Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.
"N
Uredništvo „Zarje“ Jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev. 64439.
V
računa
_____J
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* * je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
V___________	__________J
VABILO
na
11. redni občni zbor
katoliškega tiskovnega društva v Trstu
ki se vrši
v četrtek Dne 17. junija
ob 10 in pol predpoldne
v prostorih
Marijinega doma v Trstu,
ODBOR.
proč s polovičarstvom!
Francozi sami pišejo k temu žalostnemu dogodljaju : „Kak pretresljiv nauk nam daje ta žaloigra. Želja po smrti, ki so jo izrazili ti 14 letni otroci, nam jasno kaže, da se je v našem narodnem značaju ugodila velika sprememba. Koliko privlačne sile je imela francoska mladina, in kam je sedaj zašla?“
V	resnici so framazoni in socialisti na Francoskem lahko ponosni in zadovoljni s sadovi svojih svobodnih šol brez Boga. Obrodile so morda še več gnilobe, kakor so si je sami obetali. Število mladih zložincev je na Francoskem zadnja leta zelo poskočilo. Med lani obsojenimi zločinci je bilo več ko 35 tisoč mladeničev starih od 16 do 20 let, kar znači eno petino vseh zločincev sploh. Upoštevati moramo pa še to, da število mladeničev na Francoskem ne raste, ampak se še manjša. — Leta 1900 je znašalo število mladeničev med 16. in 20. letom nad štiri milijone, pet let pozneje se je skrčilo že skoro za en milijon. Pri vsem tem pa je poskočilo število na smrt obsojenih mladeničev od 18 na 24 odstotkov.
V	očigled tako pretresljive statistike se mora krčiti srce ne le vsakemu prepričanemu katoličanu, temveč vsakemu človekoljubu sploh. — Tudi v Avstriji bi nam hotela „Svobodna šola“ vzgojiti mladino po francoskem vzorcu brez Boga. Taka struja kaže tudi v nas Slovencih na razne načine svoje roži ek e in ima posebno na tržaških tleh mnogo zastopnikov. Tržaška tla so za to vrsto gob prav rodovitna. Skoro vsak dan slišimo, kako izgubljajo, ne morda starci, ampak otroci obojega spola upanje v svojo bodočnost in „trudni življenja" si s kroglo ali karbolno kislino pomagajo k sv. Ani.|
Ohranimo mladino čisto, ohranimo jo globoko verno ! V tem obstoji glavna garancija za naš naroden obstoj na tej naši lepi jadranski obali. Zato smo v članku „Sokob in mi" zaklicali: „Duhovščina, zbiraj povsod krog sebe mladino v društv i na krščanski in demokratični podlagi in glej, da ima ta mladina v zdravem telesu tudi zdravo dušo!“
Nekaterim se zdi to delo naravnost nemožno pri nas, drugi menijo, da je še malo časa, da spimo in mirno opazujemo, kaj delajo drugi krog nas, so pa tudi taki, katerim se s svojo odločno- besedo v „Zarji“ zame-rimo in smo se že večkrat prej zamerili. Taka zamera, pa bodisi tudi pri „korifej ah“, nas seveda ne bo prav nič ovirala nadaljevati započeto pot. Taka zamera nam je p as p robno še porok, da smo na pravem potu in da je naše delo odločno, ne polovičarsko. Kje bi bila danes Slovenija, če bi se bili možje ki so pred leti počeli s katoliško probni o našega ljudstva, ozirali na razne zamere, katerih ni manjkalo! Odtod tista žalostna stagnacija v katoliški akciji med tukajšnjimi Italijani. Veliko let pred nami so začeli, manjka pa tistega jasnega enotnega cilja in, kar je še več, manjka one odločnosti, .ti je pogrešamo v njihovem glasilu mesto koje najdemo tuintam nepotrebno cikanje n t slovensko stran. Tako ne sme biti pri nas, temveč „naše delo bodi tako, da razdvaja duhove“. Ko gre za resnico in pravico, nimamo in ne smemo ^ imeti strahu pred nobenim.
Tega gesla smo se do sedaj vedno držali. Temu geslu se imamo zahvaliti, če danes lahko rečemo: „Eksterni sumus“, od včeraj smo, pa že danes ne damo mirno spati stranki tržaškega liberalizma. Na eni strani -p sedaj zbirajo naši prijatelji, na drugi spoznavamo vedno bolj nasprotnike naše in ljudstva. Dasi jutri ne stopamo na volivno bojno polje, vendar vedo tržaški slovenski vodilni krogi, da se zbira krog „Zarje“ počasi, pa s vesta si svojega cilja stranka slovenskega ljudstva, s katero bodo morali v dogledni bodočnosti računati.
Zopet pazinski konvikt.
DOPIS IZ ISTRE.
Nikar se ne čudite, g. urednik, da dobite iz Istre zopet dopis v zadevi pazinskega konvikta. Saj je to vprašanje sedaj nad vse aktuelno in da ostane vedno na dnevnem redu in na površju, zato že skrbijo nasprot-
lica S. Francesco d’ Assisi 15, I.
VSPORDD:
Nagovor predsednika.
Poročila tajnika in blagajnika. Volitev odbornikov.
Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
V Cltamont-Fciranu ич Francoskem so imeli te dni na tamošnji gimnaziji grozen prizor. Trije dijaki tretjega razreda so se dogovorili, da store konec svojemu življenju. Srečkah so med seboj, kdo naj izvrši prvi ta krvavi čin. Srečka je zadela najprej 14 letnega Armanda Neny, sina nekega učitelja, naj se prvi usmrti. Med uro latinščine je vstal mladi ži-i vljenjasit, izvlekel iz žepa samokres in si pognal kroglo skozi sence Obležal je takoj mrtev. Na knjižico, ki je ležala pred njim na klopi, je bil nesrečnež poprej napisal svojim so-učencem zadnji pozdrav: „Ave (mesto avete), amici, moriturus, vos salutat“. (Zdravi, prijatelji, v smrt grede vas pozdravljam.)
LISTEK
Korejska brata.
črtica iz misijonov v Koreji.
IV.
V Pekingu.
Kar je obljubil veliki mandarin, to se je tudi zgodilo.
Kirn je bil imenovan za poslanca in njegov sin je dobil dovoljenje, da sme spremljati odposlance, dasi je ugovarjal temu La-men, mandarin sodnega dvora, pri kralju in je prvi bone Laolu protil vladarju z največjo l jezo in kaznijo bogov. Nameni Kimunovi so vendar tako jasni; on hoče uvesti zelo nevarne novotarije in neko novo, tujo vero, ki je Budi tako zoperna in sovražna. Toda kralj, ki se zelo malo briga za vlado, je prelen in preveč zaupa svojemu velikemu mandarinu, da bi izpremenil že izdane naredbe. Le to omeni Kirnu nu, da noče nobenih sitnosti imeti z bonci:
„Ti in tvoji prijetelji, ki tičite vedno v knjigah, mislite in verujte^ 'kar hočete; toda ljudsko vero mi pustite pri miru in ne uvajajte Novotarij!“
Kim in njegov sin Kirni se torej zač-jieta pripravljati za dolgo pot. Še bolj pa njihov bratranec se tega veselita Jan in Kvan.
„Kako se veselim, ker greš ti v Peking!“ e< e Jan. „Nad vse bi rad šel tudi jaz z va-
ma, da bi sam videl zapadne modrijane in čul iz njihovih ust nauk Gospoda nebes. A zadostovalo mi bo, da ga bom čul od tebe, ko se povrneš. Prav gotovo nam je naklonila to srečo milostljiva velika gospa, h kateri moliva vsak dan z najino materjo. Glej, da natančno povprašuješ tuje učenike o vsem, česar nismo razumeli v Čajpovi knjigi, zlasti kako se mora politi človeka z vodo, ako se hoče njegovo dušo očistiti madežev in grehov, in kaj se to pravi: ,Posvečuj nedeljo !‘ in kar kar se nahaja v knjigi o sveti daritvi in dušni hrani“.
„Že prav dečko !“ reče nekolike vznevo-Ijen Kirni, „do in pa še marsikaj druzega povprašam zapadne modrijane! jaz najdem še veliko več težkoč v tem njihovem nauku, o katerih ti še ne slutiš ne ker si še preneumen-“
„Bratranec, ne huduj se name ! Gotovo nisem tako učen kakor ti; toda nauk Gospoda nebes ni le za učenjake. Misliš li, da so bili pastirji, ki so prišli po angeljskem ukazu k jaslicam Božjega deteta, učenjaki? - Potuj torej srečno in nam prinesi kmalu popolnoma jasno razlago nebeškega nauka! Vsak dan bova s Kvanom molila pred podobo velike Gospe za strica in za te, dokler se ne vrneta“.
Tako modruje mali Jan svojemu bratrancu na večer pred odhodom. Potem pogoste po korejski šegi vse prijatelje, znance in sorodnike kar najbolj mogoče in drugo jutro odpotujejo poslanci. Sijajna družba jih spremi od palače velikega mandarina skozi mesto do mestnih vrat, mnogi jim pa slede še
pol dneva hoda iz mesta na njihovi poti proti severu. Tudi mali Jan teče tako daleč sedaj poleg nosilnice bratrančeve, sedaj pa poleg stričeve. Gotovo kake stokrat opomni Kimija, naj se da le dobro podučiti od zapadnih modrijanov v njihovem nauku, p redno se vrne.
*
* *
Odposlanci nadaljujejo svojo pot proti severu. Lahke nosilnice nosita po dva pa po dva moža na bambusovih palicah; večina tečejo možje tako, da jih vojaki, ki stražijo ob straneh oboroženi z mečem in sulico, komaj dohajajo. Stražiti pa morajo odposlance radi tega, ker je na Koreji toliko roparjev, da ni posebno varno hoditi samemu okoli. Odposlanci so seveda povsod dobro sprejeti, kakor se sploh spodobi kraljevemu poslanstvu, in kraljevi namestniki in mestni in vaški župani jih kar najbolj mogoče pogoste; vedar je potovanje zelo težavno. Slabo vreme in sneg zelo nagajata potnikom, ki se zaman zavijajo v svojih nosilnicah v kožuhe in gorka oblačila ; vsi otrpeli od mraza pridejo mnogokrat šele zvečer do kakega prenočišča, nosilci pa vajeni tacega napora hodijo pogumno po snegu in dežju.
Čez mesec dni pridejo srečno do severne meje Koreje, do reke Jalu. Bila je zmrznjena in ravno sredi nje jih sprejme oddelek kitajskih jezdecev, ki jih peljejo naprej črez hribe in doline, dokler ne pridejo po preteku nekaj tednov do velikega kitajskega zidu in osem dni na to do Pekinga.
niki tega nameravanega konvikta, ki porabijo vsako možno priliko,' da hujskajo proti prihodu Salezijancev v ta bodoči koristni' zavod.
To nečastno nalogo so si nadeli med drugimi tudi radikalni dijaki, ki stoje na absolutno „narodnem“ temelju. „Zarja“ je že enkrat pisala proti strupenemu članku, s katerim so ti nasprotniki hrvatske mladeži nastopili proti pazinskemu konviktu Zdi se mi potrebno pristaviti še nekaj misli.
/
Potreba konvikta.
Pisec onega članka v „Omladini“ trdi pred vsem, da je ideja konvikta stopila v ozadje, ker je odpal tudi en predpogoj s tem, da so dobili dijaki pri vedno bolj priseljujočih se hrvatskih družinah potrebnih stanovanj. Tako trdi radikalni pisec. Poglejmo pa, kako stoji stvar v resnici. Število družin, ki so se naselile v Pazin in drže dijake, je vrlo malo. To malo število novih gospodinj ne more zadostiti1 velikemu številu dijakov, ki zahajajo v hrvatski gimnazij. Čc se oziramo še na to, da je v Pazinu tudi italijanska srednja šola, je pač vsakemu jasno, da je ti-tuacija še vedno težavna. Predpogoj konvikta ostane torej v polni moči in trditev pisca v „Omladini“ ne odgovarja dejstvom, ampak je le zlo sredstvo v njegov n amen.
Pazinska gimnazij a. liberalna.
„Gimnazijo so progi, sili za liberalno in sklenili uničiti ta tako željno pričakovani kulturni zavod v deželi s tem, da odtegnejo svoje podpore dijaškemu podpornemu društvu in indirektno reducirajo dijaštvo pod potrebni minimum. To nakano je izdal Mahničev teolog na javnem shodu v Pazinu pred dvema letoma“. — Res je, da so krščansko misleči možje proglasili pazinsko gimnazijo za liberalno. To so pa tudi dokazali z razlogi, kojih pa gospodje naprednjaki niso še do danes ovrgli. Tudi pisec „Omladme“ jih m ovrgel, zato ne smatramo za svojo dolžnost, da mu spet znova njemu samemu dokažemo, da so trditve o liberalizmu na pazinski gimnaziji resnične, kajti „quod gratis asseritur, gratis negatur“ kar se brez dokazov trdi, se tudi brez dokazov taji.) To, kar pravi pisec o nekem teologu, je jednostavna laž. Oni teolog je čisto nekaj drugega rekel, kakor pa mu podtika radikalni pisec.
Škof Mahnič in podporno društvo.
„Ker bi ne bili s tem dosegli svojega smol ra, izdali so parolo : Bojkotirati družbo sv. Cirila in Metoda (za Istro) in pošiiljat denar Mahniču za katoliški dijaški konvikt. Dohodkov je bilo vendar manj, nego se je pričakovalo, in krški škof je stopil v zvezo s podpornim društvom v Pazinu za skupno akcijo“.
Kar se tiče bojkotiranja društva sv. Cir.
Kako se čudijo Korejci nad življenjem v tem velikanskem kitajskem mestu, nad mnogoštevilnimi krasnimi svetišči, nad čudnimi stolpi in strehami na njih in nad zvončki in kraguljčki, ki so obešeni na strehah in se sliši njihovo zvenenje, kadarkoli potegne sapa ! Kaj enacega ali podobnega se ne nahaja na Koreji ali v njonem glavnem mestu. Kako se pa šele čudijo, ko jim pokažejo najkrasnejše svetišče Konfucijevo in ko jih peljejo v velikansko cesarjevo palačo in jim razkažejo čarobne vrtove, v katerih je vse polno jezero v in mostov, stopnjic in votlin, svetišč in lop, gozdičev in gajev!
Skoraj je pozabil mladi Kimi sredi vse te krasote zakaj je pravzaprav prišel v Peking ; toda že tretji dan se spomni, kaj je namen njegovega bivanja v glavnem mestu Kitajske.
„Čegavo je pa to svetišče, ki je tako čudno?“ praša uradnika, ki je. gostil korejske poslance in jih vodil po palači.
„To ni budistiško svetišče, ampak to je svetišče Gospoda nebes, katero je sezidal mogočni cesar Kangi zapadnim učiteljem. — Veliki zlati napis nad vrati je sam zložil in jim je dal potrdilo, da je njih nauk dober in da ima vsak Kitajec pravico ga pripoznavati“, se glasi odgovor.
„Ali se pa sme iti v to svetišče in govoriti z zapadnimi modrijani ?“ vpraša mladenič.
„Seveda se sme Jutri, pojutršnjem, kadar hočeš. — Vendar ni več takih učiteljev kakor za časa cesarja Kangija. Oni se znali prorokovati tek zvezd in mesca in njegov

in Metoda za Istro, stoji stvar tako, da so bili nekateri mnenja, da bi bilo bolje, ako bi posebno duhovniki svoj denar raje dajali biskupu Mahniču za konvikt, nego vse dajati . društvu sv. Cir. in Metoda, dokler vodijo v njem glavno besedo radikalci in liberalci. !
Iz besed „Omladine“ bi se dalo dalje j sklepati, kakor da bi škof Mahnič vsled pre-pičlili denarnih dohod ov prosil podporno društvo za skupno akcijo. Stvar je pa v resnici taka : Že pok. škof Šterk je s podpornim društvom stopil v dogovor glede zidanja konvikta; po njem je dobil vabilo tudi škof Mahnič že pred 9 leti. Dogovori so se nadaljevali tudi pod prevzv. škofom Naglom. Potem je stvar na tri, štiri leta zaspala, lani koncem avgusta je stvar spet sprožil škof Mahnič, a gospodje od podpornega društva so se z velikim veseljem odzvali, ker pač tudi oni žele, da se konvikt čim prej zgradi.
Gonja proti Salezijancem.
Tudi ne odgovarja resnici, da je pogodba z vrhovnim poglavarjem Salezijancev sklenjena za vedno. Odbor rečenega društva se je odločil storiti pogodbo za določen čas. Pa ne zamerimo preveč, da niso ti radikalni gospodje v tej stvari informirani, saj še tega ne vedo, da je ustanovnik Salezijancev Don Bose o že davno umrl in da ni več vrhovni predstojnik Salezijancev.
„Mi smo principielno proti sličnim zavodom“. — Razumemo vas, gospodje na absolutno narodnem temelju. Saj v isti j številki „Omladine“ na- str. 7 pišete : „Naša ,Svobodna misel1 se pa bori ne samo proti katolicizmu, ampak proti vsemu, kar omračuje duha — tudi proti alkoholizmu“. — Katolicizem spada torej za vas v isto kategorijo, kakor alkoholizem. Izvrstno in res vredno, da si zabeležimo ! Nič ne bi škodilo opozoriti na to protialkoholno „Zlato dobo“, .da bo poznala vse sovražnike na svojem bojnem polju. Razumljivo je potem, da ste principielno proti kat. konviktom, kakor smo mi trezni ljudje proti pijančevanju.
Dalje piše radikalni akademičar : „Prev-dariti je treba sledeče : Istra treba laične inteligence, ki mora biti samozavestna, trdnega značaja, vzgojena v narodnem duhu. za kar so Salezijanci, ki imajo središče izven našega naroda, povsem nesposobni“. — O sposobnosti Salezijancev naj radikalni študent kar molči, saj jih nič ne pozna in ne ve niti za njihovega poglavarja. Res sicer imajo Salezijanci svoje središče v Turinu v Italiji, a vedeti je treba, da morajo pač vsi cerkveni redovi, ki delujejo širom sveta, vendar le nekje na tem svetu imeti svoje središče ali svoje vodstvo, ki ne more — biti povsod. Da imajo Salezijanci svoje središče v Turinu, to prav nič ne moti, da ne bi mogli Salezijanci pri raznih narodih kaj dobrega storiti in da ne bi mogli hrvatske mladeži vzgajati v pravem dtihu. Saj tudi papež je v Rimu, pa noben pameten katoličan ne more trditi, da to vpliva pogubno na naš ali kateri drugi narod. Koristilo bi pa, da bi se radikalni dijaki krog „Omladine“ malo informirali, kdo je vodja framazonske „Svobodne misli“, da bodo vedeli, kje je središče njihovega radikalnega narodnjaštva !
Narodno-politični moment.
„Tudi narodno-politični moment govori proti konviktu“. — Po mnjenju pisca bi namreč mesto Pazin izgubilo hrvatski značaj, ker bi mnoge družine odšle, ker ne bi več imele
mrk prav natančno, izdelovali so umetne ure in so presegali s svojim znanjem vse največje naše učenjake. Zato so bili v velikih čislih pri cesarju. Sedanji učitelji pa niso nikdar povabljeni na dvor in se ne dotaknejo cevij in strojev, s katerimi so njihovi predniki opazovali mesec in zvezde. Vendar so pa pobožni in neomadeževani možje. Jutri gre lahko moj tolmač s teboj, ako jih želiš obiskati. Toda sedaj nas pričakuje mogočni Li-hung, prvi mandarin z zlatim gumbom, moj predstojnik“.
Drugo jutro gre torej mladi Kimi s tolmačem k misijonarjem. Ti so bili oo. Frančiškani, ki so nadaljevali delo prejšnjih jezuitskih misijonarjev z veliko vnemo in z vehkimi žrtvami. Brat vratar, prijazen starček, šele črez nekaj časa razume Kimi j a in tolmača; potem pa steče, kakor hitro ga morejo nositi njegove noge, po o. grardijana in po škofa ter jima naznani, da je tu neki tuji knežji sin, ne ve čegav, ki prosi za poduk o zapadni religiji.
Takoj prihiti o. gvardijan k vratom in pelje tujca v priprosto škofovo sobo. Škof je bil tedaj Aleksander Govejski, mož, ki sta ga dičila velika pobožnost in gorečnost za rešitev duš. Z največjo ljubeznivostjo sprejme mladeniča, ki zre v začetku seveda še z neko bojaznijo k „zapadnemu modrijanu“. — Toda milo obličje častitljivega starčka prežene kmalu vso zadrego. Kimi pozdravi škofa z globokim priklonom, ima pa po korejskem običaju velik klobuk na glavi, in počene na tla. Škof mu sicer ponudi stol tod mladenič pravi, da je to zanj bolj pripravno kakor pa sedeti na stolu.
S pomočjo tolmača pove Kirni odkod prihaja in kaj hoče s tem svojim prihodom. Seveda stvar ni bila nrav lahka razumeti se
na stanovanju dijakov, ki bi bili nastanjeni v konviktu. Tu moramo naglašati princip, ki je v prašanju pazinskega konvikta edino merodajen : Dijakom mora biti glavna stvar, da si izobrazijo um in ožlahte srce, vse drugo je postransko. Stanovanja so v Pazinu taka, da bo konvikt na vsak način bolje ustregel, kakor privatna stanovanja. Mesto da opozarjajo na to nevarnost, ki je ni, naj bi liberalni akademiki raje zaklicali pazinski inteligenci, naj se zgane in začne delovati na socialnem polju mesto da goji anahronističen buržoazij-ski liberalizem.
Konečni vzrok nasprotstva.
Liberalci so proti vsakemu katoliškemu zavodu, ker taki zavodi vzgajajo mladež v duhu katoliških načel, ki so diametralno nasprotna načelom „modernega“ svetovnega na-ziranja. Tako nam je popolnoma razumljiv načrt liberalcev, da na vsak način zaprečijo ustanovitev katoliškega hrvatskega konvikta v Pazinu, ker bi ta konvikt vzgajal dijake na krščanskem temelju. Razni namišljeni nedostatki bodočega konvikta v narodnem oziru so samo pesek v oči.
Da se izjalovi ta liberalni načrt, za to bodo že skrbeli prijatelji krščanske vzgoje. Naš narod more pomladiti samo s katoliškim duhom prepojena mladina
Zato pa uporabite hrvatski istrski kato-toličani vse svoje sile, da se začne čim preje zidati pazinski konvikt, v kojem bodo požrtvovalni Salezijanci vzgajali hrvatko mladino v duhu Onega, ki je mladino tako zelo ljubil. Katoliški in hrvatski konvikt v Pazinu bo' močna trdnjava, kamor se bo lahko naša mladina zatekala pred strupenimi liberalnimi napadi. Na prihodnji zbor „Dijaškega podpornega društva“ naj pohite vsi pristaši katoliškega mišljenja, da s svojim uplivom pospešijo zdravo rešitev tega velevažnega vprašanja. Zanemariti to svojo dolžnost bi pomenilo igrati se s svojim prepričanjem.
ISTRANIN.
Ustanovitev Slovanske lige katoliških akaDemikov.
Slovanska liga katoliških akademikov se v kratkem ustanovi. V ministrstvu notranjih stvari smo dobili pojasnilo, da so odstranjene vse ovire in bodo pravila v par dneh potrjena. Prijavljavni odbor je vložil lansko le* n pravila, ki pa niso bila potrjena — bali so se vseslovanske propagande. Pritožili smo se na državno sodišče, a pritožbo umaknili, ko smo zvedeli za mnenje odločivnih činiteljev, tudi nismo hoteli ustanovitve predolgo zavleči. Priglašenih je že okoli 300 članov: Poljakov, Čehov, Hrvatov in Slovencev. Pristopila so vsa slovanska katoliška akademiška društva. Član je lahko vsak slušatelj kake visoke šole v tostranski polovici; kdor ne more biti v naših akademičnih organizacijah, naj stopi v Slov. ligo kat. akademikov in se prijavi !
Krepiti med sabo katoliško misel, spoznavati z medsebojnim stikom drug drugega, navdušiti se za vzajemno kulturno delo slovanskih‘‘rodov, začeti z delom v vzorni [mladosti — to je naš cilj. — Pobratiti hočemo slovansko katoliško dijaštvo, s tem slovansko katoliško inteligenco, potom inteligence cele rodove. Ta smoter imamo pred očmi, izvršljiv
je, dasi v daljni bodočnosti, težak, a vzvišen in vreden mladih žrtev !
Prvi pozdrav in prva pomoč nam je došla od presvitlega kneza in škofa ljubljanskega dr. A. B. Jegliča; za njegov velikodušni dar 100 K se mu pri pravi javni odbor ob ustanavljanju društva javno zahvaljuje; kot tudi za bodrilne besede.
Visoki cerkveni knez nam je pisal pred letom :
Želim ligi polnino blagoslova Božjega, da bi se razvijala in čvrsti!a v veselje in obrambo katoliških slovanskih narodov. Kolika tolažba za mene, ko vidim, da katoliški akademiki spoznajo potrebe in nevarnosti naših dni in jih je ravno to spoznanje napotilo v tesnej šo zvezo za obrambo in razvitek pravic slovanskih in resnic krščanskih. Le pogumno naprej !
Vsem članom želi potrebnega poguma in neomahljive vstrajnesti udani
Anton Bonaventura, škof.
Ponosni smo, da imamo prvega svojega zaščitnika v svojem knezoškofu. Utrdil je v nas zavest, da smo na pravem potu, ne bo nam ohlapela energija niti upadel pogum. — Naj bi vzvišenemu zgledu sledili drugi!
Prijave in darove naj se pošilja na naslov : phil. Franc Stele, Dunaj XVIII, Schulgasse 30.
Prosimo slovenske liste, da priobčijo te vrstice.
politične vesti.
AVSTRO-OGRSKA
Znameniti so bili boji, ki so se vršili te dni v dunajskem državnem zboru. Ti boji so pokazali, da stoji Bienerthova vlada na jako šibkih nogah in da ima na svoji strani le neznatno večino. Zanimivo pa je zlasti to, da so spravili vlado v tako zadrego naši slovenski katoliški poslanci dr. Šušteršič in dr. Krek. Povod je dala nesrečna bosanska agrarna banka. Že spomladi je zbornica sprejela soglasno Šušteršičev predlog, da naj avstrijska vlada prepreči koncesijo ogrske agrarne banke za Bosno. A avstrijska vlada je za malenkostne pridobitve pritrdila koncesiji za oderuško banko. Zato je dr. Šušteršič sklical sejo bosanskega odseka,/ da vlada opraviči svoje postopanje. Vladna večina je sicer v tem odseku odklonila 3 jugoslovanske resolucije, vendar pa je priznala, da je naša vlada storila veliko napako, ker je zaupala ministru Burianu. Zlasti je ozlovoljilo naše poslance čudno postopanje ministra Bilinskega ki je po rodu Poljak. Zato je ul ožil dr. Šušteršič te 3 resolucije, ki niso dobile v odseku večine, kot nujni predlog. Prva resolucija graja, da se je ustanovila* niažarska banka, druga zahteva, da se razveljavijo vse garancijske obveznosti za posojila te banke in tretja zahteva, da naša vlada ne pritrdi novi ustavi za Bosno, ako ni v ustavi jasno izrečeno, da je zemljiška odveza v Bosni javna zadeva in da se razveljavijo vse predpravice privatne banke. Vladne stranke so hotele preprečiti razpravo o tem nujnem predlogu v zbornici, toda ustrajnosti naših poslancev se je posrečilo, da je prišel po bin-koštih Šušteršičev predlog prvi na vrsto. — Razprava je bila prava nesreča za vlado. Dr. Šušteršič je v živih barvah slikal posledice,
ki bodo nastale za bosanskega kmeta. Sokriva je pa tudi avstrijska vlada, ker je dala dovoljenje za ustanovitev oderuške banke. Dr Krek je zlasti ojstro govoril proti Bilinskemu in poljskim poslancem. — Listi pišejo, da sc nekateri poljski poslanci pri Krekovih besedah jokali. Oba govornika sta tako prepričevalno govorila, da je bila priznana nujnost Šušteršiče ve mu predlogu enoglasno. Razim Šušteršiča pa je vložil nujni predlog o .steni predmetu češki poslanec Kalina, le da je bil še ojstrejši. Tudi ta predlog je dobil večino glasov, dasi mu ni bila priznana nujnost. Vendar je ta dogodek tako poparil vladne stranke, da so preprečile z obstruk eijo nadaljevanje seje, ko so videle, da hoče opozicija izrabiti ugoden položaj (ker je imela večino) ter nadaljevati razpravo o stvari sami ter tako vreči nepriljubljeno vlado. Vsled tega je morala pasti odločitev ta torek Pred sejo so še bila pogajanja med Jugnslovani in Poljaki, da bi prišlo do kompromisa, in zdelo se je, da bo stvar vspela, a slednjič so se pa Poljaki skesali. Poljski vod’telj Glowbinski je zagovarjal vlado. Ko je govoril proti Dru. Kreku, so slovanski poslanci temu napravili ovacijo. Potem ko je dr. Šušteršič sijajno pobil vladne ugovore, je pričelo zborovanje.
Pri glasovanju je pa vlada zmagala z večino 4 glasov. To je za vlado jako žalosten pogled v bodočnost. S tako neznatno večino se ne bo mogla dolgo držati in njeni dnevi so šteti. Tako je končala ta razprava, v kateri so naši poslanci pokazali, kako jim bije srce za ubogo bosansko — rajo.
Ogrska kriza kar noče končati. Ministri romajo iz Budapešte na Dunaj in obratno. Vsaki dan beremo kak nov recept, po katerem bi se dale razmere ozdraviti, pa cesar hi odobril dosedaj še nobenega. V torek sta bila zopet pri njem Andrasy in Košut.
NEMŠKI CESAR.
Nemški cesar zopet na obisku. To rajžo j gre pa obiskat ruskega carja. Snideta se v Finskih vodah Na suhem je menda pregorko. \ Ta obisk ne da miru posebno Angležu. Zlasti ( nočejo verjeti, kar se govori, da se je ruskemu carju zaželelo po nemškem Viljemu in ga prosil, da ga obišče. Temu obisku pripisujejo veliko važnost, zna biti se bo razmerje med evropskimi državami spremenilo. Ruski car je najbrže sprevidel, da ni dobro živeti v sovraštvu z mogočnim sosedom in njegovim zaveznikom.
K0V3CC
n Obletnica. V torek je minulo sedem le kar je bil naš prevzvišeni vladika Dr. Fr. Ks Nagi potrjen v tržaško-koperskega škofa, prihodnji torek bo pa sedem let, kar je bil v škofa posvečen. Bog nam ga ohrani še mnogo let !
25-letnico mašništva je obhajal minoli pondeljek državni poslanec in stolni prošt v Gorici mons. Dr. Al. Faidutti. Delavnemu možu na katoliškem polju želimo in kličemo : na mnoga leta !
n 74-letnica papeževega rojstva. Sveti oče minoli petek praznoval 74-letnico svojega roj - j stva. Prejel je mnogo čestitk.
n Za župnijo Kontovel je prezentirali veleč. g. Anton Košir, župnik v Tinjami v Istri.	^
n Iz seje S. K. S. Z. v odborovi seji, obdržati dne 3. t. ni. seje sklenilo, da bodi skupna prireditev naših izobraževalnih organizacij dne 22. augusta t. 1. in sicer pri sv. Ivanu. Slavnost
med seboj. Mladi Kimi ni znal veliko kitajskega* misijonarji niso znali korejskega in tolmač sam ni bil posebno kos svoji nalogi, kar so kmalu izprevideli, ko je prevajal raz-. lago verskih resnic. Kirni in škof sta se torej pismeno menila kakor dva goloba. To je bilo pa zlasti za škofa težavno, saj si lahko razlagamo, da mu kitajske črke niso šle tako izpod rok kakor latinske. — Toda veselje častitljivega višjega cerkvenega predstojnika nad nepričakovanimi poročili mladeničevimi in nad Kimijevo gorečnostjo, da bi rad spoznal nauk Gospoda nebes, premaga vse težave, ko spozna, da se mu obeta izpreobrnenje celega kraljestva.
Kako se čudi škof in z njim vred vsi njegovi misijonarji, ko zvedo, da je mala tiskana knjižisa starih jezuitskih misijonarjev, ki jo je spisal slavni o. Adam Šal iz Kolina prinesla krščanstvo v tako strogo zaprto Korejo — popolnoma slučajno, kakor se zdi, a vendar gotovo po Božji previdnosti! In kakor se že pri prvem precej dolgem pogovoru spozna, je Kimi popolnoma prav poj mil vse temeljne resnice krščanske vere ; seveda se mu mora še marsikaj razložiti, a to se ne more vse zgoditi v Pekingu, ker ostane premalo časa tukaj.
Na koncu prvega pogovora pelje škof mladeniča v bližnjo hišo božjo in mu razloži podobe, ki krase oltarje in zid. Tu je pred vsem veliki križ, na katerega je bil pribit umirajoči Izveličar. Z nepojmljivo ljubeznijo se zdi, da gleda oko Jezusa Kristusa tujca, ki globoko ganjen pade na svoja kolena in počasti sveto podobo s tem, da se dotakuje pred njo s čelom tal.
Potem pa reče:
„Vem, kaj predstavlja podoba. To je Sin I Božih ki ie umrl za nas na križu“.
„In ti veruješ vanj ?“ vpraša škof.
„Da, jaz verujem“.
„Ti želiš torej postati kristjan in biti krščen?“
„To srčno želim in izpreobrnil bom potem ves svoj narod k tej božji veri“.
„Z Božjo pomočjo“, odvrne škof. „To ni človeško delo, in ti moraš prositi Boga milosti, da se posluži tebe“.
Nato razloži mladeniču še druge podobe: blažene Device Marije, sv. Frančiška Ksa-verija, sv. Ignacija, svetega Frančiška Aziš-kega in sv. Antona Padovanskoga in napiše od vsakega na košček papirja kratko zgodbo. Tako mine hitro ura za uro in Kimi se mora posloviti, da pride še pravočasno z očetom in poslanci k sprejemu pri cesarju ; obljubi pa, da pride drugi dan — v nedeljo — k službi Božji.
In ko je drugi dan v cerkvi, ga vsega prevzame krasota hiše Božje, glas orgelj, ki jih prvič sliši, petje, duhovniška obleka, vzvišeni obredi, ki ga napolnijo z velikim spoštovanjem, dasi jih ne razume, in častitljiva postava škofova, ki daruje obdan od svojih duhovnikov slovesno skrivnostno daritev na oltarji. In po službi božji prosi najiskrenejše, naj mu podele sv. krst, da postane tudi on ud te vzvišene religije.
Škof mu usliši prošnjo, kajti Kimi je za sprejem tega prvega zakramenta že dovolj pripravljen. Poleg tega se ne ve, kdaj odpotuje ; kakor hitro se namreč poslanci poklonijo cesarju in mu izroče darove ter dobe iz njegovih rok koledar za prihodnje leto in druga darila za kralja in njegove dostojanstvenike, navadno Korejci takoj odpotujejo. Dan, ko se morejo pokloniti cesarju, pa določijo kitajski zve/.doslovci iz stanja zvezd, da je blagonosen za vse. To vse je dovolj
sroka, da podeli škof Kimiju sveti krst rez daljše priprave. Pri tem dobi ime Pe-r, ker je poklican od Boga, da bo tako-koč prvi kamen, na katerega se sezida cer-3V božja na Koreji. Mladi kristjan je jako mjen. Zato obljubi, da pride vsak dan k ouku in pripelje s seboj, če le mogoče, tudi rojega očeta, ki bo mogoče dobil kak na-n, da bo mogel vzeti seboj kitajskega ka-diškega duhovnika.
Ne končajo še svojega pogovora, že pri' e sel po mladeniča, ker mora iti odposlan-anstvo po ukazu dvornega zvezdoslovca ta-oj v cesarsko palačo k slavnostnemu spreje' m. Škof in misijonarji v naglici napolnijo rboj z molitveniki, katekizmi in drugimi abožnimi knjigami, s svetimi podobami, s ve' njami, križi in drugimi stvarmi in je dado ovokrščencu, ko se vrne zvečer, da se po' ovi od škofa; poleg tega mu dado se mno-
0	dobrih naukov in opominov. Ves ganjei1 a končno škof mladeniču še svoj višjepaj tirski blagoslov. Duhovnemu možu namre6
1	ušlo to, da ima mladenič poleg veliko do-rili darov tudi neko površnost v svoj er nača ju in da malo preveč sebe ceni. S klen1 3, da ga poduči v molitvi in krščanski p°, ižnosti; sedaj se mora pa tako hitro ločh d njega. Še enkrat opomni škof mladeniči
molitvi; potem ga bo napolnil duh božji ' lodrostjo in močjo ; upa pa, da zamore Pl1 lati kifialu duhovnika na Korejo.	.
Ta'ko se loči Peter že na dan po svoje’
krstu od Pekinga.
(Dalje prihodnj č)
5
i se bo vršila predpoludne in popoludne. Pred-poludne bo občni zbor S. K. S. Z. Vsa društva bodo podala poročila o svojem delovanju. Izrazila se je želja, da nastopi pri ljudski ve-. selici vsako društvo vsaj z eno pesmijo. Zato prosimo vsa bratska društva, da se začno takoj pripravljati za ta nastop. Ob jednem pa prosimo tudi, da društva takoj javijo predsedniku, katero pesem mislijo peti, da se prepreči, da več društev ne nastopi z isto pesmijo. Za to prireditev je tudi že dobljen imeniten slovenski govornik. Natančnejši program se objaxb pozneje.
n Srednješolsko dijaštvo v Gorici posebno
dijaštvo našega katoliškega naziranja se v zadnjem času krepko giblje, kar nas prav veseli. Prihodnjo nedeljo prirede ti vrli fantje v dvorani „Trgovskega doma“ (dvorana v „Centralu" ni prosta) lepo zabavo s sledečim sporedom : 1) Honig : Venec slovenskih narodnih napevov ; svira kvartet na lok ;	2) Govor,
j govori osmošolec A. Budal. 3) St. Premrl : kvartet na lok : I. Stavek ; 4) F. S. Finžgar : Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Začetek prireditve je ob 5. uri pop. Vstopnina : Fotelji K 2.50, sedeži različno od K V80 do 80 v ; stojišča po 50 vin. — Zelo je želeti, da bi se tudi iz Trsta kaj dobrih fantov udeležilo te dijaške zabave, da bi se navžili med svojimi tovariši pravega duha, ki si ga žal v Trstu do sedaj ne morejo pridobiti.
n Ljubljanski knezoškof v Ameriko. — Ljubljanski knezoškof Dr. A. Bonaventura Jeglič namerava v jeseni obiskati slovenske k naselbine v severni Ameriki.
n Število birmancev. Minolo nedeljo je j	bilo v cerkvi sv. Vincencija birmanih 322
I	dečkov in 270 deklic, v torek pa v jezuitski
cerkvi 57 dečkov in 98 deklic. Poleg tega je prevzv. g. škof podelil minolo nedeljo tudi dvanajsterim dijakom državne gimnazije v šolskem oratoriju zakramant sv. birme. — ^Edinost“ je bila tudi ta teden o številu birmancev tako dobro informirana, da jih je naštela v cerkvi sv. Vincenca samo 467 manj kot jih je bilo v resnici. Radi bi vedeli, od kod ima tako točne informacije.
n Ljuba doslednost. „Edinost“ poroča o gibanju Cehov na narodno gospodarskem polju in pravi : „Čehi so vložili v zadnjem času na vlado prošnjo za koncesijoniranje češko ame-ikanske izseljevalne banke, ki bi posredovala ■zavarovanje denarja med Čehi v Ameriki in stari domovini. Ta banka, kojo snuje „Osrednja banka čeških hranilnic“, bi imela osnovno glavnico dveh milijonov kron.
Potem nameravajo ustanoviti delniški mlin, s kapitalom 1 ki pol milijonov kron in končno delniško društvo za kletarstvo v Kralj. Vinogradih s kapitalom enega milijona kron“.
..Edinost“ pristavlja k tej vesti to-Te : „To velja več kakor prazne šumne veselice! Učimo se od Čeho\r !“ — Zdaj pa občudujte doslednost tržaškega dnevnika ! Da bi dala „Edinost" dober zgled, zato pa objavlja v isti svoji številki poročila o treh takih šumnih veselicah, kakoršnih se treba po nje nasvetu varovati, amreč o veselicah v Sežani, Komnu in Rihembergu ! Bravi !
n Učiteljstvo neke posebne vrste je začelo v zadnjem času boj proti „klerikalcem" pod rudečo zastavo socialistov. Poslužujejo se .Delavskega lista“, kjer priobčujejo pod naslovom „Klerikalnim hudobnežem" svoje budalosti. Pa cla ne bi saj tako kosmato lagali. N zadnji številki je čitati med drugim tudi zanimivost, da imajo duhovniki na deželi od 6 do 20 tisoč Kron plače na leto in da za te svoje kraljevske plače nič drugega ne delajo kakor da 24 ur na dan ležijo. G . rudeči učitelj, kje pa dobite norca, ki Vam bo kaj takega verjel ?
n Izmišljotine socialistov. Socialisti se umislijo vsako toliko kaj novega, da izmozgajo za svoje nikdar site voditelje kako kronco iz žepa ubogega delavca. Radi kradejo tudi iz žepov čuvajev na južni železnici. Tako razširjajo sedaj neko govorico, da pripravlja južna železnica služben red, ki bo posebno čuvaje na progah zadel v živo. Pravijo, da bo postal čuvaj, potujoč prožni čuvaj, ki bo moral obhoditi 15 kilometrov dolgo progo, oskrbeti potem službo za pet ali šest ur na cestnih zatvornicah in potem hoditi naprej od postajališča do postajališča, — res pravo cigansko življenje. Dasiravno čuvaji niso verjeli lem govoricam, ki so se namenoma razširjevale vendar se jih je polastil nekak nemir. Tega trenotka pa so pričakovali željno rdeči nikdar siti voditelji, da so naskočili žepe ubogih čuvajev in vzlekli iz njih zadnje krvave krajcarje. V dokaz temu naj bo naslednji letak, ki so ga nosili socij i meseca aprila po pusterški dolini na Tirolskem :
L „Cenjeni sodrugi in tovariši ! -Stopili smo v boj, v katerem se hočemo združeno boriti za naše koristi, a žalibog nismo še vsi v organizaciji. Zato pa vsi brez razlike, ali ste v kaki organizaciji ali ne, položite nekaj malega na oltar skupnosti in če bomo močni, bomo prav gotovo zmagali." — 2. „Dragi sodrugi in tovariši ! Ne mislite, da bomo denar, ki ga sedaj nabiramo, porabili sami zase. O ne, prav gotovo ne ! Porabili ga bomo samo v Vaš blagor in Vašo korist, pa prav za nič drugega.“ — 3.
T "jbi sodrugi in tovariši ! Podružnica resnično »i vedno v stanu nositi vse stroške, kar jih ima. Ako hočete ime človeka vredno življenje kar gotovo vsi želite, borite se z nami, da bomo vsi močni, potem bomo zmagali. Zato pa podarite nekaj za skupnost in biti bo moralo ‘Adjše. Dobili boste na čelo moža, ki bo šel za У as skozi ogenj in vodo. S strankinim pozdravom 'auPni možje, Lienc, 23. aprila 1909.“ — Ker je stvar zdela takoj sumljiva, zato so kakor
poroča „Naša moč“, nekateri krščansko-socialni organizirane! vprašali na pristojnem mestu pri južni železnici, kaj je resnice na. teh socialnih-demokraških govoricah. Odgovorilo se jim je, da pri. vodstvu nimajo o vpeljavi takega ciganskega življenja pri prožnih čuvajih niti temne slutnje. Tako je najbolje dokazano, da je bila ta govorica izmišljena od sočialno-demokraških voditeljev edinole v ta namen, da so nabrali za svoje nikdar site žepe krvavo zasluženih denarjev ubogih prožnih čuvajev. Tako velika je socialnodemokraška požrešnost ! Sram jih bodi, da kradejo denar iz žepov tistih, ki so lačni in ubogi, samo da sami brez skrbi žive in se zabavajo po veselicah in restavracijah. Pač res, umazana židovska bisaga '.
n Še enkrat: Zloraba uradnega podpisa. Prejeli smo na ogled pismo naslovljeno od vodstva „Vzajemne zavarovalnice“ v Ljubljani na njenega zastopnika g. Starca v zadevi zahvale g. župnika Čemažarja za izplačano zavarovalnino. Iz tega pisma je razvidno, da ne zadene g. Karola Starca na Proseku kot zastopnika „Vzajemne zavarovalnice“ v Ljubljani nobena krivda, da se je zahvala župnega urada Kostabona objavila v „Edinosti“ v taki obliki, v kakoršni smo jo po vsej pravici grajali. G. Karol Starec je samo ravnal po navodilih svojega vodstva, ki je od njega zahtevalo objavo te zahvale v „Edinosti“. Neodpustljiva je krivda uredništva „Edinosti“, ki bi bilo moralo v naših sedanjih razmerah objaviti zahvalo z neizogibnim pojasnilom, da je bilo od vodstva naprošeno objaviti jo med novicami, da se ne bo mislilo, da se župni urad poslužuje „Edinosti“. Del krivde zadene pa tudi vodstvo zavarovalnice, ki ni znalo zahvale kje drugje objaviti kakor v prepovedani „Edinosti“. Ker smo pa zvedeli po zastopniku, da vodstvo obžaluje svoj korak in da je sklenilo, da ne bo nikdar več objavljalo svojih stvari v „Edinosti“ rečemo tudi mi prav radi : naj bo pazabljeno ! — „Edinosti“ — pa ostane madež prej ko slej. ЦЖп^Како se brani slovenščina v tržaških cerkvah. Iz slovenskih krogov pri sv. Jakobu smo prejeli : Tržaškim Slovencem je dobro znano, da „Edinost“ kaj rada podreza v rabo slovenskega jezika v tržaških .cerkvah. Joh in gorje, če je kje italijanska pridiga, slovenske pa ni. Koliko krika je že bilo radi zastave sv. Cirila in Metoda, koliko črnila so porabili o priliki polaganja temeljnega kamna nove cerkve presv. Srca Jezusovega v Trstu, ali pa radi italijanske pridige pri sv. Ivanu. Površnemu opa-zovavcu se bi morda zdelo, da se „Edinost“ zelo trudi za veljavo slovenščine v tržaških cerkvah in da ji je posebno na tem mnogo ležeče, da se po vseh tržaških cerkvah slovensko pridiga. Da res lepo bi bilo, ko bi tržaški „narodni krogi“ podpirali oznanjevanje besede božje v slovenskem jeziku po tržaških cerkvah.
Žal, da tega ne store. Dosegli so prav nasprotno, kakor bi si kdo mislil, dosegli so s svojim ved-nim sumničenjem cerkvene oblasti in hujskanjem proti škofu to, da so mnoge slovenske vernike odvrnili od rednega poslušanja slovenskih pridig v Trstu. Saj to so tudi namera-li. .. Ne s hujskanjem, ampak z lepim zgledom, ki naj bi ga dali „pobožni“ narodni krogi, se bi zagotovile Trstu slovenske pridige. To bi pomagalo. Pa Bogu bodi toženo : Prav onih, ki vedno vpijejo, da naj nam da cerkev „naše pravice“ in da nam je cerkvena oblast nasprotna prav onih nevidiš pri slovenskih pridigah, dasi je v Trfstu vsako nedeljo in praznik osem slovenskih pridig, 4 zjutraj in 4 popoldne. Pred cerkvijo sv. Jakoba se večkrat vidi taTzanimiv pa malo vzgleden prizor : Pristaši „Edinosti“ in N. D. 0. pridejo pred cerkev, ko je slovenska pridiga, v cerkev pa ne gredo, temveč med pridigo berejo „Edinost“, „Narodnega delavca“ in ..Delavski list“. Ko konča pridiga in se začne maša s slovenskimi napevi, gredo nekateri v cerkev, drugi pa ostanejo tudi med mašo zunaj in berejo iz svojih mašnih bukvić, ki se kličejo — „Edinost“. — Tako se pač ne branijo pravice tržaških Slovencev v cerkvi, saj če poslušavcev ne bo, tudi pridigarjev ne bo treba.
n Politično društvo ..Edinost“ je postavilo za predstojeće volitve v mestni svet tržaški okoličanskim volivcem II. razreda te-le kandidate : Za prvi okraj Anton Miklavec, za drugi okraj Alojzij B j e k e r, za tretji okraj Štefan F e r 1 u g a in D r. Just P e r t o t.
X' mestnih okrajih so pa kandidati istega političnega društva v IV. razredu sledeči :
I. okraj: Dr. Edvard Slavik ; II. okraj: Miha Hervatin, čuvaj in Ivo Pesso, privatni uradnik j III. okraj : Dr. Gustav Gregorin in težak Josip Mladovan ; IV. okraj : Fran Kravos, priv. uradnik, Anton Muha, črkostavec in Dr. Otokar Rybar ; V. o k r a j : Makso Cotič, urednik, Josip Gregorčič, obrtnik, Josip Kolb, bančni uslužbenec in Dr. Josip Wilfan, odvetnik; VI. okraj: Ivan Bo-lonič, uradnik, Matko Mandič, urednik, Peter Može, delovodja in Karel Živio, delovodja.
n Foedransperg pomiloščen. — Tržaško sodišče je dobilo iz Dunaja obvestilo, da je cesar pomilostil na smrt obsojenega morilca Foedransperga na dosmrtno ječo.
n Novo cerkev nameravajo zidati v Trstu in sicer med tržaško bolnišnico in sirotišnico. Cerkev bo posvečena Mariji Materi milosti in izročena očetom frančiškanom v varstvo. Te dni je namestništvo odobrilo pravila društva, ki si je stavilo nalogo zidati to cerkev.
n Nikar v Ameriko Г V ameriškem listu „Ave Maria“ citatno sledeči oklic slovenskim rojakom v domovini :	, •
„Odsek za sporočevanje“ pri družbi sv. Rafaela je zasledoval sedanje delavske raz-
mere po Združenih državah. Na podlagi tega raziskovanja resno kličemo rojakom v domovino : Nikar -ne v Ameriko, zlasti sedaj ne. V mnogih državah so žalostne razmere. Sto-tisoči so brez dela in brez zaslužka. Zlasti po mestih je velika beda in reva. Tu so se namnožile množice delavskega ljudstva, ki so dobile dela in kruha po tovarnah. Sedaj tovarne ali stoje, ali le malo delajo. V nekaterih krajih se že še dobi delo, ako ima kdo dobrega prijatelja, da ga kam spravi. Splošno so pa naše razmere jako neugodne in kdor misli iskat tu dela po mestih, po tovarnah, naj nikar ne hodi sem.
Edini zaželjeni izseljenci sedaj so poljedelci. Nezmerne planjave na zapadu in jugu so še neobdelane. Ako kdo more prinesti seboj toliko, da si bo kupil košček sveta, ga obdelal in spremenil v rodovito polje, le naj pride. Toda najbrže bo treba preje gozd posekati, morda močvirje posušiti, predno se bo moglo orati in sejati.
Popolnoma naj pa pade misel, da je Amerika zlata jama, kjer se lahko skupaj nakoplje zlatih dolarjev in potem odide nazaj v domovino kot bogataš. Tu se delo težko dobi in se mora prav trdo delati za zaslužek.
Lahko dobe delo služkinje po velikih mestih in imajo tudi primerno dobro plačo. Vendar je pa po službah veliko trpljenje in veliko nevarnosti.
Zato : rojaki ne v Ameriko, zlasti sedaj ne.
Prosimo slov. liste naj pogosto svare ljudi, naj nikar ne hite v lastno nesrečo. Sem prihajajo veseli in s petjem. Zlate gradove imajo že naslikane za prihodnost. Toda oblaki se razprše — prvo veselje mine, žep se sprazni kaj pa sedaj? Kje so zlati gradovi ? Ni jih več, razpršili so se s temi oblaki Nred. In reveži spoznajo, kako so se varali.
Zatoraj : nikar ne v Ameriko, zlasti sedaj ne.	Družba sv. Rafaela.
n Revščina v Messini. — Zaman čaka ubogo prebivalstvo, da se počne zopet zidati razrušena Messina. Niti bogatejši zasebniki, ki bi radi na svoje stroške začeli zidati, ne morejo začeti, ker dotična komisija še ni prejela načrtov, po katerih bo treba Messino zopet zidati. — Nekdanje mesto je še vedno velik kup kamenja. Edino, kar se je storilo je to, da imajo ljudje nekaj za silo skupaj zbitih barak, mnogo revežev je pa še danes brez strehe. Sliši se, da bo sedaj oddala vlada zasebnim podjetnikom delo v roke, ki se bodo morali obvezati, da sčistijo ulice najpozneje v 4 mesecih.
n Železnica skozi Ture, kot zadnji kos alpske železnice se otvori najbrže že v prvi polovici meseca julija. Na otvoritev je povabljen tudi cesar, ki je v veliko veselje pre-bivavstva že obljubil svojo udeležbo.
n Ponesrečeni borilci. — Na Španskem imajo še vedno nečloveško navado, da se kratkočasijo na krvavih bojih neoboroženega človeka z biki. Včasi končajo ti boji s tem, da nabode bik svojega nasprotnika na roge in človeška črevesa se vlečejo po pozorišču. Pri nedeljskih borbah z triki je bilo v glavnem španskem mestu Madridu ranjenih deset borilcev, trije so obležali mrtvi na licu mesta.
n Novi kardinali za Ameriko. Iz Rima poročajo dunajski „Reichsposti“ : V teku prihodnjega tedna dospe mnogo severnoamerikanskih škofov v Rim na. jubilejno slavnost tuk. severno-amerikanskega kolegija. Njih prihod ima pa še drug pomen. Govori se namreč, da bo v prihodnjem konzistoriju osem amerikanskih cerkvenih^ knezov povzdignjenih v kardinalsko čast. Že 16 let ni bil imenovan noben kardinal v Ameriki.
n Dva amerikanska škofa na Kranjskem.
Sedaj se mudita na Kranjskem dva slovenska škofa iz severne Amerike : škof Jakob Trobec iz Št. Clouda in škof Jakob Stariha. Prvi je prišel le začasno v svojo staro domovino in je kljub svoji visoki starosti 71 let še čvrst, da se upa nastopati tako daljna potovanja. Drugi škof Jakob Stariha se je pa vsled slabotnega zdravja odpovedal svoji škofiji. Rekel je, da je bolje, če se odpove, kakor pa da bi moral svojo škofijo vladati iz postelje in bi tako svojim ljudem prav nič ne koristil. Vsled vedne bolehnosti mora blagi mož, ki je že veliko storil za svojo amerikansko škofijo, hoditi o palci.
n Istrskim vinogradnikom. Z razglasom c. kr. namestništva v Trstu z dne 2. marca 1882. je dovoljeno vinogradnikom prodajanje vina lastnega pridelka na drobno —- takozvane osmice —- ne le v krajih, kjer je vino zraslo, marveč tudi v drugih deželah. Naj bf se istrski posestniki vendar posluževali te pravice. Nekateri šo že začeli in se ne kesajo. Seveda je v svrho razpečavanja vina treba izbrati kraje, kjer ni domačega vina, n. pr. bližnjo Koroško.
V vseh večjih koroških mestih bi se to izplačalo, ako bo vino pristno in okusno, cena pa primeroma nizka. Glede cene pač ni dvoma, da bi konsumentov ne mogla zadovoljevati. O pristnosti ne dvomimo; saj bi" bilo vsako ponarejanje dražje od naravnega vina. Okus istrana pa je še vedno kamen spodtike. Ne pustite vina predolgo na tropinah, če ga hočete prodati izven dežele. Trpkega in gostega vina v severnih krajih ne marajo. In pa umno kletarenje, hladne kleti, čista posoda, — pa bo šlo.
n Štrajk v ajdovski predilnici. Minolo nedeljo je delavstvo predilnice v Ajdovščini proglasilo splošen štrajk. Vzrok so neugodne razmere, zlasti pa postopanje tovarniškega vodstva. Minoli teden je vodja prisilil nekega de-
lavca, ki je odbornik N. D. O., da se je odpovedal delu, potem je pa dejansko napadel nekega podmojstra. Delavstvo je na to potom centrale N. D. O. sestavilo zahteve : povišanje plače, odstranitev dveh delavstvu sovražnih članov vodstva in sprejetje obeh odpuščenih delavcev nazaj v delo ter te zahteve predložilo glavnemu vodji. Rok za odgovor je bil določen na nedeljo do 11. ure dopoldne. Popoludne istega dne je priredila N. D. O. v Ajdovščini društveni shod, na katerem so govorili dr. Mandič iz Trsta in drugi. Ker vodstvo tovarne ni dalo nikakega odgovora, je bil proglašen splošen štrajk. Štrajka trse delavstvo — okolu 300 oseb. V Ajdovščino so takoj komandirali orožništvo, a"mir se doslej ni kalil.
n Nov hotel namerava zidati v Trstu ho-telier Schalk iz Opatije, ki je v ta namen kupil poslopje tukajšnje pomorske vlade.
n Letina v goriški okolici kaže , kakor poročajo goriški listi, še precej dobro. Sicer je suša sedaj nekaj pritisnila, a dež, ki je padal te dni je polje popravil. Goriški okoličani so za špargelje letos prejeli in še prejemljejo lepe novce, enako drugi zgodnji pridelki, kakor n. pr. grah, svež fižol itd. imajo še precej visoko ceno. Svilodi v goriški okolici kažejo tudi dobro. V teku 14 dni jih bodo že prodajali. Letos je posebno dobra letina za murvino listje. Takega ni bilo mnogo let. Glavni pridelek v bližnji goriški okolici je kromprir. Dosedaj se ne more reči, da bo letina krompirja dobra, a cena krompirju, kakor se zdi, ne bo slaba. Sena v goriški okolici ne bode mnogo, tako tudi detelja (druga košnja) je šibka. Lepše kaže pšenica, katera pa se le v majhni množini seje. —■ Letina v Brdih tudi ne kaže slabo. Črešnje sicer imajo nizko ceno, a jih je mnogo. Korminski in goriški izvozni trg sta polna tega prijetnega pomladanskega sadu. Promet s črešnjami na državnem kolodvoru v Gorici je letos izvanredno velik. V par dneh so naložili in odpeljali 150 vagonov črešenj. Vinska trta kaže dobro in ako vreme suho v času cvetja, bo vinska letina še bogatejša od lanske. Lanskega vina je še precej po kleteh. Tudi sadje ne kaže slabo. Po nekaterih krajih so črvi napravili po sadnem drevju mnogo škode, a to le tu in tam. — Na Vipavskem kaže polje tudi lepo. Sadja bo še precej. Vinska trta obeta bogato trgatev. Vina lanskega pa je še mnogo po vipavskih kleteh. — Ako Bog obvaruje naša polja pred točo potem smemo pričakovati dobre letine na Goriškem.
n Degradiran, ker ni hotel dvoboja. Res
sramotno, kar se je te dni zgodilo v Avstriji. Častniku avstrijske vojske Avgustu Loackerju, ki urejuje kršč.-socialni list „Elbepost“ je bil z odlokom ministrstva za deželno hrambo odvzet značaj častnika samo zato, ker je kot katoličan in pošten mož odklonil dvoboj, na katerega je bil pozvan od vsenemškega poslanca Schreiterja. Če torej avstrijski državljan, ki je podvržen avstrijskemu civilnemu pravu, odkloni dejanje, ki se po avstrijskem kazenskem zakoniku kaznuje kakor zločin, ima za to svojo poštenost povrh vsega še to plačilo, da izgubi častniški značaj, ki mu je ostal od svojega službovanja pod avstrijsko zastavo. To so naravnost ostudne razmere v naših dneh. ko se praznuje stoletnica hrabrih bojev pod nadvojvodo Karlom pod katerim se je tudi v vojaških krogih dvoboj kaznoval kot zločin.
IPF' Sirite ZARJO
)z okolice.
o Sv. Ivan. Veselica, ki jo je priredila naša „Marijina družba“ s sodelovanjem izobr. društva je krasno vspela. Daši so bile predsta-viteljice igre „Na skalnici“ ali „Začetek božje poti na sv. Gori“ prvič na odru, vendar so dobro pogodile svoje naloge. Nekatere izmed njih obetajo postati prav dobre igralke. Ponavljala se je igra : „sv. Neža“. Igra je prilično težka in zahteva precej rutine. Toda, tudi te težave so naša dekleta vrlo dobro premagala, in potrudile so se igrati naravno. Stvar, ki danes vleče na naše veselice, je petje s spremljevanjem tamb. zbora. Kdo bi ne ploskal, ko zadonijo srebrnočisti dekliški glasovi, spremljani od melanholičnih glasov tamburic. Vsa čast vrlemu voditelju g. Vogriču. Tudi materialen vspeh veselice je bil povoljen.
o Iz sv. Križa. Jutri 13. junija bodo tukajšnji socijalisti najbrže slavili začasno krajevno zmago. Kajti, če se upošteva, da bodo nekateri še volili ital. kandidate, tedaj se glasovi razcepijo na tri stranke in socijalni demo-kratje dobijo relativno večino.
Sicer o pravi zmagi ne bodo mogli govoriti naši socijalisti, kajti proti agitacije ne bodo imeli skoro nobene. Za slovensko „narodno“ stranko ni nobenega volilnega gibanja. Kr-ščansko-socijalne stranke pa oficielno še ni. Če se pa osnuje in nastopi, naj bodo prepričani sodrugi, da bodo volitve že drugače izpadle, kot jutri. Za vsak slučaj priporočamo udom komisije, naj pazijo dobro na socijalistične zaupnike. Pred 2 leti na Proseku so morali vsi. ki so obljubili voliti socijalista, pokazati zaupniku odprto glasovnico, preden so jo oddali komisiji. Kako se to zlaga z volilno svobodo? Pravijo, da v III. okraju kandidira slavno znani Kopač. Še pred kratkem so ga vsi preklinjali, da je vse pokvaril, zdaj pa ga bodo volili. O svet, kako si ti okrogel!
3z Krasa.
k Iz sežanskega okraja smo prejeli : C. k. okrajno glavarstvo v Sežani razpisuje letos cepljenje kozic in pregled istih v nedeljne dneve ob času popoldanske službe božje, ali pa tik pred isto. Tako razumeva sežansko glavarstvo nedeljski počitek. Sploh se opaža v tem glavarstvu, v tej liberalni kraški trdnjavi, marsikaj gnjilega in nerazumljivega. — Proti odloku c. k. glavarstva so se pritožili župni uradi in tudi nekatera županstva.
3z 3stre.
i Iz Brega. — Zadnjo nedeljo nas je počastila moška Marijina družba s svojim izletom v Sveto jamo. Ob pritrkavanju zvonov v Borštu, v Boljuncu, v Krogljah in Dolini so korakali možje in mladeniči v dolgi pro-.cesiji v župno cerkev sv. Urha. Tu so bili nekateri na novo sprejeti, imeli so skupno sv. Obhajilo, kratek nagovor, zapeli so s spremljevanjem citer par pesmic. Potem so imeli zajutrek, na to pa so v procesiji odšli v Socerb. V jami je maševal č. gospod Tul in navdušeno govoril o katakombah in verski gorečnosti. Za kip sv. Socerba se je nabralo pri darovanju čistih 22 K. Kakor zajutrek tako so so imeli tudi kosilo v gostilni pri Slavcu, v pošteni krščanski hiši, kamor naj-rajše zahajajo naši pristaši. Če ni bilo morda vse točno, blagovolite' oprostiti, predragi tržaški izletniki, gostilničarka vam je hvaležna in tudi drugi ljudje so bili veseli, ko so videli toliko vrsto mož in fantov z Marijino svetinjo na prsih.
i Izobraževalno društvo v Dolini ima redna predavanja vsakih 14 dni. Zadnjič se je govorilo o svobodni šoli. Poslušavci so se čudili, da je sploh kaj takega mogoče. Dejali so : „ Zdaj vidimo, da je potrebno tako društvo, da nas opozori in pouči o tako važnih stvareh“. Žalostno je pa, da dolinske mladine ni mogoče pripraviti do tega, da bi se lotila poštenega berila, prave zabave. Gostilna, ples, ponočevanje to so njihovi vzori. Tfantje, poglejte kako napredujejo vaši tovariši po Kranjskem, Goriškem, Štajerskem, Koroškem in pojdite za njihovim vzgledom. Zdaj se pripravljamo za otvoritev knjižnice in za obletnico našega društva, da jo na dostojen način proslavimo. V nedeljo bo predavanje o raz-poroki, kako si liberalci prizadevajo razrušiti sv. zakon.
Cerkveni vestnik.
c Procesija sv. R. T. v Trstu se je vršila v najlepšem redu. Veseli nas, da je bilo zastopano v nji dosti našega naroda, ki je vzgledno nastopal za čast Najsvetejšega. — Omenjamo, da ni bilo letos nikakih pretrganj v procesiji, dasi se je sprevod nekoliko zakasnil, ker niso bili prišli (vsled strahu slabega vremena) okoličani, in ker je delj časa trajalo -uvrščanje poedinih bratovščin in društev. — Zapazili smo, da so bile najlepše zastopane ženske in moške Marijine družbe. Znamenje, da so te družbe res moderne in polne življenja. Nekatere bratovščine pa so tako zastarele, da ni bilo videti niti udov. Zastave So nosili neudje. Lepo napredujejo tudi razni zavodi (salezijanski, sirotišni, kat. laške družbe, Presv. Srca) in pa oni, katere vodijo čč. oo. kapucini. Vspodbudno so nastopali za svojim križem vrli mladeniči in možje tržaške moške M. D. in sicer v precejšnjem številu, dasi je bilo mnogo udov razkropljenih po raznih župnijah, kjer so nosili zastave, svetilke, duplirje, skrbeli za red i. t. d.
Pevke najštevilnejše slov. ženske M. D., so kaj krasno prepevale.
Čudimo se pa da niso peli letos v procesiji pevci bratovščine sv. čir. in Metoda. Izgovarjajo se, da ni bilo predsednika.
c Tržaška moška Marijina družba je priredila 6. t. m. romarski izlet v sveto jamo sv. Socerba nad Dolino pri Trstu. Z novim križem na čelu so korakali vrli mladeniči in možje s svetinjami na p ah, z rožnim vencem v roki skozi Boršt, Zabrežec, Bol junec in Krogle proti Dolini. Po poti so veselo prepevali in glasno molili. V Dolini je bilo sprejetih pet čvrstih fantov in trije možje v družbo. Preč. g. kanonik Josip Zupan je imel prisrčen nagovor, v katerem je spodbujal ude Pa stanovitnost. Po skupnem sv. Obhajilu (okolo 100) se je pomikala procesija k čarobni jami, kjer je imel voditelj č. gosp. L Tul sv. mašo in primeren govor. Peli so udje Marijine družbe. Petje pa sta spremljala citrarja gg. Ažman in Kragl. Utis na ljudi je bil naravnost očarajoč. Dobro postrežbo smo dobili v Slavčevi gostilni. Hvala posebno č. duhovščini.
Književnost.
kn Belokranjcem, njih sosedom in vsem prijateljem narodnega slovstva priporočamo novo knjigo g. župnika Ivan Šašeljna -Bisernice“ iz belokranjskega narodnega zaklada
Izdaj»: KatoL tiskovno društvo r Trstu.
II. del. — Že I. del teh „Bisernice je bil povsod z navdušenjem sprejet, tako b o gotovo tudi II. zvezek. Dvajset let živi pisatelj g.^Šašelj med belokranjskim narodom, pozna vso njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čuvstvovanje. Pisatelj ni nabiral samo kot znanstvenik, ki gre večkrat mimo najlepših stvari kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so „Bisernice“ res biseri slovenskega na rodnega slovstva. Zato je delo g. Šašeljna, ki je nabral silno mnogo narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak tudi velike važnosti. — Drugi del se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zanj na brali in zapisali Šašeljnovi župljani sami. Kakor I. zvezku, tako je tudi II. dodejan obširen slo-varšek, ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od I. zvezka se pa II. posebno s tem odlikuje, da ima dodejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za duuaj-ski jubilejni sprevod. Knjiga obsega pregovore, pesmi najrazličnejše vrste, pobožne in šaljive ; nadalje vraže in običaje ter pravljice. Brez-dvomno poseže vsak Slovenec po „Bisernicah“ — Cena K 2.50 za broširan in K 3.50 za vezan izvod ; na razpolago je tudi 1. zvezek, ki velja broširan K 2.—, vezan pa K 3.—. Dobi se v „Katoliški bukvami v Ljubljani“.
NAROČAJTE „ZARJO“
Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj.
WF* Agente
proti mesečni plači sprejme takoj glavni za-stop „Vzajemne zavarovalnice“ za Primorsko na Proseku. Iščejo se posebno agenti za Trst in Istro Ponudbe je pošiljati na naslov KAROL STAREC, zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“ P. Prosek.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
proöajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Morti ; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
KUPUJTE
,Užigatfce v korist obmejnim Slovencem“
in kolek v isti nanen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In eeno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KO URAD SKAZI,
delavnica za vsa cerkvena dela
St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje iporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska loga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki in franko. Postrežba solidna in hitra.
Za prvo sv. obhajilo
[priporoča prodajalna
kitoliškega tiskovnega iruštva
v TRSTU
lepe obhajilne podobice.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST
ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
D0?0 fOGREBNO PODJETJE
pisarna in proDajalna Via Vincenzo gellini št. 13. J
Telefon 14:-03. (poleg cerkvejsv. Antona Novega).- Telefon^ J4-03
£ Zaloga oprave ulica Massimo d’Azegliopt. 18.|g
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih^vozovihl^
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni hati konkurence.
jj)Za slučaj potrebe se uljudno priporoča jo: HENRIK STIBEL in drug.
3G=?ill?e=?Sš5ei=?£!
LJUDSKA POSOJILNICA E HBANll.NTflA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I^otl 11 vj-kI v Tirčstivi, vil i oz i äexie I “oxte 0. Telefon 2110
Sprejema hranilne vloge od vsa-	*§! Q
kega in jih polmeseč .obrestuje po ^9	2
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Rentni davek plača hranilnica sama
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri nailjone kron- Posojila daje le svojim
člano in sicer na poroštvo po 53 4e/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in ob nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8 — 11. ure dopoldne in
od 3— 4 in pol ure popoldne.
J
V TRSTU, ulica delle Posle šlev. 9. --
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
• • • e
Častito Duhovšično opozarjamo posebno
e • • e
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg ä K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo] ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno^obiska in naročil prosijo
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.


Dobava cerkvenih oblačil 222 ^ ^ ^
cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Tiska: L. Herrmanstorfer.
Odgovorni urednik: Ivan Rele