo „Rodolju-bovi" dopisniki, a kostanjeviška občina pa za enkrat ne bo imela „Pratkarja" za župana.
Res, prav lahkoverne ženice obojega spola bi morale biti, da bi tako debele laži verjele, kakor so jih spravili v „Rodoljub". Ne brezvestnim dopisnikom v odgovor, kajti s takimi ljudmi ni mogoče stvarno govoriti, ampak resnici na ljubo moramo še enkrat pribiti resnico, da je namreč Globočnika volilo vino. Zato ni treba nobenega sumničenja, ampak suhih dejstev, da podpremo svojo trditev. Vemo, da so bili tudi „RodoljuboviM dopisniki deležni te pijače, po kateri se značajnemu možu ne cedč sline, a vendar so zdaj toliko nesramni, da si upajo tajiti. Kdo pa je bil 18. dec. 1. 1900, t. j. na osodepolni dan za Globočnika? G. nadučitelj kostanjeviški in Globočnik: kam in zakaj sta vabila kmete zjutraj na vse zgodaj, ko so šli od zornic? Ali si upata tajiti to? Dopisuni, ali je to sumničenje? Ako je Globočnik samo v eni gostilni plačal za vino več kakor 60 gold., vprašamo vas, kdo je volil izmed teh iz prepričanja? Ali ni volilo vino?! Ako vam še to ni dosti, bomo pa prihodnjič povedali o neki stavi in o raznih buteljah. Utajite ta dejstva, ako imate pogum, dopisuni! Potem bo še-le zapela struna. Ali ste slišali, vi dopisniki, koliko kmetov je pilo na Globočnikov račun v Gadovi peči? Ali je tedaj resnično, da li je volilo vino ali ne ? Na zavijanja ne bomo odgovarjali, ampak odgovorite stvarno z „da" ali „ne", da pridemo z drugimi dokazi na dan, ako vam je ljubo. Nam je prav tako.
Uljuden je pa Globočnik od volitev sem z ljudmi še preveč. Da bi se ljudem prikupil, zadene včasih prav ob čudno struno Kvaterni pondeljek, ko je bil v Kostanjevici semenj, molil je Globočnik opoludne naprej angeljsko češčenje na trgu. Ne vemo, ali se
mož tudi zdaj še vedno odkrije pri zvonenju. Ne vemo, kako se to strinja s trditvijo, da je ravno isti Globočnik v postu napravil ples v Kostanjevici v gostilni. Zgodovina tega plesa je prav zanimiva, ker je bil aranžer „kmetske kadrilje v postu" neki Žagar.
Vedite pa, Globočnik, da bi mi o tem nič ne pisali, ko bi nas ne bili „Rodoljubovi" dopisniki izzivali. Zahvalite se jim za to in še za marsikaj, ako bomo primorani, še kaj več spregovoriti. Resnica mora na dan!
Ko bi bilo ,.Rodoljubovim;' dopisnikom kaj do resnice, bi bili pisali resnico tudi gled,1 lova. V njihovih dopisih pa ni drugega, kakor zavijanja in laži. polno plev. veliko besedij. a nič zrna. Zakaj pa niste povedali tega. dopisuni. da bi bil Globočnik že pred več leti lahko imel lov. ko bi bilo njemu res kaj za občino? Zakaj ne poveste, da ni sam vzel lova v najem, ampak v zvezi z drugimi ? Ko bi on rad pomagal občini, zakaj je pa tudi druge vpletel v konsorcij ? Res je pa to. kar so zamolčali „Rodoljubovi" dopisniki, da so nastavljeni sami Globočnikovi agitatorji za lovce, med njimi celo taki, da ima še gosposka opraviti z njimi. To ste pozabili v svoji ..previdnosti" navesti, dopisniki, da bi ljudje vedeli, kake pomagačc bo imel Globočnik, ako bi bil izvoljen županom. Zato drugokrat resnico govorite, ako ne, vas bomo zopet z maslom na glavi potegnili na solnce! h vsega tega sledi, da Globočnika ne more voliti nobeden, kdor ima še kaj samostojnega na sebi in je količkaj značajen, ako noče prodati za kapljo vina svojih hlač. To pa ni vredno moža. Zato pomislite volivci, koga boste volili! Dobro blago se samo hvali! Poglejte okrog sebe in volite po prepričanju — ne za vino.
Iz Sore. Predragi Domoljub! Iz naše fare se malokdaj kaj bere v tvojih vrsticah. Saj med nami ni veliko novic, pa če prav se katerikrat kaj znamenitega zgodi, nečemo vsega čeloma sporočati. Be-remo te prav pridno, ker veliko novega in lepega prinašaš med nas. Vsak, ki je naročen na te, komaj pričakuje, kaj mu boš zopet novega prinesel. Torej vsprejmi še od nas par vrstic.
Pretečeni mesec 27. sušca je pobrala smrt 26-letno deklico, Ivanko Svolšak, županovo iz Svetja, ki je umrla nenadoma previdena s sv. zakramenti, v dež. bolnišnici v Ljubljani. Nepopisno bridko je' zadela brzojavna novica očeta, mater in še edino jima živečo hčer. Veliko žalovanja je vzbudila tudi pri Marijini družbi, ker je bila rajna nje zvesta družnica. Pripeljali so jo_domov in naslednji dan jo je neslo dvanajst mladenčev iz Marijine družbe
1'oOivaj, blago *rec mlado! Saj enkrat bode« zopet bilo V vesolji, v stanovitni sreči sc / nami bode* spet združilo.
Fodhontski
Iz Starega Trga pri Ložu. Iz vseh krajev, dragi „Domoljub", se oglašajo Tvoji znanci in hočejo imeti malo prostorčka v Tvoji torbici, da sc tako tudi iz njihovega kraja kaj izve po svetu. Zakaj bi se pa enkrat tudi iz Starega Trga kaj ne izvedelo in to tembolj, ker se je pri nas ljudstvo res začelo zani mati za javno življenje; dokaz temu, da je letos število ..Domolj " naročnikov pri nas naraslo na 80 novih Seveda to naše liberalce silno jezi. Razširjati so začeli lažnjivca ..Rodoljuba". Pri taki hrani ni čuda, da so kakor drugod tako tudi pri nas liberalci kar podivjali. Poslužujejo se vsakegi še tako podlega sredstva; kar je dobrega in poštenega, tega v svoji besnosti ne morejo v miru pustiti. Pred vsem seveda se pa najbolj togoti naša ..inteligenca", ker gre ra kovo pot njeno poglavitno prizadevanje: vzeti ljudstvu zaupanje in spoštovanje do duhovščine.
Kaj pa da jc med pcščico liberalne svoja ti naj več zapeljanih in nevednih siromakov, ki se dajo za nos voditi tem sleparjem.
Liberalne trgovce in njihove privržence grize tudi tukajšnja kmet. zadruga; prerokovali so jej pogin vže v začetku, a vkljub vsem zaprekam za druga napreduje kot malo katera; članov šteje nad "i40 in še vedno pristopajo novi udje. Res je seveda, da so vsled tega v nevarnosti liberalne nikdar dosti polne bisage. Toda ne moremo pomagati; ljudstvu se odpirajo oči. Kmalu bodo dobrega spoznalo, kdo je njegov prijatelj in kdo njegov sovražnik. Da se to čim prej zgodi v to pomozi Bog!
Narodno gospodarstvo.
Lesoreja.
Na takojšne zboljšanje razmer ne moremo ra čunati. Treba nam je delati na to, da se domača trgovina vredi in s tem lesoreja oživi. Vpelje naj se prodajanje na kubični meter. Tako bi odpadlo staro mešetarenje in revni neizkušeni kmet bi ne bil nikdar prevaran, zraven bi pa mali trgovec (žagan nekaj zaslužil. Da se to doseže, bi seveda morala stopiti na noge naša vlada in poskrbeti, da se stara škodljiva mera odpravi. Veliki trgovci bi gotovo raje kupovali na centimeter namesto na veliki laški palec, kakor trgovino opustili. Z lesom moramo začeti varčevati. Poglejmo naše gozde. Ti potrebujejo počitka kakih 10-15 let Ne rečem, da bi
kazalo zadnjo čast. Mi pa kličemo za tahn-	1 Vefihrdyr<;ba kaJ 1Z8ekatl m ^trebiti. Umni gospodar
pozna dre,,e»a v gozdu, kakor žuinčeta v hlevu. Ta
smereka ne raste, ona ima vrh odlomljen, ta je vdarjena, una preveč košata ali dosti debela: tako je treba posekati. Ne pa tako, kakor se večkrat dela: hajdi v gozd, pa kot bi žito pokosil! Res bi bilo za nekaj časa malo manj dela toda to bi našim delavcem nič ne škodovalo, ker jo danes v nekaterih krajih silno težko dobiti delavci v, da so spravi taka množina lesa iz gozdov. Oe les raste, daje najmanj 10 % obresti in 10 % bi se dražje prodal, ker bi trgovci vpraševali po lesu. To dA skupaj 20 % koristi.
Svariti moramo splošno posestnike prod prodajanjem gozdov za posekavanje na čisto. Pri taki kupčiji neizkušen gospodar malokdaj ve. koliko proda. 8o tudi na Kranjskem taki kraji, kjer se je ta škodljiva kupčijska navada udomačil*. Pred vsem se morajo naši h sorejci naučiti računati. Potem bodo šele vedeli, koliko je les vreden. Preveč teme je še v naši lesoreji, treba bo na vse strani svetiti. Za danes prinašamo tabeli za preraču nanje u k r o g 1 i h žago v cev (hlodov) na kubični meter, lliodi se merijo na sredi. Da lahko računamo, treba je, da se zvedo cene za kub. meter. Pri tej kupčiji moramo razločevati les v dve vrsti. V prvi vrsti je les zdranh ravnih smerekovih ali jelovih žagovcev hlodov), debelih 20 cm in več, v drugi vrsti krivih, slabejih in 10—20 cm debelih žagovcev. V Rohinjski dc lini je že precej v navadi prodaja lesa na kubični meter ter se tu prodaja les I. vrste po 10 K 10 v, les II. vrste po 7 K., pripeljan na žago. Voz-nina stane do kolodvi ra od kubičnega metra S-az-/aganega suhega lesa okolu 5 kron.
I. Tabela
za merjenje okroglega lesa na kub. meter.
II. Tabela
za merjenje okroglega lesa na kub. meter.
Dolgost 4 m lO cm.					
ce o S ® ° •S rt fi a O	Vsebina v kub. m.	i Debelost na cm.	Vsebina v kub. m.	— 09 ® S 4! U Ž S a	Vsebina v kub. m.
10	0-032	24	0-185	38	0-465
11	0039	25	0-201	39	0-49
12	0046	26	0-216	40	0-515
13	0-054	27	0-235	41	0-541
14	0063	28	0-252	42	0-568
15	0072	29	0-271	43	0-595
16	0082	30	029	44	0-623
17	0.093	31	-0-309	45	0-652
18	0.104	32	0-33	46	0-681
19	0115	33	0-35	47	0-711
20	0-129	34	0-372	48	0-742
21	0-141	35	0-394	49	0773
22	0156	36	0417	50	0-805
23	0-17	37	0-441	51	0 837
Po ti tabeli se lahko preračuna dobiček pri reji lesa. Ker ima dr ,bneji les tako manjšo ceno, že reja lesa pri odebelenji iz I. v II. vrsto napravi velik razloček. Koliko na leto les odebeli, koliko je potem več vreden, to lahko vsak sam poskusi in preračuna. Previden gospodar bode iz teh vrstic prsnel nekaj koristnih naukov in ae v teku časa o ttm sam prepričal. Kdor bo pa kljub vsem dobrim svetom z gozdom slabo gospodaril, temu ni več pomagati.
Drobtinice.
Brezhožnost kaznovana! List »VeritA« iz Pariza pripoveduje sledeče: V mestu Bolbec bile so volitve. Zmagala je stranka naspre tna, republikanska. V proslavo tega, kaj si prekucuhi izmislijo?! Napravijo pogreb. Na oder položijo zmaganega kandidata. Eden se obieče za katol. duhovna, da poje in pokopava nasprotnika. Iz umazane posode kropi jamo in ležečega na odru. Vse se krohota in smeje. Vse to v zasmeh sv. cerkve. Toda Bog ni pustil nekaznovano to pregrešno početje. Obišče in udari tri osebe. Mož, ki se je delal duhovnika, je umrl malo dni na to, onega, ki je ležal na odru, zadene mrtvoud na spodnji život, da od tistega dne ne more drugače, ko da se drsa po kolenih, prav v tistem stanu, kakor so ga spustili v jamo, župan, ki ni tega zabranil, hudo oboli na tifusu, zgubi zavednost in umrje. Pred smrtjo je v enomer upil, da vidi celo mesto v plamenu.
Pametna sodba predsednika Kriigerja. Dva far-movca (kmeta) se prepirata radi delitve nekega zem-
		Dolgost 4 m.			... .
<** ■n o S ® ° 2 « ® (3	V ebina v kub. m.	"5 , o B ® u ■S « e c O	Vsebina v kub. in. _____	Debelost j na cm.	Vsebina v kub m
10	0-031	24	0-181	38	0-453
11	0-038	25	0196	39	0-478
12	0045	26	0-212	40	0-502
13	0-053	! 27	0-229	41	0528
14	0062	28	0-246	42	0-554
15	0-071	29	0-264	43	0-581
16	008	30	0-283	44	0-608
17	0-091	31	0-302	45	0-636
18	0-102	32	0-322	46	0-664
19	0-113	33	0-342	47	0-694
20	0126	34	0-363	48	0-723
21	0-138	35	0-385	49	0-754
22	0-152	36	0-407	50	0-785
23	0-166	37	0-43	51	0-817
ljišča. Svojim razsodnikom izvolita v tem prepiru predsednika Kriigerja, ki pušeč iz svoje pipe mirno posluša pritožbi obeh prepirljivcev. Nakrat ju Kruger prekine in pravi tožitelju: »Razdeli zemljišče v dva dela, kakor se tebi zdi najbolj pravično. Ti pa , pravi Kriiger drugemu, „vzemi od obeh delov onega, ki se ti zdi najbolj primeren." Bolje bi Kruger ne bil mogel razsoditi. Prvi je razdelil zemljišče kar možno natančno, ker se je bal, da bi mu nasprotnik ne vzel
večjega dela.
Glavo mu je odtrgalo. Na Dunaju imajo namestu stopnjic v mnogih hišah dvigalnice. V prvem okraju se je nek Ignacij Mizera hctel spustiti s tako dvi-galnico v drugo nadstropje, mej dviganjem pa je po neprevidnosti pomolel glavo iz dvigalnice. Glavo mu je dvigalnica s tako silo pritisnila ob steno, da je v drugo nadstropje prišlo le mrtvo truplo Ignacija
Mizere brez glave.
Nov mahdi mobamedanski prerok se je proglasil 16. marca v Mengu v Ugandi (Afriki). Imenuje se Muludzi in je rojen v Ugandi. Visoke postave je ter noBi dolgo brado. Bil je učitelj prejšnjega islamskega kralja v Ugandi. Deset dni je živel v samotnem gozdu in pripoveduje, da se mu je prikazal angel in mu je naročil, naj se proglasi za preroka. Njegov nauk je splošno enak Mchamedovemu. Njegova posebnostjo ta, da dovoljuje vsakemu verniku, ko se spreobrne k njegovi veri, vzeti še tri žene, tiste pa, ki jih imel prej, sme zapoditi. Ljudstvo je zelo zbegano. Kakor porečajo najnovejše vesli, je ta novi mahdi že mrtev. Od Angležev podkupljeni razkralj iz Uganda Mpogo je prišel v taborišče mahdijevo ter ga je pred vsemi dvorjani proglasil za lažnika in ovrgel njegove nauke in res je dosegel, da je bil novi mahdi zasramovan. Ko je novi mahdi Muludai pričel govoriti, so se mu vsi smejali. Nato je Muludzi izjavil, da noče več živeti, šel je na neko visočino in storil smrt.
Ropar v krsti. Na neki mali postaji v bližini Htrkulovih toplic na Ogrskem prinesla sU te dni dva kmeta načelniku postaje leseno krsto ter mu narečila, naj jo cdpofilje naprej. Načelnik je izročeno mu krsto zaprl v blagajniško sobo, drugi dan pa je našel ulomljena vrata, krsto odprto, pa — blagajnico prazno. V krsti je bil skrit ropar.
Mučeniki. V Maragnonu v Braziliji so tamošnji prebivalci umorili kapucince: o. Rinalda iz Paullo, o. Zaharijo iz Malegno, o. Viktorija iz Bergamo in brata Salvatora iz Albino; razun tega še sedem nun.
Od rokodelskega pomočnika do vseučiliškega profesorja. Tak napredek je pač redek v Avstriji. Jeden tistih redkih energičnih mož, ki napravijo tako karijero, je bil predvčerajšnjim umrli kršč. soc. poslanec profesor S chlesinger, ki je bil svoj čaš
priprost tkalec, a sc je s svojo odločnostjo povspel do vseučiliškega profesorja.
Trikratni morilec. Poročali smo, da je 8. janu-varija 1.1. mizarski pomočnik Štefan Wanyek na Dunaju, zasačen pri tatvini, ustrelil tri osebe. Včeraj jc Wanyek stal pred dunajskimi porotniki. Odgovarjati ni hotel na nobeno predsednikovo vprašanje. Na svojega zagovornika, ki je prosil milostne obsodbe, je zavpil, da noče nobene milosti. Wanyek jc bil obsojen k smrti na vislicah.
Pivo na vago. Na Nemškem jc bil patentovan električni stroj, s katerim je mogoče prodajati pivo na vago; in tako že v nekaterih nemških krajih prodajajo pivo na vago in ne več na litre. Gost zahteva pol kile ali pa toliko in toliko dek piva. S tem sc bode bojda več prodalo piva in manj penj. Srečni Nemci!
Koliko pisem dobe vsak dan vladarji ? Po poročilih nekega inozemskega lista, ki se kaj rad peča s kronanimi glavami, dobi papež vsak dan 20—22.ooo poštnih pošiijatev, katerih pa seveda ne odpre in pregleda vseh sam. Za njim pride predsednik scvero-ameriških"zveznih držav, kateremu dostavijo pismo noše vsak dan 1400 pisem in 3 —4000 časnikov. 4.">0 milijonov angleških podanikov pošilja kralju Edvardu 1000 pisem in 2—3000 časopisov na dan. Ruski car jih dobi 650, italijanski kralj 500 in kraljica Vilje-mina 100 do 150, katera vse sama prebere.
French ujet. Iz Londona se poroča pariškim listom, da so po vesteh iz Exeterja Buri izra-bifSi gosto meglo, vjeli uglednega generala F r e n c h a s petsto možmi.
Stoletnica Slatinskega kopaliiča Slatinsko kopališče obhaja letos lOOletnico, odkar je v posesti štajerske dežele. Prvi zaznamek gostov je izkazal 654 obiskovalcev, lanski pa 3000! Vsako leto sc razpošlje nad 1,250.000 steklenic zdravilne slatinske vode.
Pomladni viharji v Ameriki so bili letos siloviti. V Birminghamu je pulil vihar drevesa iz zemlje. Podrl je nekaj hiš. Izpod razvalin so potegnili 25 ubitih oseb. Bolnice so prenapolnjene s ponesrečenci. Na več železnicah jc bil promet nemogoč. Pri Columbus je vihar vzdignil iz relsov stroj vlaka, ko je vlak vozil po visokem nasipu. Skoro vsi vozovi so padli preko nasipa in sc zdrobili. K sreči je bil samo tovorni vlak. V katoliško katedralo svetega Andreja v Grand Rapid Mich. je udarila strela in cerkev je do tal pogorela. Na reki Milvvaukee so se zajezile ledene plošče in voda je preplavila celo okolico. Nekatere manjše hiše je voda dvignila in odplula ž njimi. Odneslo je vse polno dreves. Utopljencev je ogromno število.
Slovarček nenavadnih besed.
Normalen pomeni toliko kakor „navaden". Navadni poštni vozovi imajo ime normalni vozovi. Navadne šole, kakršne so po deželi, sc imenujejo normalne šole. Človek, ki ima navadno, zdravo pamet, je normalen. Ako pa nima več navadnega razuma, ako opažamo na njem kaj nenavadnega, na primer kak „šus", tedaj pravimo, da do-tični človek ni več „nor-mal", ampak „mal-nor".
Formalno je, kar je le navidezno, le »zaradi lepšega", ali kar je zgolj zunanjega. Včasih je sodba neveljavna zaradi formalne napake. To sc zgodi, če se sodnik ni zmotil v kaki važni reči, ampak le v kaki zunanjosti, na primer, če jc ukazal protokol zapisati v napačne bukve.
1'rodukclja jc beseda, ,ki jo dandanes vedno beremo in slišimo. Produkcija Je vsako ročno delo, ki ima kaj taccga sadu, da sc lahko p rime. Zato zaznamujemo s to besedo najrazličnejše stvari, na primer čevljarstvo, krojaštvo, mizarstvo, sploh vsako rokodelstvo, tovarniško delo, poljcdljestvo itd. Če ima delo dve lastnosti, to je 1. da jc ročno delo, 2 da sc sad tega dela lahko prime, pa žc dotično delo zasluži ime produkcija. Ni pa produkcija, če oče sinčka s šibo našvrkajo. Seveda je to tudi ročno delo, toda nima takega sadu, da bi ga mogel kdo prijeti. Tudi potenje ni produkcija, čeprav se sad potenja, to jc pot, lahko prime. In zakaj to ni produkcija? Zato, ker potenje ni ročno delo.
Konkurenca. Konkurcncc je dovolj povsodi, kjer sc kaj prodaja. Na trgu v Ljubljani sedita morda dve kmctici, recimo jima: Lenka in Urša, ter prodajata jajca; obe dajeta jajca po 6 helerjev. Ljubljanske kuharice pa kupujejo skoraj vse le od I.enkc, od Urše malokatera kaj vzame. Uršo to razjezi in načne prodajati jajca po pet helerjev. Zdaj pa vse kupujejo le od t rše in Lenka ne prodajiič več. Tako jc Urša napravila konkurenco. Če bi hotela pa zopet Lenka napraviti Urši konkurenco, ali z drugo besedo ž iyo konkurirati, bi morala dajati jajca žc po štiri helerje; tega pa nc bo storila, marveč bo svoje blago prihranila za drug dan, ko morda ne bo treba z nikomur konkurirati
Podjetje jc vsako večje delo. Podjeten jc človek, ki sc nc ustraši tudi najtežavnejšega dela, ampak sc ga pogumno loti.
Emincnca (prevzvišenost) je naslov, ki sc spodobi kardinalu.
Plakat. Plakati so veliki, z debelimi črkami natisnjeni papirji, ki so po mestih prilepljeni na hišah ob oglih ulic. S plakati sc naznajajo ali napovedujejo vcsclice, važni dogodki, razprodaje i. t. d.
Kkselenca se pa pravi ministrom in knezom, pa tudi grofom in baronom, ako so v cesarki službi, n. pr. ccsarki svetniki. Eksclcnca sc pravi slovensko „prcsvetli".
Naia nervozna dftba, ki jej tolikanj očitajo Zg. kot taki, vendarle tudi sama po sebi proizvaja po- ^ močke, da oblažu.e izmučno dretenje in vrvenje za tS?
mucami u a vuia^ujc iaiiiuvuv uiviv»|v ... ...—¥ - —	. ^
Al zaslužkom s BkrbnejSo hranitvijo, ki pospeSuje zdravje	Jg. C* ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo In moč. Tem
pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo	tv*
Al Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem	|g.
C1, oziru itkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi;	^
*9t obenem pa omogočuje ob istih troSkih uporabo bolje-	VSS
Al vrstne pijače, s čimer se bistveno poplemenituje ukus	Jg.
C, vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na	^
•JR večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna	ISJ Al kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo
pijačo. Sama na sebi iia namreč ukus zrnate kave, i
Al ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje	Zg. izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvo-
tvorna in redilna; vobče jo zdravniki priporočajo	tv
Al ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh	Ig.
prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati
*5z naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko	tSJT
Al kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na	Ig. ;?: izvirne zavoje z varstveno znamko »župnik Kneipp«
*5?I in-imenom »Kathreiner«.	t>T
Tržne cene v Ljubljani.
od dnč 7. aprila do dn6 13. aprila.
		K					A!
Goveje meso I. v.	kg-	1	28	PSenična m.	100 kg.	27	70'
» » 11. »	»	1		Koruzna »	» »	16	60
» » III. »	»		9(1	Ajdova >	» »	29 80	
Telečje meso .	»	1	32	Fižol, liter	. . •	—	20
Prašičje » sveže	»	1	6J			—	40
» < prek.	»	1,60		Leča, > .	. . •	—	20
KoStrunovo meso	»	—	80	KaSa, > .	• • >	—	20
Uaalo . . . .	>	2	60	Ričet, » .	. . •	—	
Surovo maslo .	»	2	—	Pšenica	100 kg	J8	_ i
Mast praSičja	»	1	40	Rt . . .	» »	15	
Slanina sveža	>	1	32	Ječmen	> >	14 60	
» prekajeoa	»	1	60	Oves . .	» >	14	80
	»	1	32	Ajda . .	» »	40	
Jajce, jedno . .		—	6j	Proso, belo,	» »	16	80
Mleko, liter . .		—	20	» navadno» »		14	—
Smetana liter		—	80	Koruza . .	» »	13	
Med ....	kg	—	80	Krompir	» »	6	20
Krompir . . .	»	—	b	Drva, trda	Befcenj	7	—J
Piščanec . . .		2	80	» mehka, *		6	—J
Golob . . . .		-	00	Seno, 100 kg . .		4	
Raca . . . .		—		Slama, »	» •	4	40!
		—	—	Stelja. »	» . .	—	-1
DnnaJ,	13. aprila
Gradec,	13. apr.la
Line,	0 aprila
Trst,	fi aprila
31 19 7	57	87
83 64 78	21	28
21 62 ir,	64	6
33 63 10	48	17
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 2. maja 1901 zvatar.
Učenec
se sprejme takoj za sedlarsko obrt. f. Wlzjan, sedlar Ljubljana, Rimska cesta 11. 336 (1-1)
Kmetijsko društvo v Rtbnioi
ima na prodal 3000 Md-rudečeSa ribniškega Ifžola
za seme. Cena po dogovoru.
Na prodaj je
iz proste roke v Gornjih P i r n i č a h štev. 82, pošta Medvode, htia, gospodarsko poslopje in nekoliko rodovitnega polja blizo železniške postaje. Vse je v dobrem stanu, cena ugodna. — Natančneja pojasnila daje
Alojzij šetina ravno tam-
334 (1-1) Spretnega 331 1
mizarskega * * * * p 9 pomočnika
sprejme Jakob Homovc,
i • sli i mojster v Cirknici.
338
Učenca
i—i
za prodajalno z mešanim blagom, krepkega, čvrstega dečka, ki je 4razrednico prav dobro izvršil, ali tudi žc srednje šole obiskoval in je 14-16 let star, sprejme takoj Val. Trev«n v Idriji.	335 (1—1)
Koverte s firmo
vizitnice in trgovska radon«
priporoča
Katol. tiskarna
Davni j p.ilrjeno ilijelet.. kosmat sredstvo umazanje) za krepčanje in utrjevanje kit in mišic člove-Skega telesa.
Kwizdov fluid.
Znamka: Kača (tekočina za turiste.)
Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno ra-liijo la fltnd za krepčanje in Doživljanje po daljnih turah.	76 8 7 g
Cena: cela steklenica - K, pol steklenice 1 K 'JO h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaja.
?
fr.^ Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega zali znika Nj. Svetosti papeža
>r ima < sepj QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često ni majo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	7 — 12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ah vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 590 50-42 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Svarilo!
Govorica, katera jc že dolgo trajala med ljudstvom je dnč 9. aprila t. 1. na c. kr. okrajni sodniji v Ptuju zatrta-' in jaz sem, kakor tudi po pravici, za nedolžnega spoznan.
Svarim tedaj vsakogar, kdor še v tej zadevi kai nasprotno mčni.	«...
franc plohi.
V G a b e r n i k u , dni, 14. aprila 1901.
prodajalnica
katoliškega
tiskovnega društva
(prej H. Ničman)
Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2
priporoča molitvenike:
■brejo 2 K tO h, z zlat>. obr večjimi črkami, v pol usdj w
Večna molitev, i rudečo Osem ur pred »v R T. i
v celo usnji 1 K.	......
Nebeška mana, v uunji 1 K 60 h. i slato obr. 2 K zn Kruh nebeški, v usnji 1 K »O b, / zlatu obr 2 K 4> Vedno 6eš6enje v usnji 2 K 10 h, i ilal- • br t K Filoteja sv Frančiška Sal*»k«'f» v u*ojt I K HO h. /
obrezo 2 K 40 h. Pot v nebesa živi enje udov lil. reda, v u»nji 1 h «
ilato obrezo 2 K 40 h. Marija naša pomočnloa. v ustji 1 K *0b / zl obr 2 K ■> Marija Devica, v u«nji 2 k 40 h. z zlat« obr 3 K " Pravi Marijini služabnik v usnji 1 K BO h t si. »br 2 K Presveto Sroe Jezusovo v um,j 1 K« h, / zl. obr 2 k . Hvaljen bodi Jezus Kristus, v usnji
obrezo 3 K 40 h. Razlaganje sv. maše. v pol usnji 2 K
z zlato obreio 3 K 80 h. Rafael, voditelj odrasli mladini, platno 1 K 50 b, u-nj«- 1 K
60 h, zlata obreza 2 K. Spomin na Jezusa, molitvenik /a otroke trdo vezan 4" ! v
usnje 70 h, z zlato obrezo S»fi h. Jezus dobri pastir, molitvenik la otroke, trdo vezan 4'
v usnji 72 h, z zlato obrezo 1 K Sroe, spoznanje in zboljšanje človeškega sroa, v u-
1 K 80 h. z zlato obrezo 2 K 40 b. Zgledne maine ln molitvene bukve, v usnji 2 K 1
z zlalo obrezo 3 K 20 h. Dnini vodnik, molitvenik za slabe oči, z zelo velikimi črk,i: i.
v nsnji 2 K, z zlato obrezo 2 K 60 h. Zvonček nebeški. molitvenik za otroke.
z zlato obrezo 1 K 60 h. Jezus na krliu moja ljubezen, za mla
60 h. z zlato obrezo 2 K. Nevesta Kristusova, v usnji 2 K 48 h,
2 K 48 b. s /.i'.i !>0 h, v uunji l K,
v usnji
1 K 10 h,
i lino. v usnji
1 K
z zl. obr. 3 K 4o i,
Ura moliti Jezusa v vednem češčerji presv. H. T., mehk<> vezana 24 h, trdi vezana 40 h. Častna straža Jezusovega presv. Srca, 24 h. Oetzemanl ln Golgata, v usnji 2 K 60 h, z zl. obr. 3 K 4 i h. Sv. Alojzij ali 6 nedelj na pobožnost. v usnji 1 K40h,zzialo
obrezo 1 K 80 h. Razne knjige za Marijine druibe itd. itd.
Tudi ima v zalogi:
Veliko zbirko rožnih vencev, navadnih, po pet oddelkov, kakor tuili rožnih vencev „N a 3 e ljube Gospe bratovi me „Pomoč dušam v v i ca h," „2 a los tnc m a te re božje" — lesenih, koščenih, iz kokosa, iz bisernice — po različni ceni.
Svetlnjloe za bratovščine „Naša ljuba Gospa*, „Sv. !!>•-nedikta", „Sv. Alojzija", „Sv. Frančiška*, „Sv. Antona", .lire?-madtžnega spoče'ja", „Sv. družine" itd.
Srebrne svetlnjloe s podobo .Brezmadežnega spočetja", po 90 h in višje.
Na razpolago so raznovrstni ikapulirjl, kriti s stojalom in za na steno, svete podobloe, manjše in večje — od naj-priprostejših do najfinejših — tudi podobe 8» Okvir
Naj še imenujemo: Spominjske podobloe za «v. birmo, sto skupaj 4 K 40 h; — Spomin na prvo apoved. sto kosov 2 K 40 h, 4 K 40 h in višje; - Spomin na prvo »veto obhajilo, sto skupaj 2 K 20 h, 4 K 40 h. 8 K in višje; -Spomin na sv. misij on, sto kosov 1 K 70 h.
Litanije preiv. Sroa Jezusovega, sto kos. l K 60 h.
Vsa naročila ne hitro izvršujejo ~s3f
Izdajatelj: dr. Evgen Lampe.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.
Tiska .Katoliška Tiskarna"