NAŠ ROD
LETNIK XII LETO 1940/41
»Naš rod« izhaja v Ljubljani med šolskim letom in ga prejemajo naročniki »Mladinske malice«, ki plačajo naročnino za list in publikacije »Mladinske matice« v mesečnih obrokih po din 3'—. Celoletna naročnina znaša 30 din.
»
List izdaja »Jugosl. učiteljsko udruženje« — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani,
zanjo odgovarja Metod Kumelj.
Glavni in odgovorni urednik Josip Ribičič.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj).
Jože Župančič:
PAVEL GOLIA
Ilustriral Ivan Vavpotič
Pavel Golia, direktor ljubljanske Drame, je v naši književnosti znan kot pesnik in zlasti še kot avtor enajstih gledaliških del. Na tisoče slovenskih otrok, pa tudi odraslih, pozna njegove mladinske igre: »Pastirčkove poslednje sanje«, »Princeska in pastirček«,
»Triglavska bajka«, »Uboga Ančka«, »Srce igračk«, »Jurček« in »Sneguljčica«.
Velik živder-žavder je vladal v ljubljanskem gledališču ob miklavževanju 5. decembru 19 W. Izvajali so Golievo pravljično igro: »Sneguljčica«. Vse gledališče je bilo do zadnjega prostorčka zasedeno. Tudi jaz sem pripeljal tjakaj svojo Alenčico.
Na odru se je razvijala v srce segajoča usoda zapostavljene Sneguljčice. Ko je v poslednjem prizoru padel zastor, sva sedla s pesnikom Sneguljčice v njegovi pisarni k pomenku.
Pavel Golia je dolenjski rojak iz Trebnjega. Njegov oče je bil tam sodni predstojnik. Ko je bilo Pavlu šest let, so se preselili v Novo mesto.
Golia mi pripoveduje: »Dasiravno sem zapustil Trebnje že leta 1893. — rojen pa sem bil tam 10. aprila leta 1887., ravno na cvetno nedeljo — me vežejo na rojstni kraj najlepši spomini. Nepozabni so mi ostali tudi mnogi starejši Trebanjci. še živ mi stoji v spominu dovtipni Orekarjev oče. Po tedanji navadi je bil vedno oblečen v žameten telovnik z velikimi srebrnimi gumbi. Ko smo zapuščali Trebnje, je ležal v ogromni krsti med vežnimi vrati. Okrog njega so se zbirali pogrebci. Rad bi šel za njegovim Pogrebom, pa smo morali nenadoma odpotovati zaradi kužne bolezni da-vice. Ta nas je tako preganjala, da sem obiskoval prvi razred ljudske šole v več krajih, in sicer v Trebnjem, v Mokronogu, v Metliki in v Novem mestu. Tudi starega Kolca, ki se je tresel Po vsem telesu, se še spominjam, pa
tudi Pintarčka, ki je popravljal sončnike in dežnike. Lazar je zbiral po Trebnjem in ostali soseski kosti ter jih najbrže prodajal v ljubljansko tovarno, kjer so jih predelavah v klej. Otroci so bili njegovi zvesti sotrud-niki. Po vseh kupih in kotih so zbirali kosti in so jih nosili Lazarju. Ta je dajal otrokom za nagrado malisne sladkorčke, bele in rdeče. Nosil jih je po žepih v telovniku in suknji.
Takrat še ni bilo dolenjske železnice. Iz Ljubljane do Novega mesta so jo potegnili šele kasneje. Pošto in potnike je prevažal takrat po dolenjskih cestah velik poštni voz, nazvan »albo-gen«, po nemški besedi »Allwagen«, to je voz za vse. Vse je drvelo na ulico, ko se je bližal »albogen« in je po-stiljon ob prihodu neumorno trobil v rog. Zaradi počitka se je poštni voz za nekaj časa ustavil. Medtem ko so se potniki in postiljon krepčali v gostilni, smo mi otroci brž zasedli vozilo. Nekateri so zlezli v kočijo na sedeže, jaz pa sem se najraje povzpel na kozla.
V	tistih časih smo se sladkali že z navadnimi kolači. Kako so bili dobri ptički iz testa, ki jih je pekla Sigmun-
dova mama. Mnogokrat smo sloneli pri njej, ko je pripravljala peko. Ptičkom je napravila oči iz poprovih zrn.
Prvi bolestni doživljaj je bil zame smrt mojega učitelja p. Florentina Hrovata. V Novem mestu so tedaj poučevali na deški ljudski šoli patri frančiškani. Pater Florentin ni bil samo dober in plemenit učitelj, ki nas je s šalami uvajal v skrivnost številk in črk, temveč je bil tudi marljiv prevajalec povesti Krištofa Šmida, ki smo jih v tisti dobi največ čitali.
. V gimnaziji pa je bil moj prvi razrednik profesor Poljanec. Nagrobni napis si je sestavil sam:
Mi zibeljko Štajerska, Kranjska mi rako je dala. Obedve sem ljubil enako. Latinsko, germansko, helensko učil, najrajši slovensko sem slovstvo gojil.
Golia se je odločil za vojaški stan. Iz Novega mesta je odšel v kadetnico in postal avstrijski oficir l. 1907.
»Kako da ste se odločili, gospod direktor, za vojaško suknjo ?« sem ga vprašal.
»Naša življenjska pot zavisi čestokrat od izrednega naključja,« odvrne direktor Golia in nadaljuje: »Bil sem novomeški študent ek in sem neko jutro hitel v staro gimnazijo poleg frančiškanske cerkve. Na Glavni trg je tedaj prikorakala četa vojakov z mladim oficirjem na čelu. To je bil za dijake nepozaben dogodek. Pridružili smo se vojakom in smo jih nekaj časa spremljali ob strani. Med potjo sem zvedel, da so namenjeni na Gorjance, kjer bodo ostali več mescev. Za vse sem se zanimal, hlastal sem po odgovorih in izvedel, da bodo merili hribe in njih višine, oficir pa da bo risal zemljevide.
Pogled na vojaški oddelek z mladim oficirjem na čelu je napravil name globok, nepozaben vtis. Vse nadaljnje tedne in mesce so mi uhajale misli tja gor na Gorjance k vojakom in njihovemu oficirju. Dijaki in profesorji smo ždeli medtem v zatohlih učilnicah. Pri Sv. Jeri pa, kakor smo še tedaj rekli najvišji točki na Gor-
jancih, so hodili čez dan vojaki p(t hostah in sončnih košenicah, zvečer pa so posedli okrog ognjev v taborišču in so si pripovedovali doživljaje iz vojn, opisovali čudovite pohode v neznane kraje ... O, kako vse drugačen, lep, prekrasen je vojaški stan!
Moja življenjska pot je bila odločena.
V	kadetnici v Karlovcu sem prebil štiri leta v ozračju najstrožjega vojaškega reda, natančnosti in vojaške discipline. Vstajali smo ob 5. uri zjutraj
— v treh zimskih mescih uro kasneje
— in legali k počitku ob devetih zvečer. Iz dneva v dan je teklo življenje po natančno določenem urniku. Najprej je bila budnica, nato umivanje, zatem zajtrk, proste vaje, predavanja iz predmetov splošne izobrazbe in vojaških ved, telovadba, sabljanje, borba z rapirjem, streljanje, ples, petje, glasba in še mnogo drugega. Tu sem navezal iskrene stike s sošolci kadeti, ki so od blizu in daleč prihiteli, da se posvete vojaškemu stanu. Pri tem sem spoznal vrednost plemenitega tovarištva in iskrenega prijateljstva.
Kot oficir sem služil večinoma v Trstu. Ob izbruhu svetovne vojne sem odrinil kot nadporočnik na čelu kom-panije kranjskih Janezov v Galicijo. Septembra 1915. leta sem se znašel s pol bataljona slovenskih fantov in mož v Rusiji. Ogorčen nad Avstrijo, ki nas je pošiljala v boj in v krvavo klanje proti bratom Srbom in Rusom, sem stopil v vrste prve dobrovoljske divizije v Odesi. V borbah v Dobrudii sem bil kot kapetan — tedaj sem bil četni komandir — pri naskoku na Ko-kardžo precej težko ranjen Prejel sem sledeča odlikovanja: srbsko medaljo za hrabrost, ruski red sv. Stanislava z meči in trakom ter viteški red rumunske zvezde.
Nato sem bil leta 1917. prevzet kot štabni kapetan v rusko armado in sem se s 6. polkom ruskih strelcev udeležil bojev v Rumuniji, dokler nisem bil premeščen k udarnemu bataljonu v Kijev. Tam sem na nekem shodu »tla-
čenih narodov«, ki ga je sklical pokojni predsednik ČSR republike dr. Tomaž Masargk, govoril v imenu Slovencev in Jugoslovanov. Svoj govor sem zaključil s pozivom, naj se Slovenci, Hrvatje in Srbi združijo v Jugoslavijo. Zastopnik francoskega poslanika, ki je prišel nalašč iz Ru-munije na kijevski shod, me je še tisti večer povabil, naj sprejmem mesto slovanskega referenta pri francoskem poslaništvu v Jassgju. Z dovoljenjem svoje komande sem ponudbo sprejel in nato odpotoval v Rumunijo.«
»K daj ste se, gospod direktor, odločili za gleda-l i š č e ?«
Pavel Golia je nadaljeval: »V prvih mescih leta 1918. sem odpotoval v Moskvo. Tedaj sem prišel v stik s Hu-dožestvenim teatrom, ki je znan kot najboljša igralska družina sveta. Vsak njen član je resničen umetnik. Predstave, ki sem jih gledal v Hudožestve-nem teatru, so se mi vtisnile neizbrisno v spomin. V teku leta 1918. sem se seznanil z delom tega edinstvenega gledališča, prav tako tudi z mnogimi pisatelji in gledališkimi umetniki, že takrat sem upal, da bom s svojimi skušnjami v Rusiji lahko nekoč v domovini koristil slovenskemu gledališču.
Ko sem preživel v Rusiji dve revoluciji, sem se po dolgih ovinkih preko
Kijeva, Odese, Carigrada, Soluna, Dubrovnika in Bosanskega Broda vrnil dne 17. januarja 1919 v Ljubljano, živ in zdrav! Že v naslednjem mescu sem nastopil mesto dramaturga in vodje dramskega gledališča. Leto nato sem postal direktor drame, kar sem še danes. Zdaj sem že 22 let pri gledališču, večinoma v Ljubljani, le dve sezoni sem bil odsoten, eno leto kot upravnik gledališča v Os jeku, eno pa kot direktor drame v Beogradu.«
Pred menoj se je ob prijetnem kramljanju razvijal pester življenjski film Pavla Golie. Pogled mi je kdaj pa kdaj uhajal na velik kip Ivana Can-kara, ki ga je izklesal mojster Niko Pirnat, pa na več kakor sto let star gledališki lepak, ki je vabil Ljubljančane k igri, kjer so nastopali tudi trije slovenski kmetje iz Vodmata.
Iz male gledališke pisarne me je povedel v svet svojih spominov na številna romanja, ko je bil zvezni oficir v Rusiji in obiskoval taborišča slovenskih in jugoslovanskih ujetnikov. Potem sva krenila v pomenku v Francijo in Italijo, kjer je bil na študijskih potovanjih, in končno sva poromala še v Južno Ameriko: v Buenos Aires, v Rio de Janeiro in druge oddaljene kraje, ki jih je obiskal kot zastopnik združenja pisateljev.
Bil je že mrak, ko sva zapuščala hram slovenske gledališke umetnosti.
Venceslav \V i n k 1 e r :
domovina
hrib kamnit, kjer koze paseš, kjer tolikrat smo v breg vriskali, P°ldivji svet, kjer v soncu raseš ln enolično poješ na piščali,
*lr°ko polje z žitom in vodami,
z brega v breg bogastvo se odteka, \n težke rude v zemlji med gorami lr> med gozdovi divjajoča reka,
široko morje, v svet odprta vrata, ves rod, ki tu trpi, gara, umira, ki z njim se žalost in veselje igrata, njegova pesem, ki v temo odpira
bleščeča pota, žalna, razigrana, vse to je naša zlata božja dota, za vekomaj za nas je zapisana, naš kruh, luč naša in gorkota.
Pavel Golia:
Iz nenatisnjene pravljične igre v stihih
»SNEGULJČICA«
Ilustriral Niko Pirnat.
(Kraljica potrka s peto na tajna vrata v podu svoje sobe. Vrata se kmalu nato odpro. Iz podzemlja lezeta počasi Frice in Frače, dva smešna in nenavadna razbojnika. Najprej se vidita le glavi.)
Frice: Vrata se odpro temnice, že pokaževa butice —
Frače: — in nato še žlahtne tace. Frice: Jaz sem Frice.
Frače: Jaz pa Frače.
(Ko izgovorita svoji imeni, pokažeta vsak nase. Stopita na planj Frice: Rokomavha, vinska brata,
dva razbojnika, dva tata---------
Frače: V službi blage sva kraljice. Frice: Ta je Frače.
Frače: Ta pa Frice.
Od rjuhe do plenice vse pospravi bratec Frice. Frice: Od purana pa do race in kokoši bratec Frače.
Frače: In tako četveronožci
in plazilci in dvonožci, večji, srednji, manjši, mali — Frice: — krožniki, nakit, bokali, plašči, čevlji, noži, žlice koj dobijo perutnice, — Frače: — kadar bratca Frače, Frice vtakneta vmes svoje prste — Frice: vse bolj dolge kakor čvrste, — Frače: lahko reče se kar tace.
Frice: Jaz sem Frice.
Frače: Jaz pa Frače.
Kraljica (strogo):
šale so sedaj pri kraju.
Važno stvar imam za vaju.
Frice: Dasi šale ne poznava,
včasih rada pokramljava.
Frače: Saj ves ljubi dan zaprta
pod, zemljo sva kot dva krta.
Kraljica (zaupno) :
Vitez s pažem se ob zori proti severu odpravi.
Ko približata se gori sredi gozda tam v goščavi, napadita ju zavratno, pripeljita v grajske ječe.
Frice: Bo plačilo kaj izdatno?
Frače: Kjer ni maže, tam ni sreče.
Kraljica:
Brez skrbi, razbojna brata, vsak dobi po dva dukata.
*
(Gozd v snegu. Zaton sonca. Lovec pride s Sneguljčico.)
(Lovec zavihti nož nad Sneguljčico.)
Sneguljčica (zakriči):
Ne! Usmiljenje! Nikar!
(Lovec spusti roko. Sneguljčica pade v krčevit jok, nato skozi solze:) Glejte, vaši mali spijo v skromni hišici za stajo sladko že in brez skrbi, dobrega očeta imajo, mater, ki nad njimi bedi. M6dro se nebo večerno kakor ščit nad kočo boči,
vseh sedmero spava mirno, zadnji v matere naročji.
Da kraljično svojo jadno vidijo, kako trepeče, očka svojega, ki nadnjo ostri nož vihti grozeče, bi vseh sedem parov rok pomagalo mi v nadlogi.
Lovec: Ah, otroci moji ubogi!
Sneguljčica:
Kdo je bolj kot jaz ubog! Nimam očka, nimam mame, dragih, ki bi me ljubili, brata, da zavzel se zame bi v nevarnosti in sili, me obvaroval nesreče. Nikdar ni prijazna roka me pobožala ljubeče, zapuščenega otroka.
In nikoli, kar sem živa, ni beseda ljubezniva mi tolažbe, utehe dala.
Le visoke grajske line vejo, kaj gorja prestala, in na postelji blazine, kaj noči sem prejokala.
Vi usmiljenje imejte z bedno pastorko! Poglejte, kakor vaša deca dete sem preganjano, plah6.
Ko nekoč bi čas osvete gl&vo terjal za glav6 in nedolžni hčerki vaši moja bi grozila usoda --------
Lovec: Sama misel me že plaši.
Saj bi ti pomagal, toda
kaj nesrečnež naj storim, da otrok ne pogubim?!
Sneguljčica:
Pri ogljarjih na pobočji me sprejeli bodo radi, pomagala jim bom v koči, drva znašala, suhljadi — —
Lovec: Tam te najde in uniči, če ne danes, jutri že, kakor psi so nje biriči, ki divjačino slede.
Sneguljčica:
Tu pustite me v goščavi in vrnite se na dvor javit mačehi krvavi, da izvršili ste umor.
Lovec: Veselica bo na dvoru
tri dni spet in tri noči.
Jaz bi se že izgovoril — kaj bo s tabo, me skrbi.
Sneguljčica (veselo):
Le nič ne skrbite zame'
Gozd, ki zver in ptico varje, tudi mene v varstvo vzame. Jutranje počakam zarje in za soncem, komaj vstane, v kraje pohitim neznane.
Lovec: Kamen se mi je odvalil od srca. Velja! Adijo!
Bog daj, da bi našla kmalu novo, srečno domačijo!
Sneguljčica:
Vse mi pravi, da v daljavi, bog ve kje, me sreča čaka. Hvala vam, bodite zdravi!
(Se prisrčno poslovi.)
Vladimir Levstik:
PETER IN KOSTJA
VII
Dečka sta se ravno še utegnila ozreti za poletjem, ko je spravljalo svoj kras, in že je prišel dan njunega slovesa od Podgore. Peter in Kost j a se vobče nista zamislila nad tem; njune oči, uprte v zarjo prihodnosti, niso videle ne tihih solz Novakove matere ne zamišljenosti očeta Novaka ne senc na djadje-vem obrazu, ki je bil zadnji čas čudno otožen in bled. Zdelo sc jima je, da mora vse to tako biti.
Napočilo je jutro, ko sta 'kozak in gospodična Milena spremila dečka k Jerajevim. Peter je spotoma venomer gledal po sebi.
»Mama me je vsega pojokala,« je odgovoril učiteljici na vprašanje, kaj mu j c. »Rad bi le vedel, zakaj. Kar ni me hotela pustiti, ne in ne.«
»Poznam to,« je tiho dejala gospodična. »Tudi mene je moja mati vso oblila s solzami,, ko sem šla prvič od nje. Brisala sem si njene solze z obleke in obraza, kakor zdajle ti... Odkar je ni več, bi pa časih ne vem kaj dala za eno samo njenih solza. Materino ljubezen,« je vzdihnila, »razumemo pač šele tedaj, ko je prepozno.«
Peter je ob teh besedah utihnil, in svet se mu ni zdel nič več tako zlat kakor prej.
V	gradiču je bilo vse nared za pot. Popili so kavo, nato so posadili dečka v avtomobil. Pri slovesu sta se gospe Jerajevi in gospodični Mileni lepo zahvalila za vso dobroto in skrb. »Stokrat Bog plačaj!« sta klicala še iz voza.
»Pridna bodita,« je odgovorila gospa Jerajeva, »to bo naj lepše plačilo.«
Gospodično je dušilo v grlu. »Bog z vama, dečka*« je ponavljala z žalostnim glasom. »Dobro se držita in mislita časih na svojo učiteljico...
Nikoli vaju ne pozabim! Nikoli!« je viknila še enkrat, ko sta gospod Jeraj in djadja prisedla ter zaloputnila vražtca za seboj.
Z Bogom, domači kraji, z Bogom, svet blaženih otroških let! Kostja in Peter sta mahoma pobesila glavi. Trenutek slovesa jima je že odkrival svojo bridkost. Ali je sreča res v tem, da zapuščamo vse, kar imamo radi?
V	Ljubljani je bil solnčen septembrski dan. Povsod so jih srečavali dijaki novinci s svojimi očeti in mamicami. Visoke hiše so štrlele v zrak, meščani so hilteli po opravkih, bahave izložbe so ponujale blago. Bilo je, kakor da bi življenje razkazovalo svoja bogastva:
»Glej, kaj ti dam, če boš močnejši od mene!«
Toda nova študenta nista utegnila gledati okrog sebe. S svetim strahom sta krenila skozi vrata velikega gimnazijskega poslopja v prostorno vežo in iz veže navzgor po širokih stopnicah. Vse je bilo tako širno in prostorno, a dečkoma se je zdelo čudno tesno; naj je bilo še tolikrat imenitne j še kot v domači šoli — tako svetlo kakor pri gospodični Mileni ne bo nikjer nikoli več.
In potem so bili spet na ulici. Gospod Jeraj in djadja Semjon sta ju odvedla k prijazni stari ženici, ki je nekdaj tudi gospodu Jeraju rezala dijaški ikruh. Peljala ju je v veliko sobo, kjer je že hrumela trojica tovarišev.
»Ta je iz četrte,« je predstavila enega, ki je bil večji. »Pameten je pa jih bo krotil.«
Kovčega sta bila na svojih mestih, šolske knjige na polici, peresa in svinčniki nared za rabo; gospod Jeraj je bil vse oskrbel. Okna so imela razgled na stare strehe, in tamle — prav zares! — je gledal z dvorišča divji kostanj, ki je že ru-
menel in se osipal. En sam kostanj namesto širnih podgorskih gozdov!
Gospod Jeraj in kozak sta založila pri starki nekaj denarja in še enkrat priporočila dečka njeni skrbi. Nato sta se spogledala, gospod Jeraj je prestopil z noge na nogo.
»Tako, moža,« je dejal, in po glasu je bilo čutiti, da je ganjen, »čim prej opravimo, tem laže nam bo slovo... Držita se, Podgori v čast in nam vsem v veselje, ubogajta v šoli in doma, s tovariši se lepo raz-umejta... pred vsem pa: učita se! Nobena težava naj vaju ne oplaši: kolikor višji cilj, toliko večja slava. Tako smo rekli tudi mi na Kaj-makčalanu, in zmaga je bila naša. Pogum!«
Staremu kozaku je bil ta ogovor tolikanj všeč, da tudi sam ni mogel molčati.
»Ne umjeju ...« je začel, »se pravi, ne znam ... skratka, ne bom vama pridigal... Vse, kar mora biti, je povedal gospod Jeraj, da bolje ni moči. Tako storita ... zagrabita po kozaško : čez drn in strn do zmage!« je glasno zaklical in strašno mrdnil z brki, kakor da ima sabljo v roki in konja pod seboj. »Golobček Kostja, vsa moja radost na svetu ... vem, da bom ponosen nate, če doživim ...«
»Boš, djadja!« je obljubil deček, hrabro premagujoč solze, in segel starcu v iztegnjeno desnico.
Semjon in Kostja sta se poljubila na obe lici. Nato sta moža še enkrat stisnila dečkoma roke, da so kar prsti zahreščali, in to je pomenilo marsikaj. Potem sta se odtrgala, vrata so se zaprla za njima, in naša mlada prijatelja sita ostala sama, daleč od doma, med tujimi, neznanimi tovariši. Nikoli, nikoli ne bi bila sanjarila o šolanju, ko bi bila vedela, da bo tolikanj hudo ....
Tudi djadja, gospod Jeraj, gospa Jerajeva in gospodična Milena so poparjeno gledali drug drugega, ko so bili proti večeru spet zbrani v Dobravi.
»Kaj hočemo, to mora biti!« je nazadnje rekel gospodar in nalil gostoma ruj ne starine. »Prigriznite, gospodična, založite, Nalevajko — in potem trčimo na dober napredek naših mladih junakov. Da bi bila la ločitev začetek srečne prihodnosti!«
»Daj Bože!« je vzdihnil kozak in milo pogledal skozi kozarec. »Zastran ločitve pa — vidite, gospod Jeraj, in vi, Milena Pavlovna, že dolgo mi je na srcu velika prošnja do vaju ...«
»Na dan z besedo!« je vzkliknil gospod Jeraj. »Stari vojaki govorimo brez ovinkov. Če je tisto, kar mislim, vam že naprej rečem: velja!«
»Hvala vam,« je dejal djadja in zamišljeno priprl oči. »Če mislite, da je zastran Kosit j e, imate prav. Pa ne, da ga ne bi imel s čim šolati, s čim preskrbeti. Narobe ...«
»Nekaj podobnega sem že dolgo slutil,« je prikimal gospodar.
»A vse noči,« je kozak nadaljeval, »vse dolge noči in vse dni me preganja skrb: kdo bo Kost ji na-domestoval očeta, ko mene več ne bo? Kajti, dragi, nekaj vem: Nale-vajkovi dnevi so sešteti.«
»Djadja! Kaj govorite?« se je uprla gospodična Milena in za njo gospodar in gospa. »Korenjak ste .še! Vse nas pokopljete!«
»Smrt je kozaku sestra,« je rekel starec, »in Semjon Nalevajko ji ni samo enkrat gledal v oči. Ne bojim se je — ne bojus ja, ej Bogu!« je vzkliknil po rusko in skrčil pest na mizi, »zato pa tem bolje vem, da prihaja. Tu v prsih jo imam: kakor črv si dolbe pot. Dolbe, dolbe, in nekega dne bo tam, kamor ne bi smela priti. Kaj bo potem z mojim Kostjo? Kdo ga bo vodil po pravi poti? Komu naj zaupam njegovo dediščino?« Proseče je ustavil oči na učiteljici in gospodu Jeraju. Ta se je molče spogledal z ženo.
»Djadja Semjon,« je odvrnil s presunjenim glasom, »rekel sem, da velja. Vsi vam želimo dolgo živi j e-
nje, ali.. . od tiste ure, ko vas ne bi bilo več, je Kostjev dom v najini hiši... Skrbela bova zanj kakor za svojega, in gospodična Milena nama bo pomagala.«
»Iz vsega srca!« je potrdila učiteljica.
»Bog vam povrni!« se je oddahnil stari kozak. »Breme se mi je odvalilo. Zdaj, dragi, ni treba več mnogih besed. Dve prošnji imam ... Ko sem lani začutil, da segajo po Kostjevi dediščini grabežljive roke, sem jo skril na varnem kraju. Ta kraj sem mu zaznamenoval v dveh pismih: eno leži pri vas, drugo pri Mileni Pavlovni. Če bi se mi kaj zgodilo, sem rekel takrat. Pozneje sem se premislil. Ne maram, da bi Kost j a že danes ali jutri vedel o tem. Vsaj nekaj let naj še misli, da je vse na njegovi pridnosti in trdni volji. Zato sem oddelil gotovino in spravil to in ono v denar ...« Djadja je segel v prsni žep ter položil pred gospoda Jeraja šop velikih bankovcev. Segel je znova in dodal težko mošnjo; ko jo je odvezal, so se razsuli po mizi svetli carski zlatniki. Cel kup jih je bilo. Gospod Jeraj, gospa Jerajeva in učiteljica so ostrmeli.
»Preštejte in povejte svojo misel,« je rekel starec. »Koliko časa bo to zadostovalo za Kostjevo oskrbo: za šolanje in življenje — skratka, za vse?«
Gospod Jeraj je preštel in poračunal.
»To je velika vsota, Nalevajko. S tem se Kost j a lahko šola vsaj štiri leta, ako ne dalj.«
»Tem bolje. Spravite in naložite v varnih papirjih. Ko zmanjka, naj dobi Kost j a moji dve pismi -— ne prej. Bazen če bi nastopilo kaj posebnega, stiska ali nesreča„ ki je človeška pamet slutiti ne more.«
V	to so si podali roke.
»In zdaj še nekaj,« je djadja nadaljeval. »Vem, da si mislite: zakaj ne prineseš kar precej vsega? Ali mi ne zaupaš? Pa ni tako; On, ki nam vidi v srce, mi je priča. Toda
zadnji dogodek me je storil opreznega. Zdaj je Kostjeva last na varnem — če jo pa vzamem iz skrivališča, ga ni pod soncem kotička, kjer je ne bi dosegle hudobne roke ... Nikar ne zamerite, gospod Jeraj.«
»Še malo ne.« Gospodar se je dobrodušno namuznil. »Se pravi, jaz na vašem mestu bi ukrenil drugače; banke pri nas dobro hranijo denar in vse drugo. A vaša volja naj se zgodi... O zameri pa niti besedice,« je dodal. »Če mi ne bi zaupali, mi tudi tega ne bi dajali v shranilo.« Skrbno je pobral bankovce in zlatnike ter jih odnesel v svojo železno blagajno.
Ko se je vrnil, je natočil vse štiri kozarce in vzdignil svojega, rekoč:
»Zdaj pa nehajmo ugibati, kaj bo, ko nas ne bo. Badujmo se veselja, ki nam je dano, in tistega, ki še pride. Izpijmo, dragi, ta kozarec na srečo in napredek naših mladih junakov — izpijmo ga na zdravje nas vseh, posebno pa na zdravje in dolgo, dolgo življenje našega vrlega djadje Sem j ona!«
Kozaku se je obraz zjasnil. Ganjeno je trčil z vsemi tremi in se slovesno zarekel, naj ga pri tej priči sablja razpolovi po dolgem in po-prek, če je že kdaj srečal »lučšago čelovjeka« — boljšega moža — kot je gospod Jeraj.
Toda med besedami je čudno lovil sapo; glas mu je bil medel, ustnice višnjeve. In ko je pri slovesu držal gospodarja za roko in mu pomenljivo gledal v oči, je tega mahoma prešinila misel:
»Pa utegne biti le res, kar pravi. Ne bo dolgo živel, siromak.«
S težkim srcem je gledal za dja-d j o, dokler mu ni z gospodično vred izginil izpred oči.
*
Peter in Kost j a sta se vneto lotila učenja. Gospod razrednik je bil ob začetku pouka z velikimi črkami zapisal na desko: »Najboljše zdravilo zoper domotožje so šolske knjige.« Pri naših prijateljih je ta nauk
obrodil dober sad. Nikoli nista bila v zadregi za odgovor, nikoli ju ni bilo treba opominjati zaradi nepazljivosti ali slabega vedenja. Profesorji so ju imeli radi in so ju šteli že naprej za odličnjaka. Ni čudo, da sta slišala djadja in gospod Jeraj ob svojih obiskih vselej samo dobre novice!
Toda ubogi djadja je prišel samo dvakrat. Utrujenost in bolezen mu je bila zapisana na obrazu. Ko ga je Kostja v tretje pričakoval, je prišlo namestu starega kozaka njegovo pismo, v katerem je sporočal, da ne more v Lj ubij ano, »ker ni prav trdnega zdravja«.
»Sicer pa,« je pisal djadja Sem-jon, »vsakomur odbije ura; misliš, da mi je bilo malo hudo na tem svetu? Ti se le pridno uči, kajti lenuhom in praznoglavcem kmalu ne bo več mesta na zemlji... Potem, golobček moj, boš kdaj slišal, kako Dnjeper šumi, in matuška Rusija te bo sprejela z razprostrtimi rokami ...«
To je bilo kaj čudno pisanje. Dečka sta vznemirjeno čakala božičnih počitnic, dotlej pa je Kostja pisal starcu ganljiva pisma, polna otroške ljubezni. Kakšne besede bi bil šele izbiral, ko bi bil slutil, da so njegova pisma poslednja radost v življenju djadje Semjona!
Božič je prišel. Po beli zimski prirodi sta se Peter in Kostja vračala v Podgoro. Oba sta bila potrta, kajti že v Dobravi so jima bili povedali, da je djadja bolan. Pred vasjo sta se ločila: Kostja je hitel v kočo, Peter domov. To vam je bilo pozdravljanja in pripovedovanja!! Mama se je od sreče tolikanj Razjokala, da so jo morali vsi tola-2iti, in resni oče Novak je kar naprej stal pred sinom, ga gledal kakor deveto čudo in ponavljal:
»Nu, da si le prišel! Kako si zrasli Zdrav je videti, hvala Bogu ... Se pridno učiš? Ubogaš v šoli? Nu, si le prišel!«
Bratci in sestrica so obsipali Pet-s svojimi otroškimi vprašanji,
da jim je komaj sproti odgovarjal. A tedaj se je oglasila mati Novakova:
»Gotovo bi rad pogledal k Sem-jonu? Stopi, stopi in ga lepo pozdravi. Boleha, siromak, ne more se popraviti in se ne more.«
Okrog kozakove koče je bilo vse tiho. Samo pritajeno govorjenje za vrati je izdajalo, da je Kostja doma. Peter je potrkal.
»Petja je prišel, da te pozdravi,« je nekam čudno živahno rekel Kost-jev glas. »Naprej, Petja, naprej!«
Stopil je v izbo. Za mizo ni bilo nikogar. Ozrl se je k peči. Kdo je sedel tam zraven Kostje? Ali je bilo mogoče? Ta shujšana postava z vdrtimi očmi in modrikastimi ustnicami je bil djadja Semjon?
»Vat, vot, kak vzros, molodjec!« je odgovoril na Petrov pozdrav. »Kako si zrasel! Nu, sedi, družok, in kaj povej.«
Djadjev glas je bil medel, težko in naglo je dihal. Kostja ga je gledal s solznimi očmi, kar odtrgati se ni mogel od njega. Nekaj morečega je leglo Petru na dušo. Silil se je, govoril in gledal po izbi. Vse je bilo izpremenjeno; na klopi, kjer je imel Semjon orodje, je ležal prah, kakor bi že dolgo nihče ne bil delal. Ubogi starec je moral biti res hudo bolan! Od mračne slutnje je Petru beseda zastajala, dokler ni povsem usahnila.
A djadja ni opazil, da Peter molči. Zamaknjeno je gledal Kostjo ter nadaljeval prejšnji razgovor.
»Da, dorogoj,« je hitel, kakor bi se bal, da bo kmalu prepozno, »da, dragi, vsi moramo umreti. Za nas može je kar dobro, da časih mislimo na smrt. Potem smo močnejši in se ničesar ne bojimo ... Kadar smo svoje dni drevili v naskok, sem vselej pomolil: ,Na mojo glavo, Gospod — da le one tam predaš kozaški sablji!1 In res smo jih zmerom pognali v beg, Semjonova glava pa je ostala na ramenih!« Pokimal je in se drobno, otroško zasmejal.
»Tako bo tudi zdaj, djadja,« je planil Kost j a in ga prijel za roke. »Sam govoriš o grobu, a spomladi boš spet krepak... Še bova plesala kozačka!«
Semjon si je segel za tilnik, kakor da pleše, nato pa zmajal z glavo.
»Ne, ne,« je dejal, »srce bi še hotelo, pa nima več moči. Kaj hočemo! Vztrajaj hrabro, kajti sreča je kost, ki jo drži volk v zobeh. Bodi pošten, bodi zvest. Drži se prijateljev, ki si jih našel — Petje, gospodične Milene in gospoda Jeraja. Čvrsto prijateljstvo je naj večji zaklad v življenju. In ne pozabi, golobček, nikoli ne pozabi Rusije. Ona te je rodila* k nji moraš najti pot. Ne poslušaj jih, ki ti jo bodo črnili. Izbrala si je drugo ime, drugače si je uredila hišo, toda njeno srce bo vekomaj isto. Ob silnem, mogočnem srcu Rusije najdeš srečo — da, če boš znal biti svojim bližnjim dober, delaven brat...«
Tako je šlo kar naprej, do zadnjega trenutka počitnic. Kostja in Peter sta bila vsa zbegana.
»Djadja,« je Kostja oporekal starcu, »kaj govoriš tako čudno? Učiš in učiš, kakor bi se nekam odpravljal.«
»Saj se nemara odpravljam,« je skrivnostno odgovarjal kozak. »Saj je nemara res, da jemljem slovo...«
Gospodična Milena, ki sta ji potožila svojo skrb, ju je pritisnila k sebi in dolgo ni rekla ničesar. V sivih, kratkovidnih očeh so se ji bleščale solze.
»Kostja,« je izpregovorila nazadnje, »tudi to ti je namenjeno. Dja-djeva mera je polna. Bodi ga vreden in imej pogum.«
»Milena Pavlovna!« je deček zaihtel. »Milena Pavlovna, ali mu ni pomoči? Saj ne more biti res!«
»Res je, otrok moj, ni mu pomoči ...«
Ko je Kostja odhajal, je starec zbral vse moči in ga spremil pred kočo. Tam ga je pokrižal, ga poljubil in izpregovoril poslednjikrat
—	o, kako si j e deček zapomnil nj e-gove besede!
»Kostja,« je dejal, »ne pozabi djadjevih naukov. Bodi pogumen, kakor so bili kozaki v davnih dneh. In kadar prideš v Rusijo, golobček moj, se spomni djadje Semjona. Pojdi v samoto, poklekni in v mojem imenu poljubi rusko zemljo. ,Matuška,‘ reci, ,to ti prinašam od n j ega ...‘« Pomolčal j e, čez čas pa nadaljeval: »Blagor ti, ki jo boš še videl! Kri naših očetov jo je gnojila, solze naših mater so jo napajale — za vse, ki so mladi in dobri kakor ti. Ljubi jo, služi ji, zmerom jo brani! če bi videl, da kdo grozi tvoji ruski zemlji in tvojim ruskim bratom, ne imej usmiljenja z njim, kakor ga ni imela sablja Semjona Nalevajka... Pojdi zdaj — šagom marš!« je končal z rezlam glasom. »Pojdi... blagoslovi tebja Gospod!«
Vzravnan je stal na pragu in gledal za dečkoma, dokler ju ni skril ovinek.
Kostja je poslej omamljal svojo žalost s tem, da se je še bolj goreče učil. Učil se je divje, kakor so davni kozaki sekali po sovražnikih, obupno, kakor je nekoč djadja plaval za njegovo življenje. Hotel si je priboriti lepo, naj lepše izpričevalo, da bi z njim še enkrat razveselil ubogega starca.
Toda usoda se malo meni za naše načrte. Djadja je pisal Kost ji samo še eno pisemce — štiri drhteče, komaj čitljive vrstice. Da ima Kostjo rad, je pisal, da ga blagoslavlja in zmerom, zmerom misli nanj. Potem ni pisal ničesar več. Očitno je ležal v koči, sam in zapuščen, in le časih sc je nad njegovim zglavjem kakor angel usmiljenja sklonila gospodična Milena...
Tisti dan, ko je Kostja dobil svoje krasno izpričevalo, ga je čakal pred gimnazijo gospod Jeraj. Nekam slovesen se je videl dečkoma» črno je bil oblečen, iz oči in vsega obraza mu je strmela resnoba.
»Prijatelj moj,« je rekel in položil Kost ji roko na ramo, »kar hitro
moramo domov. Ubogi djadja je silno slab ... in če ga hočeš še videti ...« Glasno je potegnil zrak skozi nosnice. »Pogum, Kostja! Možje moramo vse prenesti.«
Kako sta se Kost j a in Peter ta dan vozila domov, sama ne bi mogla povedati. Kostja je bil bel kakor zid, oči je imel priprte, samo ustnica mu je drgetala. Ko so na pol poti čakali ob železniškem prelazu, se je gospod Jeraj obrnil k dečkoma:
»Močno me skrbi, da ne bi prišli prepozno.«
»Vem,« je z mrtvim glasom odvrnil Kostja. »V Ljubljani ste kupili mrtvaški venec ... Slišim ga, kako Škrabi j a v prtljažniku.« Toda držal se je kakor kamen. Možje moramo vse prenesti.
Nu, torej ga ni treba pripravljati, si je mislil gospod Jeraj ...
Pred gradičem se jim je pridružila gospa Jerajeva v črni obleki. Molče je objela Kostjo in ga poljubila na čelo. Oh, kako žalostna je bila ta tiha pot v Podgoro! Pred njimi in za njimi so se vzpenjali navkreber ljudje v pražnjih oblekah. Nihče naših znancev ni črhnil besedice. Dečka sta korakala kakor v črnih sanjah. Da bi le še dolgo tako hodili — da bi le nikoli ne prišli na vrh!
Pred kočo je bilo zbranih mnogo ljudi; ko je množica zagledala pri-
šlece, je završala. Na pragu se je pokazala gospodična Milena, vsa v črnini in z rdečimi očmi. Tiho je prijela Kostjo za roko, se rahlo dotaknila njegovega lica in ga odvedla noter. Obstal je, pogledal v izbo in bolestno zaječal...
Da, zdaj mora verjeti. Sredi izbe stoji mrtvaški oder, na odru pa leži med svečami djadja Semjon v svoji lepi kozaški uniformi z opasačem, redeniki in odlikovanji na prsih. Vse so mu dali s seboj, le sablja še visi na steni, kaj ti ne gre, da bi človek z mečem opasan stal pred Sodnikom. Kozakove oči so zaprte, njegov obraz je miren in strog. Dobri djadja leži mrtev in niti ne ve, da stoji Kostja pred njim.
»Nikoli več ga ne bom slišal!« prešine dečka. »Nikoli več me ne bodo gledale njegove oči, nikoli več božale te roke, ki zdaj držijo križec in se ne marajo razkleniti... Glej, izpričevalo sem ti prinesel, prav tebi v radost sem se učil, zdaj pa še vstati ne moreš, da bi ga videl ...«
Solze, solze, vse grlo jih je polno... Stoj, Kostja, drži se! Možje moramo vse prenesti.
Pravoslavni duhovnik v žalni opravi, lep mož z dolgo črno brado, je že čakal. Kostjo so odvedli iz koče, in takoj nato je začul udarce s
kladivom...	,c	.	.
(Se nadaljuje.)
Cvetko Golar:
PESBMCA O ČMRLJU
Na vrbo staruho in z grbo in gluho, pribučal je čmrlj, ki godec je vrl.
Na okence trka in stika in srka in išče si paše, kjer polne so čaše.
Po mačicah pleza, za medom opreza, tu lonček, tam skleda, vse najde, pregleda.
Bobni in ropoče, napiti se hoče in gode in pleše, da ogenj se kreše.
In ko se napije, se vrbi odkrije, domov jo zavije: »Pa hvala za zdaj, saj pridem nazajI«
Kristina Brenkova:
UGRABLJENA
ŽENA
Po narodni pesmi Ilustrirala Marija Vogelnikova
Na turški meji sta živela oče in mati, ki sta imela eno samo hčer, lepo hčer Ančiko Dominkovo. Ko je bila stara štirinajst let, jo je snubil bogati Turek izza meje. Starši so se izgovarjali, da je še premlada. Še je snubil Turek Ančiko Dominkovo sedem let po vrsti, vsako leto je bil odklonjen.
Ko je minilo sedmo leto in je prišla pomlad, je Ančika lepo prosila mater, naj jo pusti na turško mejo. Tam, da lepše rože cveto kot pri nas in rada bi jih brala. Pa ji je mati rekla, da ne sme in ne, ker se je bala zanjo. Ančika Dominkova pa je skrivaj čez mejo ušla in si rože nabirala. Rdeči mak, bele marjetice in modre spominčice je v šopek vezala ter sama s seboj kramljala. Ko se je pa okrog obrnila, da bi se domov vrnila, je stal Turek pred njo. Ustrašila se je Ančika, Turek pa jo je dvignil na konja in v diru odjezdil z njo na svoj grad.
Ko jo je prvi strah minil, je Ančika Dominkova, mlada žena Turkova, lepo prosila svojega moža:
iKaj te prosim, Turek ti, pusti k materi me v vas, storil boš mi zlati čas.c
Hudi Turek pa ji je dejal: »Nikamor ne pojdeš Ančika, lepa žena moja, dokler se nama ne bo rodilo dete.«
Težko je čakala Ančika, po grajskih sobanah se je sprehajala, na visoko ograjenem vrtu je rože nabirala in čakala, da se ji bo rodilo dete. Minilo je leto in dan in dobila je dete, sinka zdravega. Lepo je prosila Turka svojega moža, naj jo pusti k materi. Turek pa se ji je smejal in dejal: »Počakaj, počakaj Ančika, da bo tvoj sinek star sedem let. Pretežko bi ga danes nosila domov, čez sedem let pa bo hodil sam.*
Žalostna je bila Ančika Dominkova, tako žalostna, da ji je hotelo počiti srce. Počasi so minevala leta, sinek je rasel in dorasel, da je bil star sedem let. Spet je prosila Ančika Turka, svojega moža:
»Kaj te prosim, Turek ti, pusti k materi me v vas, storil boš mi zlati čas.*
Pa se ji je Turek smejal in dejal: »Ančika, žena moja, le potrpi in počakaj še. Ko bo sinek star štirinajst
let in bo znal pisati in brati, boš šla z njim k svoji materi v vas.« Ančika je zajokala prebridko in v srcu ji je bilo do smrti hudo. Pa kaj je mogla storiti. Učila je sinka brati in pisati. Sinek je že pisal tn bral, pa je še mnogo časa preteklo, da je minilo sedem let. Ančiki Dominkovi so osiveli lasje, ker je vsak dan jokala in po domu vzdihovala. Ko je bil sinek star štirinajst let, ga je Ančika oblekla v najlepšo obleko. Hotela je iti domov. Pa se ji je Turek smejal in dejal:
■»Moram ti povedati
tvoji upi so vsi preč,
domov ne pojdeš nikdar več.«
Ančika je zavpila in padla na tla. Nesli so jo na belo posteljo, še to je prosila svojega sina, naj napiše pismo materi in očetu, zadnje pismo za slovo. Nato pa je umrla od žalosti in gorja, ker je vedela, da svoje matere, očeta in doma nikoli več videla ne bo.
Venceslav W i n k 1 e r :
SANJE
Mali sanja: V zraku plava, veter z njim se poigrava, da v nebesa sveta buta, kjer so z zlatom tla posuta.
Pa uzre ga Otec sivi: Pridi, dečko nagajivi! Vzemi niti, bliže hodi, mesto mene zvezde vodi!
Na roke si nit naprede, tri korake — vse se zmede, zvezde zlate žvenketajo, med oblaki se igrajo.
Mesto niti, same mreže, roke steza, ne doseže, sonce zvezde k sebi, vleče, luna jih čez megle meče.
Zvezde zlate sedmokrake rušijo se za oblake, mali hoče čez prepade — in iz posteljice pade.
Angelo Cerkvenik
JAGODA
Jagoda ji je bilo ime. črnolasi in črnooki deklici, ki je bila drobčkana kakor taščica. Stanovala je s svojo materjo Daro na Košutnjaku nad Beogradom. Oče in starejši brat sta se bojevala proti sovražniku, ki je potiskal številčno desetkrat šibkejšo in neprimerno slabše oboroženo srbsko vojsko proti jugu. Sovražnik si je z velikanskimi žrtvami izvojeval prehod čez Savo. Na tisoče trupel je pordečilo reko pod Košutnjakom.
Srbska vojska se je razredčena, vendar pa v strnjenih vrstah še vedno močna, umaknila na vrhove okrog Beograda, raz katere je bilo mogoče vsaj začasno zadrževati sovražnika. Srbski vojak je prav dobro vedel, da se Beograd spričo neznanske premoči sovražnika ne bo mogel ubraniti. Hotel pa je na vsak način rešiti svojo vojsko, vsakovrstno orožje, vozila, zaloge streliva, obleke, obutve in hrane.
Po Košutnjaku so se razvrstili redki borci, ki jim je bila dana naloga, braniti umikajočo se srbsko vojsko. Bilo je hladno in deževno vreme. Brambovci so lačni in premočeni vztrajali vso noč na severnem pobočju Košutnjaka. Proti jutru so se umaknili na visoko ravan. Pred seboj so uzrli hišico, ki je čepela nalik preplašeni prepeličici na robu planote.
Možat kaplar po imenu Mladen je stopil v hišico in pozdravil drobčkano Jagodo, ki je stala ob ognjišču. Odzdravila mu je ter ga vprašala: »Ali bo sovražnik kmalu zmagal?« Nameravala ga je nemara vprašati, če bo zavzel tudi Košutnjak, njeno skromno domačijo, njeno kravico Lisko in čredo drobnice. Kaplar je Jagodo pobožal po kodrasti glavici, jo pogledal v črne očke ter jo potolažil: »Nič se ne boj! Pravica in svoboda bosta zmagali/«
»Vzemi skodelico kave,« mu je ponudila gospodinja Dara, ki je bila pravkar stopila v kuhinjo.
»Hvala ti, gospodinja/« je dejal kaplar Mladen in se vsedel na ponujen mu stol. »Nekaj drugega bi te rad zaprosil,« je nadaljeval. »S podstrešja tvoje hiše mora biti imeniten razgled po pobočju Košutnjaka. Ali mi ne bi dopustila, da bi se tule zgoraj vgnezdil s svojo strojnico?«
Dara se je takoj zavedela, da sovražnik ne bo prizanesel gnezdišču, zavedela se je, da ga bo skušal, pa naj velja, kar hoče, do temeljev razdejati.
»Kaplar, saj mi ne boš zameril... Kaj bova jaz in Jagoda pozneje napravili? Razdejali nama bodo dom.«
»To je res,* je menil kaplar. »Pa vendar ... samo tako dolgo, dokler se glavnina vojske ne odmakne tja do pod Avale. Saj mora biti že precej daleč. Zdaj korakajo že zadnje vrste skozi Topčider.«
Zdajci se je oglasila Jagoda: »Mama, kaj nama bo hiša, če sovražnik zmaga? «
Jagoda je kakor v snu pred seboj uzrla svojega mladega, nekoliko slabotnega in bolehnega učitelja, ki je s tihim, pa plamenečim, v ljubezni izgorevajočim glasom pripovedoval o žrtvah srbskega rodu za pravico in svobodo zlato: »V boju ne smete nikdar premišljevati, ali si boste mogli prihraniti kakšno žrtev. V boju morate žrtvovati vse, kakor je žrtvovala vse, prav vse mati JugovičevU
»Pojdi, kaplar, vgnezdi se in brani našo grudo U je zašepetala Dara.
Kmalu se je s podstrešja oglasila strojnica. Sovražnik se je moral vedno znova umakniti. Vojaki so prinašali strelivo. Strojnica je pela svojo smrtno pesem, kakor da se ni dogajalo nič pomembnega, nič strašnega.
Nepričakovano se je prav pred samo hišico zarila v rdečo zemljo težka granata. Strašen razpok je pretresel vso okolico. Hišica se je kar zazibala. Jagodo je zazeblo prav v srce. Dara je nepremično slonela ob ognjišču,
■
stiskala je zobe in pesti ter nekam otožno zrla skozi okno tja proti Savi.
Za bežen hip je strojnica prenehala regljati. Jagoda se je urno po navpični lestvi splazila na podstrešje.
Ob strojnici je ležal vznak zleknjen kaplar Mladen. Težko je hropel. Drobec granate mu je prebil čelo.
Preden se je Jagoda dobro zavedela, je že bil namestnik tu. Strojnica se je znova oglasila.
»Mala, prinašaj strelivo/«
Jagoda je razumela. Stopila je v prve vrste borcev. Krogle so ji švigale mimo glave, težke granate so padale desno in levo, spredaj in zadaj, tu pa tam je vojak bolno kriknil in omahnil... Poklical je nemara svojo drobno hčerko, ki je živela nekje daleč na jugu, poklical je morebiti svojo staro mater, ki je čakala, kdaj se bo vrnil v hišo kosec, orač, sejalec, pozval je morda svojo mlado ženo, ki je daleč nekje v hribih zrla skozi okno in trepetala za srce, ki se ob Savi in Donavi bori za pravico in svobodo svojega rodu. Jagoda pa ni utegnila pomagati mu, ki je kriknil, ki je umiral, marveč je, ne glede na pošastno smrt, komaj, komaj vlekla pretežko breme v kočo. Dara je prevzemala strelivo in ga z lestve podajala vojaku, ki je naravnaval strojnico.
»Umik. .. smer Avala!« se je glasilo povelje. Strojnica je onemela.
»Branite naš umik, če morete!« je zaprosil vojak Daro. »Vsaj tako dolgo, da se zgubimo v dolino.«
Majhna četa hrabrih brambovcev se je umaknila v redek gozd, ki je pokrival južno pobočje Košutnjaka.
Dara je legla k strojnici, jo naravnala, kakor je bila poprej videla pri vojaku, in sprožila. Sovražnik ni več pričakoval odpora ... Zdajci je cela vrsta omahnila in se zgrudila liki pšenica pod ostrim srpom žanjice. Dara je v tem hipu pomislila na svojega moža, pomislila je na drobne otročiče, če čakajo doma na prav te očete, ki jih je v tem trenutku tako neusmiljeno pokosila s strojnico ...
Zaman je skušala še enkrat sprožiti morilno orožje. Zaman! Kakor da je ohromela. Srce ji ni dalo. Jagoda je razširila svoje velike, črne oči:
»Mama, kaj je?«
»Ne morem več, otrok moj ...«
»Daj sem, daj meni...«
Dara se je odmaknila. Jagoda se je vlegla k strojnici in sprožila.
»Strelivo, mama, daj, daj ...«
Strojnica je nenehoma trosila seme smrti po zelenem pobočju .. .
Kaj se je zgodilo? Sovražnik ni več naskakoval. Težke granate so padale tja nekam proti Avali.
Jagoda se je dvignila. Ličeca so ji gorela, šele v tem trenutku se je zavedela.
Kaj je storila? Ubijala je!
Ne, samo branila je.
Pravico in svobodo!
Pa vendarle, tam spodaj je ležalo sto in še več mrtvih . ..
Zdajci so prihrumeli v kuhinjo. Govorili so neznan ji jezik. Vedno več jih je bilo, vedno več. Povzpeli so se po lestvici na podstrešje. Kričali so na Daro. Ni jih razumela. Naposled je stopil pred njiju majhen možiček, ki je za silo lomil srbščino.
»Ali si ti streljala?« je prašal Daro.
»Jaz sem streljala!« je, vsa vročična, malone zakričala Jagoda.
»Kaj kriči?« so skoraj vsi hkrati vprašali vojaki.
»Da je ona streljala . ..«
»Ona?« se je začudil neki bradati narednik. »Pa zakaj?«
»Zakaj si streljala?« jo je vprašal vojak po srbsko.
»Za pravico in svobodo . ..« je odgovorila. Oči so ji žarele.
Vojak je prevedel njene besede. Vse je pretreslo. Vse je oblil mrzel pot.. . Nekdo v ozadju je nameril na Jagodo samokres. Zadel jo je naravnost v srce .. . Hotela je še enkrat krikniti:
»Za pravico in svobodo!«,
pa ni več utegnila. Omahnila je svoji materi v naročje ter umrla z odprtimi
očmi.. .
Josip Ribičič:
PETELIN IN LISJAK
Narodni motiv Ilustriral Niko Pirnat
Petelinček Gizdalinček se je prvi zbudil, prvi vstal. Vsi so še spali. On pa si je že osnažil obleko, nabrusil ostroge in zakikirikal:
»Kikiriki, naj vstane, kdor še spi,!«
Nato je odklenil vrata svoje bajtice in stopil na prag. Zunaj je bila še tema, le tam daleč za hribi je nebo žarelo. Gizdalinček je zaklenil bajtico in dejal:
»Zdaj grem pa v vas še jarčke budit, iz postelje čipke podit. Koj vstati morajo, bo sonce kmalu k nam prišlo.«
In gre. Moško stopa po stezi. Cingeldin, cingeldin, mu žvenketajo ostroge, da kar tako odmeva po gozdu na desni in levi. Gizdalin je junak. Ne boji se ne teme ne gozda. Naj mu le pride kdo! Gizdalinček divje pogleda na desno in levo in še glasneje mu zapoj o ostroge: cin-geldin, cingeldin!
Za ovinkom pod brezo pa opreza lisjak Divjak. Zasliši žvenket, dvigne uhlje, pokaže bele zobe in se vpraša:
»Cingeldin, cingeldin? Kaj ni to mladi Gizdalin?«
Res zagleda Gi-zdalinčka. Kako moško stopa po stezi! Lisjak Divjak si že brusi zobe. Dober bo mladi petelinček za zajtrk. A petelinček ima ostroge. Ostroge so ostre, kamor se zapičijo, teče kri. Njegov
kljun tudi ni kar si bodi! In ima petelinček še perutice. Enkrat zamahne, enkrat zaplahuta in že je na visoki veji. Najprej ga bo treba prelisičiti, potem šele pohrustati. Lisjak Divjak si oblizne brke, potem pa prijazno pozdravi petelinčka:
»Petelinček ljubi, dober dan, kam pa navsezgodaj, kam?«
Petelinček se ustavi, pogleda postrani in si misli: »Ta me že ne bo! Pozdravlja me lepo, prijazno se smehlja in z repom mahi j a.« In Gizdalinček si pogladi pisano perje in odgovori:
»Jaz grem tja dol v dolnjo vas k svojim čipkam, jarčkam v vas.«
»Kaj pa tvoje čipke, kaj pa tvoje jarčke v vasi delajo?« se dela lisjak nevednega.
»I kaj, meže pa spe in mene, petelinčka, čakajo!« se Gizdalinček pobaha.
»Kako pa tvoje jarčke meže, kako pa tvoje čipke spe?« hoče vedeti lisjak.
Petelinček odpre kljun od začudenja. Ne, kaj takega! Ta reva pod brezo še tega ne ve, kako čipke in jarčke meže in spe. Naj bo, pokazal mu bo, kako je treba mižati in spati! Zamiži, dvigne perutico in skrije glavo pod njo:
»Takole moje jarčke meže, takole moje čipke spe!«
A oj oj! Komaj petelinček pokaže, komaj pove, že ga zgrabi lisjak čez hrbet in bedra pa zagrgra:
»Ha, petelinček, zdaj te imam! Te čakale bodo čipke in jarčke zaman! Mlado tvoje mehko meso meni za prvi zajtrk zdaj bo!«
Petelinček Gizdalinček zaman otepa s peruticami, zaman kljuva s kljunom na vse strani,. Do lisjaka ne more, pretrdo ga drže beli zobje. Pa skloni glavo in vdano vzdihne:
»Premagal si me, lisjak Div j ak,	si
vseh j una-kov ti j u-nak. Zato pa zahvali zdaj Boga za tak kos mladega mesa. To moja poslednja želja je, preden me tvoji zobje zdro-be.«
Lisjak posluša in imenitno se mu zdi, da je petelinček tako krotak in tako ponižen. Pa odgovori:
»No, petelinček mladi ti, kar si želiš, naj se zgodi!«
In položi, petelinčka na tla predse, sede na košati rep, sklene sprednje tačice, nagne glavo postrani in pogleda v oblake. A glej, komaj se lisjak Divjak zamakne v oblake, že se mu petelinček prav tiho izmuzne izpod nog. Zaplahuta s perutnicami in že zdirja po stezi proti vasi. Hrbet in bedra ga bole, a se ne meni za
bolečine. Dirja in dirja, kar se da.
Na ovinku pridirja do črnega pseta Dlakoce-pa. Kuža Dla-kocep j e policaj. Vse prevoha, vse pretakne, vse hoče vedeti in zvedeti, ponoči varuje koče in hlev, podnevi razbojnike išče. Se razkorači Dlakocep sredi steze in ustavi petelinčka Gizdalinčka. Grozeče dvigne palico in zarenči:
»Stoj, petelin, kod si hodil, kje si bil, kje si noč prebil, da si ves brljav, po stegnih pa krvav?«
Petelinček ne mara Dlakocepa. Ze večkrat se je z njim prepiral. A ta hip bi ga najrajši objel.
»Preljubi Dlakocep, bole me strašno vse kosti. V Divjakovem sem gobcu bil in tam krvavi pot potil.«
Dlakocep zavrti oči, da se iskre delajo, pokaže zobe in zažuga:
»Kje pa je razbojnik rjavi, kje? Hitro povej, če ne...«
»Tam stoji pod brezo ob stezi, razbojnik grdi,, na preži.«
Dlakocep zaškriplje z zobmi, dvigne z desnico bridko palico, si z levico popravi čepico m cop, cop, cop, oddirja proti brezi. Res je pod brezo lisjak Divjak. Se vedno sedi na košatem repu in še vedno ima tačice sklenjene. Le v oblake ne gleda več, ampak mu hudobne
*Ap>/RmA
oči švigajo sem ter tja. Petelinčka iščejo. Tako je začuden, da še ne opazi, kako se mu bliža Dlakocep. A ko ga zagleda, j e že prepozno.
Strašno zarenči policaj. Zarenči in že zgrabi Divj aka za uhlja dva:
»Hop, razbojnik ti, zdaj ti zrahljal bom vse kosti!«
In švrk, švrk, ga našeška po kožuhu, da lete rjave dlake na vse strani. Lisjak Divjak se zvija in brca in laja in cvili. Tako se zvija in tako brca, da se nazadnje iztrga. En uhelj odnese, drugega pa ne. Obdržal ga je Dlakocep: naj še v vasi vidijo, kako je razbojnika našeškal in ugnal!
MIHČBVA 6. NALOGA Z NAPAKAMI
TLoacu Ljpj&pccv. cT\jCxmv	/jwuGj	/pxht/r\xy	jJjdbeuh.
Tiču	ArtV J^jOdTUO CD COXQj°hrmJixV-
A& attj	Skuuomamxxx/rr\jj	tsvr
sdsu&y*&tlLgrvu nu ctojfz&rrv )Jko^ek&rrv Jurv £juiSk&&rnj. TIWawdAebcbay 'jfu nuoj /oKst<y-. Jksu'ajvj	jsus^ž/ ccou rmax/YYur hl)--
/rfisu	cloj oisiijcu,j^cu nucu
aw. Tlcu y<yzzf<yv<y mruu yj jm^b^tccctču ajy\j rošiJJsu	^sl>	#y>vJb.
rcruu a^u^cu ^o^JUlkbdch &aj-. ITI03/ ^^u>vtai/ nrcUc/ /fem> A(WJrr(\xx/rvcyv'	, /^ojvj
fuv MjiAj	%cxm\xyr	aa/yy\j
^ sfuyvwxLi /&nrv	rrwu	tLJv
rrtbic/	.'c&cr ArV jv (\yrr\jJj /OCJU ASU J&-.
A&ecrrcpi>, Aj£/r
a€/rrv <Loinb aaj /crmsu	rruou	rux>dU
^LodJu
Bogo Pregelj:
TRI ŽELJE
Narodna legenda. — Ilustriral M. Pregelj
(Nadaljevanje)
(Z onstran ceste je slišati škripanje vrat. Sosed Peter je prišel pogledat vreme. Tam, kjer je še včeraj stala na pol podrta Pavlova koliba, je zagledal čedno in trdno kmečko hišo.)
Peter: Neža! Nežaaa!
Neža: Kaj se dereš navsezgodaj?
Peter: Oči odpri, potem se jezil
Neža: Jejhatal Pavlovi so dobili čez noč novo hišo. Coprnija je to! (Slišati je hitro hojo. Na vrata udarijo trde pesti.) Odprite! Odprite!
Pavel: Kaj je, sosed Peter?
Peter: Kako si to naredil?
Neža: Kdo te je naučil copranja?
Peter: še nama moraš pokazati!
Neža: če ne, te bova zatožila krvavi rihti.. .
Peter: .... in te bodo sežgali. Kar brž povej, kako si naredil!
Pavel: Počakajta vendar! Saj še do sape ne pridem . ..
Polona: Povejta, kaj hočeta.
Pavel: Da bomo vsaj vedeli, kaj vama je.
Peter: Kaj se boš delal tako nevednega. Včeraj si imel le kajžo na tri ogle, danes .. .
N e ž a : ... pa imaš hišo, ki je lepša kakor naša. To ne gre, da bi imeli bajtarji lepše hiše kakor gruntarji.
Peter: Da, to ne gre! Zato brž povej, kako si to naredil, če ne, te bodo pekli na krvavi rihti kot copernika.
Polona: Kaj boš naju tožil, saj nisva nič naredila. Tista romarja . ..
Neža: Kakšna romarja? Pa ne tista? . . .
Polona: Da, da, tista, ki si ju včeraj odgnala s psom.
Neža: Saj ju nisem jaz, saj ju je on, ki se tako trese, da bi mu kdo seno v svislih poležal.
Peter: Kaj pa ti? Kdo pa se boji, da bi dal košček kruha? Kdo pa je rekel včeraj, naj spustim nanju psa?
Neža: Je že tako, da sem vedno jaz kriva. Kar molči, da ne povem še drugih stvari: da imaš krivo mero . . .
Peter: Boš molčala!
Pavel: Pustita vendar, saj ne bo nič pomagalo, če se bosta prepirala. Romarja sta že odšla in najine tri želje so že porabljene. Drugače bi vama eno dal.
Peter: Kaj?! Kar tri želje sta vama izpolnila?
Neža: Kaj sta pa želela? Da bi bila najbolj bogata v treh farah, seveda?
Polona: Ne! Prvo nebesa.
Peter: Meni tega ni treba. Kradem ne, ubijam ne, za druge grehe pa še časa nimam. Bom gorak prišel v nebesa. Kaj pa sta potem želelaf
Pavel: Da bi bila zdrava.
Neža: Saj pravim! Sreča te je iskala, pa si jo tako po nemarnem zapravil. Kdo pa je bil v naši vasi še bolan? Padar, pa še ta le od lakote, ker ni imel koga zdraviti.
Polona: Po tretje sva si želela popravljeno hišo, pa sva jo dobila.
Peter: Tako je, če bajtarju kaj ponudiš, si še želeti ne zna. Takole hišo si želi, pa je že ves srečen. Meni, meni bi pa morali postaviti grad, pa takšen, da bi bil še cesar ves zelen od zavisti, ko bi ga videl.
Neža: Peter, kaj, ko bi skočil za romarjema in se bi jima opravičil
tako in tako. Hišo smo imeli polno gostov, ker se nama hči moži, in vsi smo splašeni, nekakšni cigani in potepuhi se potikajo po našem kraju in so že ukradli kuro pri nekem kmetu. Morda ju boš omehčal in bosta dala še tebi tri želje, če ju boš lepo prosil.
Peter: To si pa dobro uganila. Tako bom storil. (Steče skozi vrata.)
Neža (vpije za njim): Pa glej, da ne boš želel, preden se vrneš. Morava dobro premisliti!
Peter (s ceste): Nič se ne boj, nisem tako vihrav!
Neža: Saj kar ne morem domov, tako sem razburjena.
Polona: Kar tu počakaj.
Neža: Prav res. To bo še najbolje. Pavel, kaj misliš, ali mu bosta izpolnila romarja tri želje?
Pavel: Dobra sta videti. Gotovo ga bosta uslišala.
Polona: Jaz tudi tako mislim. Ti ju včeraj nisi dobro pogledala.
Neža: Kdo si bo pa pogledal pro-sjaka! Naženeš ga in zaloputneš vrata.
Polona: Kako pa govoriš?
Neža: Joj, ne misliš, da me slišita? Saj sta že daleč.
Pavel:	Kaj	veš?	čudno	moč
imata.
Neža: Pa ne, da bi mi vzela za hudo.
Polona: Saj vesta, da nisi tako hudo mislila.
Neža: Da bi le tako bilo. Kdaj bo le Peter prišel. Pavel, poglej za njim! Dobro poglej! Na cesto stopi.
Pavel: Vidi se ti, da si kakor na trnju. (Odide skozi vrata.)
Neža: Kaj bi ne bila. Pa lačna sem. še nisem imela danes kaj pojesti.
Polona: Mleka in kruha ti lahko dam, če ...
Neža: Ne! Do tega mi res ni. Dobro kranjsko klobaso bi rada... (Pred njo pade klobasa.) Polona, poglej! Klobasa!
Polona: Zaželela si si jo ...
Neža: Petru sta romarja izpolnila prošnjo. Sedaj si bova pa dobro želela. Joj! Z eno željo sem si to klobaso priželela ...
Pavel (vstopi):	Peter	prihaja.
Teče in kot brez uma maha. Kaj stojita tako poparjeni?
Polona: Neža si je poželela klobaso.
P a v e l : In jo je dobila?
Neža (jokavo): Seveda! Tu jel
P a v e l: O joj/ Kaj bo rekel Peter?
Peter (priteče): Ujuh! Sedaj smo pa na konju! Tamle pri potoku sem ju ujel. In sem prosil in vekal, da sta me uslišala. Tri želje imam!
Pavel: Samo še dve, sosed!
Peter: Kako? Zakaj?
Polona (mu da klobaso): To je vajina prva želja.
Peter: Tako si snedena, Neža!
Neža: Saj nisem nič mislila ...
Peter (jo sune s klobaso v nos): Na nos naj se ti prilepi, da je boš imela dosti.
Neža: Moj Bog! Klobasa! Moj nos! Prijela se je! Uuuuuu!...
P a v el : Pa si zapravil drugo željo.
Polona: Sedaj pa le želi, da ji spet odpade!
Peter: Kaj pa še! Pustite me, da premislim, kaj bi si želel.
Neža Taka nisem za med ljudi! Takoj želi, da mi odpade.
Peter: Odreži jo, pa bo!
Pavel: Bomo pa poskusili. (Hoče odrezati klobaso z nosu.)
Neža: Ne, ne! Saj mi nos režešl
Polona: Peter, to ne gre, da bi pustil ženi klobaso na nosu.
Pavel: Res ti ne ostane drugega, kakor da jo z zadnjo željo odstraniš.
Peter: Pomisli vendar, da je to moja zadnja želja. Ne, ne .. .
Polona: Kaj bodo ljudje rekli.
Neža: Gosposki te zatožim!
Pavel: Bodi pameten, Peter!
Peter: Kako sem nesrečen, če mora biti. .. Klobasa, padi Neži z nosu!
Neža: Hvala Bogu! Polona, ali se na nosu kaj pozna?
Peter: Za tri želje ena klobasa!
Pavel Strmšek:
OČETOVA MOLITEV
Ilustriral A. Sirk
Imel sem zlato mladost. Dom mi je bil svet in svet se je vrtel okoli mojega doma. Na domu pa sta ljubeče vladala moj oče in moja mati.
Povsod je bila sama sreča in samo veselje, od ranega jutra, ko je že sijalo sonce, tja do večne luči, ki jo je oznanjal zvon iz cerkvenega zvonika. Pa kako tudi ne?
Prva skrb moje mamice je bila jutranja molitev in zadnja zvečer zopet vroča molitev k Bogu. In kadar koli sem odhajal kamor koli, za ves popoldan ali za eno samo uro, že me je mamica prekrižala in priporočila angelčku varuhu.
Očetova molitev je bila drugačna.
Zvečer, ko je prišel v spalnico, pa že od koder koli s poti ali le iz sosednje sobe, kjer je ob svoji mizi študiral ali pisal, vedno je pristopil k moji posteljici in me poljubil..., da me je včasih zbudil iz spanja ...
Takrat, vem, me je tudi on priporočil mojemu angelčku varuhu ...
In ko je omahnil v bolezni, ko se mu je bližalo slovo od življenja, ludi takrat se mu je samo zaiskrila
solza v očesu, češ kako bo s teboj,
solza
kako
bo
• ... - . » moj mali, ljubljeni... in ta njegova
skrb je bila le molitev zame.
Zdaj hodim na njegov grob in zdi se mi: iz njegovega groba prihajajo še vedno njegovi poljubi, njegova skrb in njegova molitev.
214
V RIMSKI EMONI
Občinski svetnik Simplicij se je ▼račal iz Rima, kjer so bili panonski odposlanci cesarju izročili vdanostno izjavo, razne želje in pritožbe mest in plemen Panonije.
Preko Aquileje (Oglej), velikega taborišča in pristanišča, mimo raznih stražarnic in trdnjavic, ki so varovale popotnike pred razbojniki in tatovi, skozi Longaticum (Logatec), kjer je stalo večje prenočišče, in mimo Nauporta (Vrhnike) je končno po večdnevni, utrudljivi vožnji dospel v Emono (Ljubljano), kjer se je hotel nekaj dni odpočiti. Tu je imel sorodnika, imovitega trgovca Sekundu-la. Pri njem je nameraval ostati v gosteh.
»Kakor nalašč,« ga je pozdravil Se-kundul. »Jutri bodo v našim amfiteatru nastopih gladiatorji. In borbe z divjimi zvermi bodo tudi! Šel boš z menoj!«
Simplicij je ponudbo rad sprejel.
»Žal mi je,« je nato pripomnil emonski trgovec, »da ti ne bom mogel dolgo delati druščine. Veš, dogovoril sem se s prijatelji, da se dobimo v mestnem kopališču, čez pičlo uro moram biti tam.«
»Imenitno,« je odvrnil Simplicij. »Take zabave si želim sam. Kar odpraviva se tja!«
Trgovec je dal gostu še postreči z južino, potem so prišli sužnji z dvema nosilnicama, oba gospoda sta se zleknila po mehkih blazinah in pričela se je nošnja v kopel. Kakor v drugih rimskih mestih, so bile tudi v Emoni ulice tesne in nerodne. Le glavne ceste so se ponašale s pravo širino, da so mogla obratovati vozila. Po teh cestah so bile kolesnice globoko vrezane v tlak. Tik hiš so se vili ozki in visoki pločniki za pešce. Kdor je hotel cesto prečkati, si je moral poiskati pripravno mesto. Mestoma so namreč moleli iznad tlaka široki, gladki kamni; v ravni črti so se nizali preko ceste in
vezali oba nasprotna pločnika. Po takih ploščah so pešci hodili čez cesto, vozovi pa so tudi mogli brez ovire naprej, ker so razpori med kamni služili za kolesnice. V rimskih mestih ni bil® voznega prometa razen po osrednjih ulicah, zakaj kdor ni maral peš, .se je dal nositi v nosilnici. Tesne ulice so bile dolgočasne, tihe, zaspane. Dolgi, sklenjeni zidovi so jih oklepali. Oken je bilo kaj malo in vsa so ležala visoko nad ulico. Hiše so bile poredkoma enonadstropne. Nad durmi si čital »salve« (pozdravljen), marsikje tudi »cave canem« (čuvaj se psa). Bolj v središču mesta niso bile ulice tako puste. Tu so se vrstile prodajalne sadja, olja, lepotil, barv. Prav številni so bili vinotoči.
Po zunanjosti hiš je bilo težko presoditi, ali stanuje v hiši bogatin ali siromak. Vse hiše so bile enako puste. Kdor je pa stopil skozi vežo, se je dostikrat začudil, koliko sijaja premore marsikatera hiša. V atriju, okrašenem s stebri in mozaiki, je stal domači oltar, tu so hranili v lepih skrinjah denar, listine in dragocenosti. Tu so se zbirali člani družine h kosilu in pomenku. Strop je bil raven in je imel v sredini odprtino. Pod njo, na tleh atrija, je bil vodnjak, kjer se je stokala deževnica. Iz atrija si stopil v drugo dvorano, ki je bila namenjena gospodarju: tu je sprejemal prijatelje in goste, od tu je lahko pregledal vso hišo. V ozadju je bil tretji, poglavitni del hiše, tako zvani peristil. To je bilo stebrišče z vrtnimi nasadi; tu se je najrajši mudila gospodinja ter nadzorovala delo hišnih pomočnic in se ukvarjala z otroki. Okoli teh treh delov so bili razporejeni manjši prostori: shrambe, spalnice, kopalnice, kuhinja, stanovanja sužnjev, tujske sobe. Pozimi so se morali prebivalci bolj stiskati, morali so se iz zračnih prostorov umikati v zavarovane. V kleti je imela vsaka boljša hiša kurilno na-
pravo. Od te osrednje peči je puhtel razgreti zrak skozi cevi, ki so bile vzidane v tla in v stene. Vsa stavba je bila preprežena s takimi ogrevalnimi votlinami. Na ta način se je hiša segrevala počasi, zato je pa toplota dolgo ostala, že stara Emona se je torej ponašala s centralno kurjavo.
Sužnji z nosilnicama so stopali preko glavnega trga. Trg se je imenoval forum — kakor v Rimu in vsakem drugem rimskem mestu. Tu so stala uradna poslopja, zlasti mestna posvetovalnica in pa lepa dvorana. Sredi trga je žubori! vodomet. A tudi drugod po mestu ni primanjkovalo vodnjakov z živo vodo. Emona je namreč premogla dva vodovoda, enega iz Dragomera, drugega iz skalovja današnjega Ljubljanskega gradu. Zato so si mogli Emončani privoščiti tudi prav gosposko kopališče. V njem so bile oblačilnice, telovadnica, plavalnica in kopalne naprave z gorko vodo. Zraven se je razprostiral park in vabil na Jru-žabne razgovore. Simplicij je tukaj srečal marsikaterega znanca, ob pomenkih je minil popoldan kaj hitro.
Drugega dne je vrela množica iz mesta in okolice v amfiteater. Emonski amfiteater ni bil tolik kakor oni v Pulju v Istri, vendar je bilo v njem prostora dovolj za vse gledalce. Raven, s peskom pokrit krog, arena imenovan, se je razprostiral v sredi teatra. Okrog in okrog so se v vse širših in širših kolobarjih stopničasto dvigali sedeži. Najbolj oddaljeni so bili najvišji. Več ko dva metra visok zid je oklepal areno, da se ni moglo gledalcem nič zgoditi. Posebni sedeži so bili pripravljeni za odlično gospodo in med to sta se smela šteti tudi Sekun-dul in njegov gost. Dobila sta primeren sedež, da sta mogla vsako podrobnost natančno videti.
V	vsakem rimskem mestu je živel najmanj en podjetnik, ki je kupoval krepke, stasite sužnje, jih dobro redil in jim stregel z vsem, kar je moglo koristiti njihovemu telesnemu razvoju. Zato so se pa morali sužnji v po-
sebnih šolah neutrudoma vežbati, da so postali čim sposobnejši za mečevanje. Take borilce so Rimljani imenovali gladiatorje. Kadar je mislil kak bogatin ali kaka mestna občina prirediti narodno slavnost, so podjetniki pritekli ter ponudili svoje gladiatorje. Seveda so za to zahtevali denar.
Vse je bilo pripravljeno. Emonski župan, ki je igro priredil, je spustil belo ruto v areno. To je pomenilo, da se naj krvava tekma prične. Paroma so praznično oblečeni gladiatorji prikorakali v areno. Najprej so se spopadli s topim orožjem. To je bil uvod, ki bi naj gledalcem še bolj razdražil živce. Potem je zadonela trobenta. Dva gladiatorja v vsej bojni opremi sta se zakadila drug v drugega. Obdelovala sta se z ostrimi meči, kolikor se je dalo. Precej časa si nasprotnika nista mogla do živega, zakaj vsak udarec sta spretno prestregla s ščitom. Nenadoma je pa enemu uspelo, da je nasprotniku zasekal rano. Potem ni trajalo več dolgo, da je mož zaradi izgube krvi opešal. Vrgel je orožje na tla in se obrnil proti gledalcem. Obenem je dvignil kazalec na roki. To je pomenilo, da prosi milosti. Narod je tulil od strastnega razburjenja. Povsod so ljudje mahali z rutami v znak, da mu hočejo podariti življenje. Saj je bilo na dlani, da se je pogumno in po pravilih bojeval. Ranjenec je smel zapustiti bojišče, zmagalcu pa je vrgel župan v areno venec in denarno darilo. Nato je nastopil drug par gladiatorjev in zopet so se vrstili trenutki hude napetosti. Zopet je tekla kri. Vedno pa narod ni bil usmiljen. Zgodilo se je, da so gledalci prosečemu poražencu odgovarjali s pestjo in navzdol obrnjenim palcem. V tem primeru gladiatorju ni bilo rešitve — usmrtili so ga.
Ko se je četa gladiatorjev v krvoločnih spopadih izčrpala, so stopili v areno drugi borci. Kmalu so se odprla v zidu, ki je oklepal areno, posebna vrata in ven so prirohneli turi. Borci so se jih lotili z orožjem v roki in strašno je bilo videti, kako se uniču-
jeta človek in žival. Za turi so spustili v areno medvede in znova so se očem nudili prizori grozotnega klanja. Nazadnje so še zapodili bike v boj zoper medvede. To pa ni bilo kar si bodi, zakaj kosmatinci že tri dni niso bili dobili hrane.
Ko ni bilo v areni ničesar živega več, se je ljudstvo zadovoljno razšlo. Tudi Simplicij se je štel srečnega, da zanimive zabave ni zamudil. Sekundul ni mogel prehvaliti župana, ki je znal prirediti tako imenitno slavje.
Emonski dnevi so brzo minili. Bilo je treba nadaljevati pot. Simplicij se je poslovil od gostoljubne Emone in
Toni
DVE VESELI
1
Beneški Slovenci so raztreseni po gorah in dolinah v videmski pokrajini in so mejaši goriških Slovencev.
Pred svetovno vojno so Benečani tihotapili preko meje avstrijsko sol in tobak. Izhodišče so jim bile Volče pri Tolminu. Znani so bili pod imenom »kontrabantarji«.
Pride nekoč tak Benečan k volčan-skemu kmetu. Poprosi ga za večerjo in prenočišče. Kmetica mu postreže z mlekom in kruhom. Ležišče pa mu pripravi za ognjiščem.
Ko hoče mož drugo jutro dalje, ga gospodinja vabi, naj počaka na zajtrk.
»An tada, mati, saj nisem lačen: meseto v košeto, Icošpeto v lončeto,« se zahvaljuje mož.
»Pa zbogom, Benečan,« de žena, ki pa ni razumela, in gre v kuhinjo, da pripravi kosilo za delavce.
Ko hoče vzeti iz kotla meso, ji obvisi na vilicah — stara cokla. Zdaj je žena predobro razumela, kar ji je bil Benečan povedal — da je bil dal meso v koš, coklo pa v kotel.
Benečani pravijo namreč cokli ko-špa, meso je pa prebrisanec popačil v meseto.
se skozi ene izmed štirinajstih mestnih vrat odzibal proti severu. Večkrat se je na vozu sedeč ozrl proti ponosnim stolpom mesta. Emona jih je štela nič manj nego 22 štirioglatih, na vsakem voglu obzidja pa po en okrogel, valjast stolp. Zidovje Emone je imelo pravokotno obliko.
Pri postaji Adrante (Trojane) je Simplicij prestopil na panonska tla. Prej je sicer Emona z vso širno okolico vred pripadala Panoniji, toda cesar Hadrian je mejo Italije začrtal bolj na severu. Preko Celeie (Celja) je Simplicij dospel v Poetovio (Ptuj), kjer je bil doma.
Hvala :
IZ BENEČIJE
2
Benečani nosijo na Tolminsko kostanj prodajat ali pa ga zamenjajo za koruzo, krompir in zeljnate glave.
Vane je bil pod Slemenom doma. Pa mu pravi žena: »Nesi, Vane, v Uče kostanj in zamenjaj ga za zelje/«
Vane uboga, gre preko Slemena v Uče, zamenja kostanj in se vesel vrača s polnim košem zelja domov. Ko pride na vrh hriba, se spotakne in vse zeljnate glave se zakotalijo po strmini.
Vane gleda žalosten za glavami, ki so prehitevale druga drugo, in si misli: »Vsaka glava svojo pamet«. Malo ga je pa le skrbelo, kaj bo rekla žena, ko pride brez zelja domov. Sede pod grm, premišlja in zaspi. Ko se zbudi, zasliši šum, ki je prihajal iz koša. Pogleda: v košu sedi zajec in brezskrbno gloda ostanke zelja. Vane popade dol-goušca, ga stlači v koš in pokrije z jopičem. Vesel odkoraka proti domu.
»An, tada, ljuba žena, povej, ali si že videla kosmato zelje?«
žena pa huda: »Vane, ne norčuj se, povej, kje imaš zelje?«
Vane odloži koš in pokaže ženi zajca. Zdaj je bila tudi ona zadovoljna s kosmatim zeljem.
Dagmar Kačer:
POMLADNA
J-
Trobentice in zvončki pod zemljo glavice nežne skrivajo in o pomladi sanjajo.
Na trati pa snežak stoji
in v rokah metlico drži,
iz zemlje mož trobentic ne pusti.
Preko trate zvonček zacinglja: bim bam, trobentica bi tudi rada šla na plan oznanit prvi pomladanski dan.
Pa pošlje sonček žarke tri, v solzah snežak se ves stopi, iz zemlje vse v pomlad hiti.
KONJ IN KJLJUSE
Gosposki konj se je pasel ob njivi. Na njivi pa je oralo zgarano kmetsko kljuse.
Pa je vprašal konj: »Zakaj pa se tebi, kljuse, ne sveti dlaka tako kot meni?«.
In je kljuse odgovorilo: »Zato ker or jem njivo, na kateri bo zrasel oves, ki daje tvoji dlaki lep sijaj.«
Viljem Kunst:
KAKŠNO BO VREME
JAKOST VETRA
Veter ne piha vedno z enako jakostjo. Ker smo vajeni meriti vse, merimo seve tudi jakost in imamo tudi za to posebne priprave, ki pa si jih sami ne moremo napraviti in jih zaradi tega tudi ne bomo opisovali. Zapomnimo si le, da jakost vetra izražamo s številkami od 1 do 12. To jakost lahko približno določimo tudi po nekaterih znakih in sicer takole: (prva številka v oklepaju pomeni hitrost vetra v kilometrih na uro, druga pa pritisk v kilogramih na 1 m2)
0 = popolna tišina (0 -— 0);
1 = sapica. Dim se dviga skoraj
navpično (1 do 7 — 0,18);
2 = vetrič. Na dimu se pozna, da pi-
ha, mi pa še komaj čutimo (7 do 14 — 0,72);
3 = slab veter. Listje na drevju se
premika (14 do 22 — 2);
4 = srednji veter. Majejo se drobne
veje in vršički (22 do 29—4);
5 = veter. Veje in vrhovi se upogi-
bajo, nam je že neprijetno (29 do 40 — 7,22);
6 — močan veter. Okoli oglov zavija
in žvižga (40 do 50 — 12,5);
7 = zelo močan veter. Tanjša dre-
vesa se upogibajo, na morju se tvorijo valovi (50 do 61 —19,2);
8 = viharni veter. Drevesa se upo-
gibajo, vejice se lomijo, človeka zaustavlja. (61 do76—28,9);
9 = vihar. Odnaša strešno opeko,
lomi veje (76 do 90 — 42,3);
10 = popoln vihar. Ruva debela deb-
la (90 do 104 — 58,3);
11 = zelo močan vihar. Podira cele
gozdove in meče ljudi po tleh (104 do 122 — 79,3);
12 = orkan. Odnaša strehe in podira
hiše (nad 122 — nad 100). Najmočnejši veter pri nas ima stopnjo 7, le kraška burja doseže včasih stopnjo 9. Sem ter tja pa smo doživeli
že tudi kratkotrajne sunke z močjo
10,	ki so v kratkem času podrli in polomili gozdove, preko katerih jih je vodila pot.
PADATINE
Pri tleh se zrak segreje. Ta zrak postane lažji in se prične dvigati. Ker pride zrak v hladnejše plasti, ne more zadržati vse vlage, temveč jo mora nekaj oddati v obliki drobnih, drobnih kapljic, ki jih mi vidimo kot oblake. Izločanje vode se prične, ko se zrak ohladi pod rosišče. Drobne kapljice bi seveda morale padati proti zemlji. To bi se tudi zgodilo, če jih ne bi zadrževal ali celo še dvigal vzponski tok, veter, ki vleče od zemlje navzgor. Zavoljo vzponskega toka pridejo kapljice v še višje, še bolj hladne plasti. Iz zraka se izloči še več vlage. Posamezne kapljice se združijo v večje kaplje, ki postanejo sčasoma toliko težke, da jih vzponski tok ne more več zadržati, pa zavoljo tega padejo na zemljo v obliki dežja.
Dež je za poljedelca velikega pomena. če pade o pravem času dovolj dežja, bo letina obilna, preveč dežja pa pokvari ves kmetovalčev trud.
Da bi ugotovili, koliko dežja pade v posameznih pokrajinah, ga merijo s
Ombromeler,' priprava za merjenje padavin (desno prerez)
posebnimi pripravami, ki jim pravimo dežemeri ali ombrometri. To so lijakom podobne posode, v katere prestrezamo dež in ostale padavine. Količino padavin pa izrazimo na ta način, da povemo, koliko milimetrov visoko bi stala od dežja nastala voda, če je ne bi nič odteklo, če ne bi nič izhlapelo in če je zemlja ne bi nič vpila. Množino padlega snega, sodre ali toče merijo na sličen način, le da morajo te padavine prej raztaliti.
*
Slično kakor dež nastane tudi sneg. Razlika je le v tem, da se pri snegu prične vlaga izločati pod 00 C. Ker prične voda pri 0 0 zmrzovati, se vlaga, ki se izloča, ne spremeni v vodne kapljice, temveč v prekrasne zvezdice, v drobne snežinke. Več snežink se lahko tudi sprime. S tem se lepe začetne oblike pokvarijo in namesto drobnih snežink padajo velike kosme.
*
Včasih se vsipljejo izpod neba drobne ledene kroglice, ki s šumom padajo na zemljo. To je sodra ali »babje pše-no«. Kako nastane? Na dva načina.
Mislimo si, da med tople, z vlago napolnjene oblake zapiha nenadoma hladen veter. Kapljice vode, ki jih je zajel tak veter, zmrznejo, zmrzne pa tudi dež, ki nastane v višjih legah in pada skozi razhlajeni zrak. No —- dostikrat pa nastane sodra še na drug način. Da nam bo ta način razumljiv, napravimo poučen poskus. Zmešajmo približno % kg drobnega snega in Vk kg kuhinjske soli. že pri mešanju bomo spoznali, da se zmes silno ohladi. S termometrom bi se prepričali, da je padla toplina niže od 10° C pod ničlo. V to zmes (mrazino) postavimo kozarec čiste vode in nekoliko počakajmo. Poskus lahko delamo kar v zakurjeni sobi. Voda se ohlaja. S toplomerom bi se lahko prepričali, da se ohladi včasih pod ničlo, ne da bi zmrznila. Toda, voda mora biti popolnoma mirna. Tako vodo imenujemo podhlajeno. če pa se podhlanjene vode le
dotaknemo s kosom leda, ali če jo stresemo, zmrzne v hipu.
Sličen pojav se odigrava dostikrat tudi v naravi. Kapljice v oblakih, ki mimo visijo v ozračju, se ohladijo pod ničlo in vendar ne zmrznejo. Če pričnejo itake kapljice padati, trčijo druga ob drugo, se stresejo in v hipu zmrznejo. Namesto deževne kapljice pade na zemljo okroglo ledeno zrno. Podhlajene kapljice v ozračju pa zmrznejo tudi takrat, če se jih dotaknejo snežinke, ki so nastale v višjih legah.
Velika ledena zrna, ki dostikrat uničijo ves pridelek, imenujemo točo. Velikost posameznih zrn je kaj različna, včasih dosežejo velikost kokošjih jajc.
Kako nastane toča, učenjaki še niso ugotovili, menijo pa, da imamo tudi tu opraviti s podhlajeno vodo.
Proti toči so pred kakšnimi 30 leti zvonili in streljali s posebnimi »topovi«. S tem so menda hoteli preprečiti podhlajenje vode. Streljanje in zvonjenje naj bi namreč streslo oblake, v katerih so podhlajene kapljice. Posledica tega naj bi bila, da bi zmrznile že drobne kapljice pa bi radi tega škoda bila manjša. Pa so uvideli, da je trud zaman. Tresljaji namreč, ki nastanejo pri streljanju in zvonjenju, niso tako močni, da bi prodrli do oblakov, ki so včasih 5—8 km visoko.
Umni kmetovalec se ubrani škode, ki jo povzroči toča, če svoje posevke proti toči zavaruje.
*
Dež, sneg, sodro in točo imenujemo prave padavine. Padavine zavoljo tega, ker padajo izpod neba, prave pa zato, ker imamo poleg omenjenih še druge padavine, ki pa ne padajo, temveč nastanejo na zemeljski površini. Take padavine so rosa, slana in ivje.
Rosa nastane takole:
Podnevi se zemlja močno segreje, segreje se tudi zrak in sprejme mnogo vlage. Nekaj te vlage se sicer z zrakom dvigne, toda rastlina venomer izhlape-va nove in nove količine, tako da je zrak na vlagi bogat. Ko sonce zaide, se prične zemeljska površina ohlajati.
Pri jasnem nebu toplota izžareva v vsemirje in rastline se kaj kmalu ohladijo, ohladi pa se tudi zrak, ki jih oddaja. Ta zrak pa je poln vlage. Ko se zrak ohladi pod rosišče, mora oddati nekaj vlage v obliki drobnih kapljic, ki se oprimejo rastlin in drugega. če je nebo oblačno, toplota ne more izžarevati v vsemirje v taki meri, rastline se ne ohladijo preveč, pa tudi zrak, ki jih obdaja, se ne ohladi pod rosišče, rosa ne nastane -— ali pa nastane le šibka. Tudi pod kronami dreves in na drugih predmetih, ki so proti nebu zavarovani (pokriti), rosa ne nastane v toliki meri.
Rosa je kmetovalčev prijatelj, ker osveži rastline in ovlaži vsaj zgornjo plast zemlje.
Slana nastane na sličen način kakor rosa, le da se vodni hlapi zgoščujejo pod ničlo. Tudi za slano velja pravilo, da nastane le ob jasnih nočeh, največ na krajih, ki so najbolj izpostavljeni.
Slana je kmetovalčev sovražnik. Zgodaj spomladi mu lahko uniči sadovnjak, vinograd in rane posevke, jeseni pa tudi ne napravi koristi, zlasti če pade zgodaj. Ker napravi mnogo škode, so se za slano zanimali in se jim je končno posrečilo sestaviti pripravo, s pomočjo katere lahko določimo, če bo ponoči padla slana.
Priprava se imenuje napovedovalec slane in je narisana na sliki. Sestavljena je iz dveh enakih toplomerov, od katerih je eden suh, kroglica drugega pa je ovita v krpo, ki mora biti vedno mokra. Voda s te krpice izhla-peva, za izhlapevanje pa potrebuje toploto, ki jo jemlje živemu srebru. Zavoljo tega kaže mokri toplomer vedno nekoliko manj kot suhi.
Nekako eno uro pred sončnim zahodom opazujemo pripravo. Z levo roko pokažemo, kje stoji živo srebro v suhem toplomeru, z desno pa, kje se nahaja v mokrem. Sedaj pa oba prsta toliko časa premikamo po črtah, ki pripadajo pokazanim toplinam, da se prsta dotakneta. V tej točki se sedeta obe črti (levemu toplomeru pri-
Napovedovalec slane
padajo poševne debele črte, desnemu pa vodoravne črtkaste).
Če se prsta dotakneta v polju »SLANA«, bo to noč padla slana, če pa se srečata prsta v polju »NEVARNO«, je verjetno, da bo slana padla.
Če vemo, da bo slana padla, lahko preprečimo ali pa vsaj omilimo njeno škodljivost. Zjutraj, nekako eno uro pred sončnim vzhodom, v
sadovnjaku ali vinogradu, ki ga hočemo obvarovati, zakurimo ogenj, ki da mnogo dima. Dim bo ovil mladike drevja in trte, toplota ne bo mogla izžarevati v vsemirje in slana ne bo nastala. Ni važna toplota, ki nastane zaradi ognja, temveč dim, ki se razvija.
V	ostrih zimskih dneh nastanejo megle, sestavljene iz podhlajenih kapljic. če se te kapljice dotaknejo vej ali kakega drugega predmeta, v hipu zmrznejo, se spremenijo v ledene iglice, ki ovijejo veje. Na prvo plast teh iglic se nabere druga in kmalu je vse drevo ovito v ledene iglice, če se ivje tvori na snegu, nastane srež.
Omeniti moramo še poledico, neljub pojav, ki zlasti v mestih povzroča hude nesreče. Podhlajene kapljice iz megle se dotaknejo tal, tam v hipu zmrznejo in napravijo gladko ledeno prevlako, poledico, ki silno ovira promet. Led, ki tu pa tam nastaja na vejah drevja, nastane na sličen način. Dež, sestavljen iz podhlajenih kapljic, zadene na vejo, tam se kapljica razlije in v hipu zmrzne. Včasih se na veje nabere toliko ledu, da se veje pričnejo lomiti. K sreči so
to le redki pojavi.	.	.
(Se nadaljuje.)
DROBNE ZANIMIVOSTI
TOPLA
Toplo gredo, ki nam bo dala v zgodnji pomladi dobre sadike, si lahko sami napravimo, zato niso potrebni ve-ščaki. Sestavljena je iz dveh delov: iz okvira, ki sega deloma v zemljo, in iz okna, ki nam bo varovalo sadike. Obliko okvira kaže prva naša risba. Izkušnje so pokazale, da ustreza malim vrtovom najbolj okvir, ki je širok
1	K m in dolg 3 m. Za tako gredo nam ne bo težko dobiti potrebne množine gnoja in komposta.
1. okna, 2. oporniki, 3. robniki, h. letva z žlebom, 5. zaščitna deščica
Najpreprostejša greda je lesena. Stene okvira sesitoje iz 6 do 8 cm debelih robnikov, ki naj bodo 70—80 cm dolgi ter pritrjeni na 3 do 4 cm debele opornike. Okna so tridelna. Leže deloma na robu okvira, deloma na dveh
5	om širokih in 3 cm debelih letvah.
GREDA
(Glej desno risbo zgoraj!) Ti dve letvi morata biti dobro pritrjeni na sprednjo in zadnjo okvirno steno, ker služita tudi za to, da se okvir ne krči ali širi. V obe letvi zarežemo tudi žleb, da se voda po njem odteka. Okvir obdamo še z 10 cm široko desko, ki naj sega 3 cm čez rob. Ta bo varovala gredo pred prepihom.
Okvir naj bo za 10 cm nagnjen proti jugu, da bodo rastline v njem čim bolj izpostavljene blagodejnim sončnim žarkom in da bo voda hitreje odtekala.
Okvir položimo v 50 do 60 cm globoko jamo na najbolj zaščitenem in najbolj prisojnem prostoru vrta in sicer tako, da bo sprednji rob molel 15 cm iznad jame, zadnji pa 25 cm. Morebitne špranje med robniki zakrijemo z zaščitnimi deščicami, ki jih pribijemo na zunanjo stran okvira. (Glej risbo desno spodaj!) Ko smo si priskrbeli še primerna okna s šipami, je greda gotova. Manjka ji le dobra, s kompostom in gnojem pomešana zemlja. Da nam ne bo delalo dviganje oken preglavic, pritrdimo nanje še preproste ročaje.
O ŠKODLJIVOSTI KAJENJA
Ljudje in tudi zdravniki si niso še povsem na jasnem, koliko je tobak škodljiv zdravju. To pa zaradi tega, ker se posledice kajenja pri človeku ne pokažejo takoj, ampak šele po večletnem uživanju tega strupa. Pač pa je dokazano, da povzroči tobak pri človeku, ki prvič kadi, zastrupljenje z »nikotinom«, kakor imenujejo strup, ki se nahaja v tobaku. Posledice tega zastrupljenja so bruhanje, slabost, omotica in glavobol. Pri šibkih ljudeh
se že v začetku kajenja zožijo kožne celice na obrazu, čemur sledi bledica. Pri močnem kadilcu pa se šele po daljšem času pokažejo znaki drugih bolezni, ki jim premnogokrat sledi prezgodnja smrt.
Kakšne so te bolezni, nam povedo tile primeri:
Nekega 361etnega urarja, ki je že
10	let pokadil na dan do 50 cigaret, so pripeljali ponoči v bolnico, ker je tožil o bolečinah v prsih in trebuhu.
Bolečine so postajale vedno hujše in zdravniki si niso bili na jasnem, kaj naj bi bil vzrok bolečinam. Po preteku 1 Vi ure je bolnik umrl. Da ugo-tove vzrok smrti, so zdravniki mrliča »secirali« (secirati pomeni odpreti telo in preiskati notranje dele). Ugotovili so, da je moža zadela kap, ker se mu je zamašila kri v žilah srca. Ugotovili so tudi močno razširjenje srca. V žilah se mu je v teku let nabiralo takozvano apno, ki ga je ustvarjalo prestrastno kajenje tobaka.
Zaradi podobnih pojavov bolezni so pripeljali v bolnico tudi nekega 361et-nega vrtnarja, ki je že več let pokadil po 40 cigaret na dan. čutil je močne bolečine okrog srca. Zdravniki so ugotovili, da so mu odpovedale mišice okrog srca. Zelo so se bali za njegovo življenje. Ker pa je bil krepak, je bolezen prenesel. Postal je nekadilec in po enem letu so izginili vsi znaki obolenja.
Neki 171etni mladenič je po 4 mescih močnega kajenja nenadoma začutil, da se ga loteva omotica in splošna slabost. Težko je dihal in srce mu
je močno bilo. Dva tedna nato mu je vid nenadoma opešal in dve uri je bil popolnoma slep. S pomočjo zdravnika je po osmih dneh spet okreval. Ker pa ni prenehal s kajenjem, se je bolezen po 4 mescih ponovila in pridružile so se še bolečine v črevesju. Lečil se je pri raznih zdravnikih, a ker ni opustil kajenja, mu zdravniška veda ni mogla pomagati — z 19 leti je legel v grob.
Posebno ta primer nam dokazuje, kako močna strast je pri nekaterih ljudeh kajenje. Nikotin jim ubije voljo, da se ne morejo odreči kajenju.
Znaki zastrupljenja po nikotinu niso pri vseh kadilcih enaki in je zaradi tega zdravnikom večkrat težko ugotoviti vzrok bolezni. Pri dveh bolnikih, ki so jima odmrli prsti na levi nogi, da so jih morali odrezati, so ugotovili kot vzrok — tudi zastrup-ljenje z nikotinom.
Nikotin je strup, ki škoduje vsem ljudem — nekaterim manj, drugim bolj. Najbolj pa mladini, ki potrebuje tečne hrane, ne pa strupov.
ČE KOKOŠI PRELETAVAJO
Večkrat se zgodi, da se navadijo kokoši letati čez plot na sosedov vrt ali dvorišče. Marsikateri prepir je že zaradi tega nastal. Navadno se to rado zgodi, kjer so kokoši zaprte na golih dvoriščih, ki meje na zelene sosedove vrtove ali trate. Običajno preleti plot najprej ena kokoš in ji nato slede še druge, če se kokoši navadijo letanja čez plot, jih bo težko tega odvaditi. Komur se posreči zasačiti prvo ubežnico že pri prvem letu in ji postriči peruti, ta je zlo že odpravil. Odstriči je treba peruti na koncu, ne pa ob telesu, kajti perje ob telesu varuje kokoš pred mrazom in mokroto. Tudi so opazili, da izgube kokoši jeseni najprej perje ob koncu perutnic. Kokoši s Pristriženimi perutmi izgube kasneje jeseni svojo obleko in nosijo jajca dlje
časa. Striženje peruti pa ima tudi svojo slabo stran. Taka kokoš porabi mnogo hrane za rast novega perja; zaradi tega ne more tako pridno nesti jajca kot sicer.
Je tedaj najbolje, da pustimo kokošem, kar jim je dala narava.
Namesto da bi strigli ubežnicam peruti, je bolje, da jim privežemo eno perut za nekaj časa na telo. Za to je pripravna z nitjo ovita tenka in mehka žica. Položimo jo najprej ne pretrdo okoli kokošjega telesa pod perutnice, nato prekrižamo žico in privežemo nanjo še konec perutnice.
tT'
MLADINA PIŠE
MOJE PRVE PESMI
Šolski izlet.
Včeraj je sijalo sonce tako milo, da se je vse topilo, omehčalo je celo srce naše (učiteljice) gospč.
Ker je bil dan tako jasen, smo napravile izlet prekrasen, na Grad nas vleklo je srce, vesele smo na vrh prišle.
Moj bratec.
Jaz imam pa takega bratca doma, ki se jokcati zna, ki se smejčkati zna, kot da se sonček smehlja.
Ladica Guzeljeva, uč. II. a razr. šole kn. Zorke Ljubice v Ljubljani.
SINIČKA
Zagledala na cesti sem sneženi ptičko, ubogo umirajočo siničko.
Pobrala revo sem nedolžno in nesla jo domov otožno.
Žrtvovala rada bi vse iz srca, da bi zbudila te iz sna.
Kar koli mi otroška duša narekuje in ljubi Bog tako zapoveduje.
Ljubeče sem jo negovala, v naročju srečna mi je trepetala.
Res me uslišal Vsemogočni je, življenje sirotki spet povrnil je.
Le kratko dobo srečo z njo bom uživala, ko ona srečna bo, bom jaz jokala. Vrnila vigred se bo k nam nazaj, zletela sama bo v njen zlati raj.
Evfemija Slivar, Bežigrad, III. b razred.
ŠKRAT NERED
Škratje navadno niso hudobni. Nekoč pa je živel zelo hudoben škrat Nered. Posebno hudo je škrat Nered zagodel Ras-kovčevi Katri. Soseda jo je zopet opomnila, naj vendar popravi svojo ograjo, da ne bodo uhajale Katrine kokoši sosedi v škodo. Katra pa se je zadrla: »Tebi uhaja jezik skozi škrbine, meni pa kokoši skozi ograjo!« Soseda ji je užaljeno dejala: »Katra, Katra, tebi bo še škrat Nered posvetil.« Pa je že prežal škrat Nered v
hiši. Nekoč je Katra ometala zakurjeno peč, da bi v njej spekla kruh. Za njo je na stolu stala odvezana vreča moke, ki je ni Katra pravi čas spravila v shrambo. Sunila je s koncem omela v vrečo, da se je moka usula po tleh. »Zlodjevi škrat Nered,« se je zadrla Katra. Zavihtela je omelo in pri tem sklatila petrolejko na ognjišče, kjer je tlelo oglje.
Škrat Nered je čepel na mizi in zaklical: »Kaj se tako jezite, Katra?« »Ti že pokažem, nesnaga grda,« reče Katra vsa jezna. S pestjo je hotela udariti škrata Nereda. A Nered je bil bolj uren in Katra je udarila po nožu, ki je ležal na mizi z ostrino navzgor. Hudo jo je zabolelo, a tedaj je zapazila ogenj na ognjišču. Tekla je ven po vodo, ki je v kuhinji ni imela niti kaplje.
Zunaj pa se je spotaknila in padla v jamo, napolnjeno z vodo. Obležala je v jami z nogami v zraku. Škrat Nered je zaplesal po njih. Šele ko se je ogenj pokazal na strehi, je šel drugam svoje hudobije uganjat.
Marta Pečnik in Albina Pečkaj, učenki v. lj. š. v Šmartnem pri Litiji.
NAŠA VOJNA
Bilo je krasno pomladansko jutro. Sonce je ravno prikukalo izza gora in poljubljalo zeleno travico, ki se je lesketala v nebrojnih biserih. Pod vasjo teče bela cesta, po kateri je tekel deček, kakih trinajst let star. Ob boku mu je visela dolga lesena sablja in dvoje otročjih pištolic. Od vseh strani so prihajali dečki. Vsi so imeli papirnate kape in lesene nože. Zavili so v log. Ko so prišli do studenčka, so se ustavili. Nabrali so si dračja in zakurili. Spekli so si tudi krompirja, ki so ga prinesli s seboj. Ko so vse pojedli, so privlekli iz skrivališča tank z bezgovim topom in splav. Veliki manever se je pričel. Dva v tank, drugi na splav, nekateri pa peš. Razdelili so se v dve vojski. Počasi so se približevali drug drugemu. Nazadnje so trčili vkup. Začel se je hud boj. Obmetavali so se z bombami, ki so bile iz blata, potem z granatami iz prahu, puščicamiJn kopji. Tako srdit je bil boj, da bi starši ne spoznali več svojih otrok. Tank je kmalu padel v jarek in se razbil-Ko je bilo boja konec, so se umivali in ogledovali vsak svoje bunke. Najbolj sem bil potolčen jaz, ki se vam šele zdaj predstavim kot poveljnik.
Alojzij Jakopič, dijak.
KRIŽANKA
Navpično: 1. ime našega kralja; 2. pivo; 3. kesanje; 6. neurje; 7. cel, popoln; 8. drevesni plod; 11. dolžinska mera; 12. brez čevljev; 13. spakedranka za plačilo; 16. vrsta solate; 17. poljska cvetlica, iz nje dobivajo opij; 18. odtok deževnice, tildi bolezen; 21. oseba pri krstu ali birmi; 22. lepilno sredstvo; 23. nasprotno od manj; 26. kdor nosi roge, je?; 27. prostor v cerkvi, kjer pojejo; 28. isto kakor 8. navpično.
Vodoravno: 2. peče kruh; 4. nasprotno od počasen; 5. če ni laž, je?; 7. otok v Jadranu; 9. košara; 10. isto kakor 8. navpik; 12. nasprotno od črn; 14. zaliv v Jadranu; 15. sanje, spanje; 17. isto kot 17. navpično; 19. zdravnik; 20. spomenik, lik iz kamna; 22. preganjanje, streljanje divjačine; 24. nasprotno od debel; 25. viteško orožje, nosijo oficirji; 27. ptič pevec; 29. nasprotno od reven; 30. delo (srbohrvatsko).
DIAGONALNA KRIŽANKA
1	2		3				4		5	6
7		■						■	8	
9 13~		10					11 14	12			
										
										
										
15 23 25~ 27	16	17 ■	18				19 24 28	20 ■	21 26	22 29
Vodoravno: 1. vse, kar nas obdaja; 4. kraj v Dalmaciji, tudi prehod s hribov v dolino; 7. »in« francoski; 8. osebni zaimek; 9. gostilničar (v narečju); 11. če ni napačno; 13. nasprotno od »druge«; 14. manj znano moško ime; 15. staro-veški modrijan, tudi narobe čitana vrsta plevela; 19. dva dolgouhca; 23. slovenska pesnica; 24. zemlja in vse ostalo; 25. predlog; 26. enaka samoglasnika; 27. nasprotno od »druga«; 28. luna (nemški).
Navpično: 1. oblika osebnega zaimka; 2. samostalnik glagola »vtisniti«; 3. materine sestre; 4. cunje; 5. prislov, tudi narobe čitana krajša oblika za ime Katarina; 6. barva; 10. in 12. ostrog; 15. veznik; 16. sveta gora; 17. in 20. dodatek k imenom svetnikov; 18. zelenica v puščavi; 19. štev-nik; 21. moško ime; 22. prevrnjena dota.
V	diagonali: od 1. do 29. zaščitna naprava na strehi.
RAZPIS NAGRAD
Štirje izžrebani rešilci vseh križank bodo prejeli lepe nagrade.
REŠIT V K KRIŽANK IZ 6. ŠT KV. »NAŠEGA RODA«
Rešitev križanke l.:
Vodoravno: 3. da,	4.	er (tudi	Erbij); 6. ban; 7. sol; 9.	Nin; 10. gol;
12.	moč;	15. kad; 17. pas;	18.	ha = hektar; 19. os; 21. kip; 23. lek; 24. rov; 25. ker;
27. ris; 29. bor; 30. saje;	31. omot; 33. Pen; 35. pogubljen; 36.	Jeruzalem;	37.	Abe-
sinija; 45. Ratitovec; 52.	ova; 53. udav;	54. Opel; 55. pes;	56. Abo;	58.	osa;
59. bik; 60. pas; 61. Ada;	63. ol; 64. oh;	65. Pat; 66. are; 67.	Log.
Navpično: 1. lan;	2. fes; 3. dan;	5. rog; 6. bič; 8. lok; 9. nos;	11.	lak;
12. mak; 13. raven; 14. pokoj; 16. dir; 17. Peru; 18. hoje; 20. seme; 22. pipa; 23. Log; 24. raj; 20. ror; 28. sel; 29. bo; 30. S. L.; 32. tu; 34. ne; 38. bo; 39. Eva; 40.	Saba;	41. no; 42. Ido;	43.	jasa; 44.	Avala; 45. robot; 46. Apih;	47. tek; 48. ll;
49.	opat;	50. oves; 51. es;	57.	oda; 00.	Pag; 62. ar; 65. Po.
Rešitev križanke 11.:
Vodoravno: 1. bariton; 7. Stritar; 13. ura; 14. os; 15. rog; 17. la; 18. ilo; 19. da; 21. Amerika; 25. as; 26. lan; 28. uk; 29. ti; 30. Nil; 32. koran; 34. Ada; 36. Kotor; 38. ki; 39.	ar; 41. pa;	42.	aj;	44. do; 40. sodar; 48. romar; 50. in; 51.
Edi; 52. pes; 54. pir;	55. Ivo; 56.	sa;	57.	pav; 58. mol; 60. nas; 62. od; 63. kot; 64.
ti; 65. ar; 67. Bog; 69. sol; 70. Koloman; 73. Dob; 75. SOS; 76. ko; 77. oka; 78. in; 80. rod; 82. omarica; 83. Planina.
Navpično: 1. Buda; 2. ara; 3. Ra; 4. to; 5. osa; 6. por; 8. tla; 9. Ra; 10. ti;
11.	Ala; 12. rosa; 15.	Reka; 16. Gita;	20.	Pariš; 22. mu; 23. ki; 24. sitar; 26. lok;
27. na; 30. no; 31. loj; 33. nadev;	35.	da;	36. kamin; 37. Odesa; 40. ras; 41. pop;
43. anoda; 45. oda; 47. opat; 49. Arah; 50. Ivo; 53. to; 57. pol; 58. milo; 59. lama; 61. sod; 63. kosa; 64. to; 66. Ra; 68. gori; 09. som; 70. koc; 71. oko; 72. Nil; 74. bon; 75. so; 76. ki; 79. na; 81. da.
Rešitev s>čarobnega kvadrata«
328 +	408	+	364	+	442	+	399
432 +	357	+	436	+	394	+	322
352 +	460	+	390	+	315	+	424
453 +	382	+	340	+	418	+	348
376 +	334	+	411	+	372	+	448
Križanke v 6. štev. so pravilno rešiti in so bili izžrebani za nagrade:
Marija Pišek, 2. r. mešč. šole v Kranju.
Miroslav Romšek, 3. r. II. deš. lj. š. v Ljubljani.
Ciril Sitničak, 5. r. lj. šole v Cerknici pri Rakeku.
Peter Knez, 5. r. lj. šole v Petrovčah pri Celju.
Otroci, hranite in varčujte, pomnite: Iz malega raste veliko! Mesina hranilnica ljubljanska izdaja na dom domače hranilnike. Stopite tudi vi v krog njenih vlagateljev in varovancev!		Kar potrebuje mladina v šoli in doma, dobi po nizkih cenah v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in v podružnicah v Mariboru in Celju Zlasti priporočamo bogato izbiro lepih mladinskih knjig P° znižanih cenah. Izberite knjige po cenikih, ki jih imajo šolski upravitelji, in naročite skupaj, j da bo manjša poštnina iMeucafe a/ „Haše*n codu"!
		
Klišeje eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd. izdeluje	k 1 i š a r n a »IUGOGRAFIKA« LJUBLJANA — SV. PETRA NASIP 23