1923
ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZM' ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAjaiAJZMAJZMAJZMA J3JAJZM A JZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJ'
ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ
aiAj
ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ
glci} zmcua
Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ
Številka 12 DECEMBER 1984, leto XIX
<J tj :<!	*i xf <| <f H	y <] *J <l y' ti <1 ti ti *j' ti -ti ■</
y’9"V y**«Y ,v^>. -'^A"X1 ~'*y’N. ,vv2^ '■>*V'V -^'^V y»^v	,v#*^	, -v^^y ’'V^V ,vi'^V .vv'^V ,-a*^	y^v y*5^ „v^x<, y#2j^
Največja želja za novo leto, da bi vsi imeli dovolj dela!
Kaj si želimo in kaj pričakujemo od novega leta 1985 je bilo namenjeno vprašanje sedmim sodelavcem v naši novoletni mini anketi. Želja in pričakovanj je precej in so različna, kot so različna naša delovna področja. Pri vseh anketirancih kot tudi pri ostalih delavcih pa se kot rdeča nit vleče skozi pogovore ena sama skrb in želja, ali bo dovolj dela in da bi ga vsaj bilo čimveč. Sicer pa poglejmo, kaj so nam odgovorili:
e**
Jamnik Ljubo: Želim in pričakujem, da bodo že nekaj časa načrtovani novi proizvodni programi dokončno uresničeni. Tu mislim predvsem na nove alkalne baterije, ki bi že davno morale biti na tržišču. Dalje pričakujem, da bodo v prodaji, še zlasti za potrebe izvoza oplaščene okrogle baterije in ne nazadnje, bi morali v večjih količinah izdelovati^ gumbaste baterije. Na področju litijevih baterij predvidevam nov korak pri uresničitvi projekta. Kar pa zadeva obstoječega proizvodnega programa menim, da bi ga morali vzdrževati na takšni ravni, da bi zagotavljali ustrezno denarno maso za izplačilo koregiranih osebnih dohodkov, ki bi sledili stopnji inflacije .
eee
*# e
Velikonja Božidar: Za prihodnje leto si želim, da ne bi zmanjkovalo dela. Tudi na kvaliteto materialov, ki vstopajo v baterijsko proizvodnjo, bj. morali polagati večjo pozornost. Le tako bi se izognili večjim oviram in zmanjšali bi tudi dejanski izmet v različnih fazah izdelave. Želim, da bi bilo nagrajevanje po delu pravilno ovrednoteno, ne bi pa smelo biti nikakršne stimulacije za tisto delo, ki ga sicer mora posameznik ali ekipa opraviti v okviru plana, naloge ali druge nenadne potrebe. Poleg tega bi se tudi izognili nekaterim trenjem^v medsebojnih odnosih. Imam še veliko želja, ponovim pa naj le eno: želimo si mnogo dela in samo dela, iz katerega bi sledil tudi večji osebni dohodek.
***
Petek Rozina:
Kaj lepšega si je želeti, kot da bi v prihodnjem letu imeli dovolj dela. šele potem lahko pričakujemo boljše osebne dohodke . Kar vesela sem, če vidim in^slišim ropotanje strojev, če veš, da je dovolj materiala in da dobro poteka prodaja baterij. Rada imam delovni ritem. Pa še to moram povedati, da če je dovolj dela, smo vsi skupaj bolj veseli in zadovoljni in boljši so medsebojni odnosi. V taksnem primeru nismo obremenjeni s strahom, kaj bo jutri in kje in kaj bom delala. Žalostno je gledati polovico mirujočih strojev in upam in želim, da bo v novem letu tempo našega dela kar največ spet potekal normalno.
***
Sirnik Alojz: Želim, da bi imeli v prihodnjem letu čim več dela in le tako bi bilo naše zadovoljstvo večje. Želim tudi, da bi bilo veliko manj socialnih problemov. Tudi prodaja baterij naj bi potekala dobro. Če pa vemo, da imamo polna skladišča, se nas lotevajo kaj čudni občutki in zastrašujoče misli. Vem za vse težave, ki jih imamo in se z njimi dnevno srečujemo. Vendar kot Zmajevec s 25 letno delovno dobo sem tudi že doživljal težke čase in smo jih končno uspešno prebrodili. Zato upam in želim, da se bo tudi tokrat obrnilo na boljše. Rad bi še dodal, da bi sleherni delavec pri svojem delu čutil večjo odgovornost in to na vseh ravneh. Le tako bi bili rezultati dela bolj opazni in izdelki kvalitetnejši. Pri tem ne mislim samo na baterije in svetilke, ampak na vse, kar se dela tudi izven proizvodnega procesa.
eee
Človek ima vedno dovolj želja, vendar so takšni časi, da o njih dosti ne razmišljam, je povedala Ivanka Srebrnjak. Najbolj pa si želim, da bi v proizvodnji imeli dovolj dela, ker le tako lahko pričakujemo kakšen dinar več pri osebnih dohodkih. Dobro poznam težave, v katerih se nahajamo. Ker pa sem
po naravi večni optimist, pričakujem, da se bomo izvlekli iz tega stanja. Za to se bomo morali vsi boriti in zdi se mi, vsaj tako mnenje sem si že ustvarila, da precejšen delež lahko upravičeno pričakujem tudi od direktorja delovne organizacije.
***
Žnidaršič Desanka:
Kakšne so moje želje in kaj lahko pričakujem v prihodnjem letu, je zdaj težko povedati, saj predobro poznam težave in kup problemov, s katerimi se dnevno ukvarjam. Da so res velike, mi ni treba posebej poudarjati. Zanesljivo pa vem, da vstopamo v leto, ko bo težko plasirati naše izdelke tako doma, kjer kupna moč upada kot tudi v izvoz. Nikakor naš ekonomski položaj ni brezizhoden. Intenzivneje bo treba iskati boljše načine za domačo prodajo ter še nadalje pospešeno delati na izvozu. Proizvodnja na vsak način mora potekati čimbolj nemoteno in če bo dovolj dela, bo tudi večje zadovoljstvo vseh nas zaposlenih.
***
Orožim Tone: Prepričan sem, da je naša skupna želja za novo leto, da ne bi padal osebni standard. Nevem pa, če lahko pričakujem, zato si le želim, da bi končno enkrat morali preiti od besed k dejanjem. Čeprav je to že znana fraza, bomo morali slej ko prej dojeti njeno globino, kajti posledice to vidne in občutne. Veliko zelja bi lahko naštel, vendar izpostavljam le eno, da bi bil sleherni delavec nagrajevan po vloženem delu, po njegovih rezultatih dela in ne samo po prisotnosti v tovarni ali njegovi govorniški sposobnosti. In ne nazadnje, bi morali samoupravljanje dejansko poglobiti in razširiti, ne pa, da odigrava le ozko usmerjeno in največkrat ponudeno vlogo. Samoupravljalei bi morali povečati vplivno področje, ki je zdaj zaradi administrativnih ukrepov in drugih višjih vplivov okrnjeno bolj, kot kdajkoli preje. In če bi se iz kupa mojih želja uresničile le navedene, bi bil izhod iz sedanjega stanja znatno širši in svetlejši.
*****
želimo obilo zdravja uspešnosti pri delu in osebnega zadovoljstva
Uredništvo
Mesec december je. Zadnji dnevi leta 1984 se iztekajo in pred vami je glasilo, s katerim uspešno zaključujemo deset načrtovanih izdaj, čeprav bomo v januarski številki objavili rezultate v obliki poročila o obsegu in tematiki vsebine po raznih področjih in številu avtorjev in še marsikaj, pa je že danes jasno, da smo se v uredništvu ukvarjali z enakimi problemi kot leto poprej in o katerih na tem mestu ne bi razpravljali. Prijetna pa je ugotovitev na osnovi opažanj ob izidu sleherne številke, da je naše glasilo med bralci že trdno zakoreninjeno.
V uredništvu ne mirujemo. Mislimo že na prihodnji letnik. Nobenih novih oblikovnih rešitev ne obetamo in menimo, bi glasilo obdržalo osvojeni stil. Le vsebino bi radi še bolj popestrili. Za to pa je potrebno pridobiti nove sodelavce še zlasti tiste, ki so že s svojega delovnega področja dolžni podajati pisano informacijo za objavo. Na to bo treba misliti ne samo v uredni-
', naj "hišni" že
PF
F'%
štvu, ampak na vseh družbenopolitičnih in strokovnih ravneh
po načelu: veščen.
obveščaj in bodi ob-
V teh dneh si običajno izrekamo najboljše želje za leto, ki prihaja. Mnogo jih imamo, če smo zdravi in pri moči, le resen bolnik ima eno samo in vidi v.njej največje bogastvo. Zato si zaželimo dobršno mero zdravja tudi v prihodnje. Del zadovoljstva si moramo ustvarjati sami in naj izvira iz našega dela in sposobnosti za doseganje uspehov. Nič nam ne bo podarjeno in zavedati se moramo naše ^odločnosti, da le delo uresničuje načrte,osebne in skupne.
In le tako pripravljeni moramo vstopiti v leto, ki nam prihaja
- leto 1985.	..	, ...
y Urednik
Predvsem delovno in odgovorno, z voljo, znanjem in sposobnostjo premagovati težave v novem letu
RAZVOJ IZDELKOV IN DOMAČIH SUROVIN ZA IZDELKE JE TRENUTNO IN DOLGOROČNO ENA OD OSNOVNIH NAŠIH NALOG.
Direktor DO Zmaj
Rudi Vavpotič, dipl.ing.
Kako gledam na gospodarjenje delovne organizacije ZMAJ po devetih mesecih dela kot direktor delovne organizacije, je nekako oblikovano vprašanje uredništva v imenu bralcev našega glasila in na katerega bi ob izteku tega leta svoja razmišljanja, ugotovitve in oblikovane cilje strnil v naslednjem zapisu.
Dela in opravila, ki sem jih sprejel pred 9 meseci v delovni organizaciji Zmaj so kazala na veliko pestrost v gospodarjenju naše delovne organizacije. Problematika je bila kar nakopičena tako v programskem kot produkcijskem smislu. Takoj
so se mi postavila ekonomska in razvojna vprašanja, ki so opredeljevala dokaj težko stanje eksistence našega kolektiva.
Paziti je bilo treba, da odhod nekaterih-do tedaj odgovornih sodelavcev ne bi porušil tistega kar je dobro v tem kolektivu, kajti znanja so za vodenje take proizvodnje dokaj specialna. Kako preživeti v letu 1984 je bilo osnovno vprašanje, ki smo si ga morali postaviti v vodstvu podjetja.
"Več milijonska izguba v aprilu je pokazala, da gre resnično za veliko nesorazmerje med hitrim dvigom cen vstopnih surovin in polizdelkov napram finalnim cenam izdelkov, če je bilo to razmerje v pretečenih 3 letih 2,18 : 1,38 v korist surovin, potem se vidi, da tak odnos ne prenese noben program; ki ima strukturo surovin preko 2o % v skupnem prihodku. Vsa naša produkcija pa ima 74 % strukturo materialnih stroškov v celotnem prihodku. Iz talcih spoznanj je možno iziti samo na dva načina. Sprejeti ukrepe za spremembo odnosa med vložkom in iztržkom z vsemi notranjimi ukrepi od racionalizacij do štednje ali pa likvidacijo programa, ki se tržno ne da sanirati.
Napravili smo analizo s sanacijskim programom ter akcijskim programom, ki opredeljuje naloge posameznim službam. Odločili smo se, cb. se ne odpovemo temu programu, vendar ga moramo v
naslednjem obdobju spremljati in nadgrajevati hitreje in učinkovitejše.
Tekoča ekonomska politika naše družbe zadnja leta ni bila naklonjena produktom finalnih proizvodov za široko potrošnjo, zato je prišlo sunkovito do visokega porasta gen surovin. „ Naše službe in vodstvo podjetja pa niso imele alternativnih možnosti in rešitev, zato je naenkrat udaril val, ki je postavil pod vprašaj ekonomsko eksistenco tega kolektiva. Tu se iz preteklosti vidita v glavnem dve bistveni napaki v poslovni politiki.
Prva je v tem, da naša delovna organizacija ni vpeta v mednarodno delitev dela in da na ta način ob notranjih problemih na domačem trgu doživlja vse posledice tekoče ekonomske politike, da je brez alternativnih možnosti intervencije iz uvoza ker ne izvaža. Tako jo ima v rokah samo domači trg surovin in to na visokem deležu, ter si iz tega trenutno ne more veliko pomagati. Da je problem še večji, nimamo razvitih mednarodnih odnosov srednjeročno in dolgoročno saj izvažamo večino v kupoprodajnem odnosu, ki je lahko vsak mesec drugačen. Torej trgujemo s prodajo naših izdelkov na zunanjem trgu izredno nesigurno in poceni, pa še obseg je premajhen, da bi pokril potrebo in varnost v poslovanju. Obratno pa zaradi neizpeljanih odnosov v prodaji v izvozu in zaradi slabe-
ga poznavanja trga surovin v inozemstvu, kupujemo drago in nesigurno surovine. Lahko trdimo, da je srednjeročna usmeritev v višje oblike sodelovanja v izvozu finalnih proizvodov in uvozu surovin v vezavah na izvozne posle. Ta oblika ima v mednarodni delitvi dela edino ekonomsko in konkurenčno upravičenost in daje osnovo, da pridemo ceneje tudi do surovin za domači trg. V naslednjem srednjeročnem obdobju, bi morali doseči to, da bi vsak program, tu mislim na Leclanche baterije, alkalne baterije, litijeve baterije, svetilke in drugo, ohraniti na mednarodnem trgu.
Drugo vprašanje je programska in razvojna politika programov in izdelkov. Vse preveč se je delovalo na tem, da nas obstoječi program Leclanche baterij lahko živi še celo desetletje in da pri tem ni treba storiti nekaj bistvenega. To področje je v fazi preverjanja in analiziranja možnosti glede na skope naložbene prilike. Tekom leta 1985 se bomo morali jasno opredeliti,. v kakšnem deležu in kakšnem kvalitetnem ter kvantitetnem obsegu se to razvijal glede na finančne možnosti posamezni program izdelkov in izdelek. Razvoj izdelkov in domačih surovin za izdelke je
Zadnji letošnji delovni dan bo v Zmaju v petek 28. decembra, ker smo za silvestrski dan delali že drugo soboto v tem mesecu. Kot je že v navadi, bomo tudi tokrat zadnje delovne ure med sodelavci preživeli sproščeno in se vsaj za hip znebili vseh vsakodnevnih bremen.
Nekoliko simbolike na naš letošnji delovni Silvester pa prinaša lanski posnetek na naslovnici z obvezno novoletno jelko.
trenutno in dolgoročno ena od osnovnih nalog. Brez uspešnega izdelka ni moč razvijati mednarodnega trga, pa tudi domačega ne, za vsak izdelek posebej je treba opredeliti, kaj se bo z njim zgodilo v naslednjih 5 letih. Ne sme se dovoliti, da razvoj ne bi bil prisoten pri sprejemanju mednarodnih obvez in nalog, ki sledijo iz višjih oblik sodelovanja. Razvoj mora v poslovnem konceptu delovne organizacije dobiti svojo vlogo soodločanja, če hočemo izpeljati dolgoročne obveze v mednarodni delitvi dela'.
Ni mogoče še vnaprej improvizirati rešitev, ki ne dajejo izdelkom konstantnih in konkurenčnih rezultatov. V tem pogledu se morajo v bodoče bistveno spremeniti odnosi, odgovornost in ukrepi, ki jih bomo sprejemali v okviru strokovnih služb, samoupravnih organov in političnih organizacijah.
Na področju finančnih sredstev smo leta 1984 poslovali v skrajno težkih pogojih. Posebno težko je bilo zato, ker smo močno zaostajali z izvozom, za uvozne surovine za domače tržišče pa smo morali preplačevati devizna sredstva. Tudi tu velja ugotovitev, da smo ob težki ekonomiki podjetja slabo organizirani. Vse preveč smo odvisni od kratkoročnih možnosti, ki so drage, in vse premalo izkoriščamo sistemske rešitve. Ke.r predstavlja danes obrestna mera že preko 5o #, nam praktično izposojeni denar_pobere večji del dohodka. Tudi dolgoročni krediti, ki so stabilnejši in cenejši dokazujejo, da so v naši delovni organizaciji komaj prisotni. Ker se leta ni vlagalo, ni bilo moč pridobiti dolgoročna obratna sredstva, iz poslovnega sklada pa se ni izdvajalo dovolj sredstev za obratovanje. S tem, ko je obrestna mera zra-
sla na mejo inflacije, prihaja do tega, da postajajo že finančna sredstva omejitveni faktor razvoja in proizvodnje.
To se bo po vseh ocenah dogodilo v letu 1985.
Ne ostane nam nič drugega, da podrobneje razdelamo strategijo dobav surovin in polizdelkov, da izterjamo zapadle terjatve in da^izvozimo čim več po čim boljših kombinacijah.
Tudi finančna sredstva za razvoj iz sredstev JNA zaradi nedoločenih ^pogodb in nerazčiščenih potrošnikov časovno zaostajajo, s tem pa izgubljajo na vrednosti.
V svojih razmišljanjih sem nakazal le nekaj globalnih problemov, spoznanj in usmeritev, nisem se pa spustil na vsakodnevne naloge, ki jih moramo sproti reševati v naših službah in vodstvu podjetja.
Leto 1985 je pred nami. Stroški surovin, družbena režija, osebno delo in poslovni stroški so v močnem porastu. Pri vseh teh pogojih bo gospodarjenje v letu 1985 omejeno. Ostanka dohodka iz leta 1984 ne bo za vse vloge v razvoj in proizvodnjo, bo treba pridobiti tekoči dohodek in družbena sredstva. Brez resnega posega v vlaganja, ne bomo mogli hitro doseči rast kvalitetnih programov, zato bo treba izkoristiti znanja, ki lahko bistveno pripomorejo k dohodku. Take naloge so že opredeljene v akcijskem programu.
R.Vavpotič
Kako lahko delimo sredstva za osebne dohodke
Da sem se odločil napisati pričujoči prispevek, so kriva kaj "čudna" gledanja na delitev sredstev za osebne dohodke, ki jih sedaj urejamo.
Razporejanje novoustvarjene vrednosti je v vsaki družbi najbolj občutljiv in najbolj neposreden kazalec družbeno ekonomskih odnosov.
V naši družbi velja za delitev sredstev za osebne dohodke načelo : delitve po delu in rezultatih dela. To pomeni, da v delovnem procesu vsakdo prispeva po svojih sposobnostih, v delitvi sredstev za osebne dohodke pa je udeležen v odvisnosti od svojega delovnega prispevka.
Osebni dohodek je izjemno pomembna družbena kategorija.
Tu se križajo in medsebojno usklajujejo interesi družbene skupnosti, delovnih kolektivov in posameznih delavcev, čim bolj so interesi vseh treh udeležencev medsebojno usklajeni, tembolj osebni dohodek spodbuja doseganje večje delovne in dohodkovne učinkovitosti delovnih procesov in s tem povečanje materialne osnove dela in blagostanja celotne družbene skupnosti. Delavcu osebni dohodek opredeljuje raven osebne potrošnje in s tem živijenski standard delavca in njegove družine.
Pravica delavca do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke izhaja iz njegove ustavne pravice, da dela z družbenimi sredstvi, da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe /n.pr. prispevki iz OD za zdravstvo, šolstvo ipd./ in da
svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pravica do osebnega dohodka nastaja torej le iz dela. Delež osebnega dohodka, ki ga delavec prejme, pa je'odvisen od rezultatov njegovega osebnega prispevka k rezultatom upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kar je temeljno načelo socialistične družbene ureditve, v kateri: vsak daje po svojih sposobnostih in -prejema na podlagi svojega dela.
Od sistema delitve osebnih dohodkov pa je v največji meri odvisno, koliko so delavci motivirani in stimulirani za dobro delo in umno gospodarjenje ter koliko so v resnici upravijalci družbenih sredstev.
Delitev sredstev za osebne dohodke kot torej sila pomembne aktivnosti v procesu družbene reprodukcije družbena skupnost ne more prepustiti samovolji posameznikov ali neformalnim skupinam, ki včasih želijo v kolektivih uveljavljati svoje lastne interese tudi z uporabo samoupravnih metod in postopkov. Zatorej moramo v naši družbi pri urejanju delitve sredstev za osebne dohodke upoštevati naslednje norme:
-	zakon o združenem delu,
-	zakon o delovnih razmerjih,
-	zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu,
-	zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah, ki poslujejo z izgubo,
-	zakon o varstvu izumov, teh-
ničnih izboljšav in znakov razlikovanja,
-	družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
-	strokovne podlage,
ki izhajajo iz navedenega družbenega dogovora,
-	resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana /republike in mesta ter občine/
-	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in nekaterih iz-
■ hodiščih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo kovinsko predelovalne in elektro industrije,
-	samoupravne sporazume iz tega področja sklenjenih v SOZD Iskra, ter
-	v letošnjem letu še dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke ter metodologijo za spremljanje tega dogovora.
Kot že povedano lahko delavec pridobiva osebni dohodek le tako, da le-ta ustreza rezultatom njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim tekočim delom /živim delom/ in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela drugih delavcev s katerimi je združil delo. Iz tega sledi, da prejema delavec osebni dohodek na podlagi:
a/ tekočega dela /živega dela/ v odvisnosti od:
-	zahtevnosti nalog, ki jih opravlja,
-	učinkovitosti opravljenega dela, ki se kaže v količini, kakovosti in gospodarnosti dela ter
-	prejetih dodatkov in nadomestil,
b/ minulega dela in c/ ustvarjalnosti pri delu.
1. Delitev osebnega dohodka na osnovi živega dela
Ugotavljanje delovnega prispevka delavca iz naslova tekočega /živega/ dela bo z upoštevanjem vseh naštetih družbenih norm odvisna tudi od uporabljene tehnologije in organizacije dela oz. organiziranosti delovnega procesa.
Ker smo se v ISKRI dogovorili, da bomo zaradi uresničitve načela: "za enako delo in enake rezultate tudi približno enak osebni dohodek" ugotavljali zahtevnost del, ki jih posamezni delavec opravlja v skladu z razvidom del in nalog kot tudi delavčevo uspešnost pri izvrševanju teh del po metodi ISKRA. - ZORIN, je delavski svet naše delovne organizacije že koncem leta 1982 sklenil pogodbo z Birojem za industrijski inženiring o oblikovanju razvidov del oz. nalog ter ovrednotenju teh nalog po ISKRINI metodi.
Celotno delo je potekalo po posebni komisiji preko celega leta 1983 in 1984 in je bilo zaključeno s predstavitvijo rezultatov izvršenih pogodbenih nalog na sestanku družbenopolitičnih organizacij dne 6. 12.1984.
Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da v našem kolektivu
nismo imeli posebnih težav zaradi sedanjega sumamega načina vrednotenja posameznih del oz. nalog po zahtevnosti /imeli smo le malenkostna neskladja ter pretežno subjektivno ocenjevanje uspešnosti/ toda zavedati se je treba, da moramo vrednotenje proizvodnega dela v celotnem združenem delu uveljaviti tako, da bo kvalificirani delavec oziroma delavec z ustrezno strokovno usposobljenostjo v neposredni proizvodnji za opravljanje del oz. nalog praviloma prejemal višji osebni dohodek kot delavec z enako strokovno usposobljenostjo za enako zahtevna dela oz. naloge, ki jih opravljajo delavci na administrativnih, računovodsko tehničnih in podobnih delih.
2, Delitev sredstev za osebne dohodke iz minulega dela
Delitev osebnega dohodka na podlagi minulega dela je v naši družbi načelno opredeljeno že s sprejemom zakona o združenem delu /1974/. Da pa bi ustvarili pogoje za delitev sredstev za osebne dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi razširjene reprodukcije, je bilo potrebno pripraviti izvedbeni zakon, ki je bil sprejet šele v sredini leta 1982. V tem prehodnem obdobju smo se v naši družbi dogovorili, da bomo začasno "minulo delo"
Na sestanku družbenopolitičnih organizacij 6. decembra je bilo predstavljeno opravljeno delo komisije o oblikovanju razvidov del in nalog po ISKRINI metodi.
vrednotili po skupni delovni dobi in to:
Skupna delovna doba
od 1 - 5 let od 5 - 10 let od 10 - 15 let od 15 - 20 let od 20 - 25 let od 25 - 30 let nad 30 let
OD po osnovi živega dela
1 %
2 %
4 *
6 %
8 %
10 %
12 %
Takšna delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela pa seveda ni imela nič skupnega z ustavno kategorijo minulega dela, saj ga je lahko dobival tudi delavec, ki je delal v organizaciji, ki je bila "zrela" za likvidacijo, organizaciji, ki je stalno prinašala izgubo.
Naš kolektiv je imel doslej vgrajen v sistemu minulega dela še takozvani "dodatek za omejevanje fluktuacije" /stalnost/, ki pa ga je ukinil družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SR Sloveniji, saj tudi takšen dodatek ni imel nič skupnega z ustavno kategorijo minulega dela.
Z namenom, da bi uresničili zakonsko obveznost pridobivanja sredstev za osebne dohodke iz minulega dela je bil v ISKRI izdelan poseben samoupravni sporazum, ki zadovoljuje zahtevam urejanja minulega dela po zakonu, še več, omogoča, da se v izvedbi opredeljenega sistema izkaže razumnost delavca - upravljalen pri razporejanju dohodka na osebne dohodke tako, da bo današnji manjši kos rezine osebnega dohodka iz živega dela lahko zagotavljal jutrišnji večji kos iz minulega dela.
Vse to smo povzeli in vnesli v spremembe naših samoupravnih splošnih aktov tako, da je vgrajena v minulo delo tudi stalnost. Ker pa ne 'vemo, kako se bodo odražali primerjalni
(naslednja stran)
(s prejšnje strani)
podatki in kazalci uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, je v prehodnih določbah določilo, da v prvem letu uresničevanja novih meril zagotavljamo vsakemu delavcu v primerjavi s sedanjim obračunavanjem minulega dela tisto višino, ki bo zanj ugodnejša.
«■
č. Delitev osebnega dohodka na podlagi ustvarjalnosti
Ustvarjalnost pri delu je najširše izražen pojem izboljševanja delovnih procesov in se nanaša na kakršnekoli spremembe, ki dajejo boljše rezultate od sedanjih. Kot sorodna izraza ustvarjalnosti pri delu se v praksi uporabljata še inventivna dejavnost ali racionalizacija. Uveljavljanje ustvarjalnosti pri delu pomeni polno osvoboditev dela, v katerem se vsak delavec z vsemi svojimi sposobnostmi vključuje v delovni proces kot izvajalec dela in upravljalen delovnega procesa.
Zaradi tega pomeni vključevanje delavca v združeno delo, ne da bi motivirali in usmerili tudi njegove ustvarjalne sposobnosti, ohranjanje mezdnega razmerja iz že preživelih družbenoekonomskih odnosov.
Prav zato mora spodbujanje in usmerjanje delavcev k ustvarjalnosti pri delu postati vsakdanja praksa. V našem kolektivu imamo za to področje urejanja in spodbujanja že sprejet poseben samoupravni sporazum, vendar sam samoupravni splošni akt še ne zagotavlja resnične množične inventivne dejavnosti, saj smo še vse preveč kritični, nevoščljivi in kaj še vem kaj vse, ko je potrebno delavca za njegov prispevek k boljšemu deiu nagraditi ali pohvaliti. Resnično moramo v kolektivu uveljaviti delovno vzdušje za ustvarjalnost ter delavce bolj seznanjati z materialno stimulacijo v pravil-
niku, bolj popularizirati posamezne ustvarjalne prispevke ter same predlagatelje in vpeljati še druge spodbude, kot so: omogočanje ogledov sejmov, razstav, dopolnilno izobraževanje, razpisovanje.posamičnih ali letnih nagrad za najboljšo rešitev ipd.
In še nekaj je potrebno osvetliti, kar je nekdo zmotno razmišljal na nedavni letni programski konferenci sindikata TOZD Baterije.
Namreč v praksi ločimo profesionalno in množično inventivno dejavnost. Profesionalna inventivna dejavnost obsega inventivne dosežke raziskovalcev, razvijalcev, konstruktorjev, tehnologov, analitikov in drugih delavcev, ki v okviru svojih rednih nalog razvijajo novo ali izboljšujejo tehnologijo dela ali izboljšujejo poslovanje. Prav za profesionalno inventivno dejavnost prevladuje dostikrat stališče, da prejemajo ti delavci že itak osebni dohodek za svojo redno aktivnost pri delu. Takšno stališče pa je seveda v neposrednem nasprotju z načelom delitve po delu in rezultatih dela, poleg tega pa je upravičen kot vsak
Grošelj Viktor in Velikonja Darko pri temeljitem popravilu stroja
drug do nagrade, ki mu gre za patent ali izum in za vse izboljšave,ki so zunaj njegove neposredne delovne naloge.
Da bomo v našem kolektivu uresničili zastavljene naloge, to je, oblikovati tak sistem nagrajevanja, ki bo vseboval vse mogoče oblike spodbujanja k boljšemu in učinkovitejšemu delu, smo dolžni po tem, ko je komisija za oblikovanje razvidov del oz. nalog tudi te naloge ovrednotila po metodi ISKRA - ZORIN, oblikovati še samoupravne splošne akte in to:
-	za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost pravilnik o notranji organizaciji
in razvidu nalog,
-	na nivoju delovne organizacije ustrezni samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
-	za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost po prej omenjenem sporazumu njihove pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter
-	ustrezne pravilnike o načinu izračunavanja delovnih norm.
Ko bodo pristojni delavski sveti v sredini januarja prihodnjega leta odločali o ustreznih osnutkih samoupravnih splošnih aktov in jih dali v javno obravnavo bo tudi pravi čas, da se sleherni delavec tvorno vključi v javno razpravo, ne pa da sedaj o vzorčnih podatkih, ki so jih prejeli predstavniki družbeno političnega aktiva v delovni organizaciji, ki pa ne dajejo celovite slike nagrajevanja po živem delu; hitijo ustvarjati "svoje" sodbe in vnašajo v kolektiv sila škodljiv nemir.
A.K.
Pripombe različnih okusov
Na predlog delavskega sveta TOZD Baterije je bila glede uvedbe kosil dne 4. in 5.I0. 1984 izvedena anketa. Anketiranih je bilo 142 delavcev z namenom, da se ugotovi zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo delavcev glede toplega obroka ter preveri zainteresiranost glede uvedbe kosil.
Iz analize izhaja, da bi stalno kosilo 9 delavcev, občasno pa 33, zato je komisija za družbeni standard glede uvedbe kosil predlagala, delavski svet pa sprejel sklep, da se ne uvede kosil v obratu družbene prehrane, ker je za to zainteresiranih premalo delavcev.
Anketa glede mnenja delavcev o toplem obroku je pokazala, da je s prehrano zadovoljnih 71 delavcev, včasih 60, 11 delavcev od 142 pa je izjavilo, da niso zadovoljni.
Glede okusa jih je 52 izjavilo da je dober, 66 zadovoljiv in
24, da je slab.
Da je količina zadovoljiva se je strinjalo 14o delavcev, le 2 sta menila, da ni zadostna.
Največ pripomb pa je bilo med delavci glede izbire, saj jih je 45 izjavilo, da je ustrezna, 56 zadovoljiva, neustrezna pa 41 anketirancev.
Delavci so v anketi aktivno sodelovali, saj je bilo podanih veliko umestnih pripomb in predlogov za izboljšanje, zato je komisija za družbeni standard sprejela nekatere sklepe, ki bodo realizirani do konca letošnjega leta oziroma najkasneje s 1.1.1985, nekateri od njih pa se že izvajajo:
-	pri pripravi obrokov naj se uporablja čimmanj umetnih dodatkov in konzerv, hrana naj bo čimbolj domača, ne industrijska,
-	jedilnik naj se popestri,
-	uporablja naj se več sadja in v poletnih mesecih več zelenjave,
-	napitki naj bodo vroči,
-	poleg tople malice se bo uvedel tudi hladen obrok.
-	izbira za dodatni obrok za delavce na težjih delih bo večja, če bo to mleko, ga bodo delavci toplega popili ob malici.
Zjutraj smo tudi spremenili poslovanje obrata družbene prehrane, ki je tako odprt le od 6,15 do 6,45 za delavce delovne skupnosti, z namenom, da se izboljša delovna disciplina, zato bomo popestrili izbiro ob zajtrku pri dostavi v proizvodnjo tudi z mlekom.
Predvsem zaradi pripomb glede kvalitete popoldanske in nočne malice, kot tudi zaradi lažjega ocenjevanja delovnega prispevka delavcev bomo uvedli pritožno knjigo, kamor naj bi delavci vpisovali svoje pripombe.
Nekaj pripomb je bilo upoštevanih takoj in upamo, da lahko ugotovimo, da se je kvaliteta malice že izboljšala, več je tudi zelenjave, kot ste predlagali, spremembe pa lahko pričakujemo po novem letu.
Upajmo, da boste s prehrano zadovoljni, z naše strani pa želimo še več sodelovanja in umestnih pripomb tako, kot ste-jih predlagali ob anketi, sedaj pa jih boste lahko vpisali v knjigo opomb.
K.B.
Pogled v našo kuhinjo

Nekoliko boljše nagrajevanje
za sodelavce glasila
Solidarnostna
stanovanja
Od letošnjega 1. decembra dalje je v veljavi nov cenik z navodili za obračunavanje honorarjev za avtorje objavljenih prispevkov v našem glasilu. Sprejel ga je na predlog uredništva delavski svet delovne organizacije dne 26. novembra 1984 in predstavlja za sodelavce pri vsebinskem oblikovanju glasila nekoliko stimulativnejše nagrajevanje, saj je do zdaj veljavni cenik, čeprav delno nekajkrat dopolnjen omogočal le simbolično priznanje .
Vsa izplačila honorarjev se nakazujejo samo na dinarski oziroma tekoči račun. Kdor ga še nima, ga lahko odpre v vsaki banki in številko predloži uredniku, ki ga bo šele potem lahko upošteval pri sestavi obračuna.
Ne honoriramo čestitke, zahvale, i gibanje članstva, število za-! poslenih, seznam rojstnih dni, ponatise iz drugih virov in sestavke, ki niso bili pisani za glasilo, ampak druge namene na primer razna poročila, sklepe, govori in slično.
2.50	din
5.50	din
5.00	din
50,00-100,00 din
80.00	din 100,00 din
6.00	din
20.00	din
50.00	din
-	vrstica članka (8 cm kolona)
-	podpis pod sliko (8 cm kolona)
-	vrstica pesmi - verza
-	izdelava skice, risbe, diagrama, koledarja in slično (glede na velikost ene strani)
-	karikature, risane šale (9 cm širine)
-	karikature, risane šale (18 cm širine)
-	križanka /prazno okence/
-	fotografija urednikova črno-bela
-	fotografija dostavljena (tuja) črno-bela
OPOMBI:	- Barvno fotografijo honoriramo kot črno-belo zaradi
obstoječe tehnike tiskanja glasila.
- Karikature, šale in križanke morajo načelno vsebovati tematiko NAŠE delovne organizacije.
„Izplačilni" dnevi 1985
Tudi za prihodnje leto so v plansko organizacijskem področju izdelali rokovnik aktivnosti ob mesečnih obračunih za vseh 12 mesecev v letu. Rokovnik določa datume, do katerih najkasneje je treba oddati dokumentacijo za obračun v naslednjo fazo obdelave in ki ga morajo v celoti izvajati neposredno udeleženi v obračunu. Večino nas predvsem zanima le datum razdelitve nalogov za vpis osebnega dohodka na hranilno knjižico. Zato objavljamo le mesec in datum "izpla-
čilnega" dne za naslednje leto:
i	JANUAR 85	11
;	FEBRUAR	12
i	MAREC	12
APRIL	10
MAJ	14
JUNIJ	11
JULIJ	12
AVGUST	12
SEPTEMBER	10
OKTOBER	10
NOVEMBER	12
DECEMBER	10
JANUAR 86	14
Velika priložnost in obenem za nekatere delavce edino upanje za rešitev stanovanjskega problema je bil V. razpis za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V aprilu 1984 se je nanj prijavilo kar 25 naših delavcev.
2o. novembra je bil objavljen predlog prednostnega vrstnega reda za pridobitev solidarnostnih stanovanj, na katerem je kar 1955 prosilcev, od katerih se bodo v naslednjih letih nekateri lahko vselili v približno 55° razpoložljivih stanovanj.
Rok za javno razpravo je odprt do vključno 2o.12.1984, kmalu po tem datumu pa bo znano kateri od 25 delavcev Zmaja, ki so na listi, bo tudi dobil stanovanje oz. koliko naših delavcev bo rešilo svoje stanovanjsko vprašanje, ki je izredno pereče predvsem v TOZD Baterije, kjer skoraj četrtina delavcev živi kot podnajemniki .
Imena bomo objavili verjetno že v januarskem glasilu.
K.B.
Onkraj prodajnega pulta
V letošnjem novembru in decembru smo pripravili več propagandnih akcij. Najbolj je vidna akcija, ki jo izvajamo v Ljubljani. Začeli smo v trgovskem podjetju Emona. Skupaj s to delovno organizacijo smo povabili na skupni sestanek vse poslovodje trgovin, ki prodajajo baterije in baterijske svetilke. Tu smo jim predstavili celoten program naših baterij in svetilk in jih seznanili z napori, ki jih kolektiv Zmaja vlaga v tekočo proizvodnjo in v razvoj. Ob tej priliki smo poslušali tudi pripombe, ki jih kupci izražajo trgovcem. Poleg tega so nam povedali, da je v zadnjem obdobju zaslediti občutno manjšo prodajo, Kupcev na drugi strani prodajnega pulta ni več toliko, kot jih je bilo do sedaj. Vsekakor na to vpliva zmanjšana kupna moč potrošnikov in stalno padanje realnih osebnih dohodkov.
Po našem sestanku v Emoni, pa smo lahko v Emoninih trgovinah zagledali lepo urejene izložbe, ki^so kupce vabile, da kupijo naše baterije in svetilke. Istočasno smo slišali za našo posebno ponudbo po radiu.
Poleg te akcije bo v Ljubljani še akcija pri trgovskem podjetju Metalka, kjer bodo naše izdelke ponudili v njihovo "Ponudbo tedna v Metalki". Naslednji sestanek s poslovodji smo imeli v trgovskem podjetju Merkator, kjer bomo v primerni obliki seznanili poslovodje in posredno tudi kupce z našo ponudbo. Ne na koncu, pa moramo opozoriti tudi na posebno tradicionalno prodajno akcijo v trgovskem podjetju NAMA. Tu že vrsto let sodelujemo v njihovi ponudbi kupcem, ki jo imajo okoli novega leta.
To je le nekaj akcij, ki se odvijajo v Ljubljani in kjer vsakodnevno sledimo učinkom. Tudi na ostalih mestih po Jugoslaviji se odvijajo podobne akcije, ki imajo namen povečati prodajo naših izdelkov. Kljub temu, da smo že izpolnili plan prodaje za celotno letošiije leto na domačem tržišču, pa se vseeno polhijo skladišča, ker je izpadel,' planirani izvoz v letošnjem letu. Prav zaradi tega vzroka smo prisiljeni, da plasiramo več blaga na domače tržišče in s tem ublažimo negativne gospodarske učinke zaradi izpada izvoza. E.Kurent
Eno od številnih izložbenih oken EMONE z našimi izdelki v Ljubljani meseca novembra. Posnetek je z Gosposvetske ceste.
'ZAGOTOVITE Sl' VEČ SVETLOBE!
1923 1983
Iz DNEVNIKA 16. nov. 84
Oblikovalci reklame so uporabili kar
jubilejnega "zmajčka" iz lanskega prospekta
Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23
Predstavitev in prodaja baterij in baterijskih svetilk Iskra Zmaj od 13. do 20. 11. 1984 BATERIJE: alkalne, cink-kloridne, Leclanche.. BATERIJSKE SVETILKE: za vsestransko uporabo
Namizna svetilka »Z 50« do 20. novembra
10% ceneje!
►
1
1
B
. maloprodaja Ljubljana — center Koseze, Dravlje, Cigaletova, štepanjsko, Nove Jarše ■	market Gosposvetska, Trg osvoboditve, Vodnikov trg, Resljeva
' maximarket Ljubljana, Trg revolucije 1 centromerkur Ljubljana, Trubarjeva 1 Supermarket Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini
•»IMBIMlill k; 13H
Sprememba povračil potnih stroškov
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ je od 1. decembra 1984 dalje v veljavi sprememba povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog in sicer:
cela dnevnica - nad 12 ur polovična dnevnica - 8 do 12 ur
stroški prenočevanja z računom hotel B kategorije
stroški prenočevanja brez računa kilometrina
1.219,00 din
635.00	din
912.00	din
365.00	din 17,85 din

Številna udeležba upokojencev na letošnjem srečanju v Zmaju
Prvi znak dobrodošlice smo "okusili" že takoj pri vhodu, ko smo z avtobusom prispeli v torek 27• novembra na srečanje upokojencev v TOZD Specialne baterije.
V torek 27. novembra je bilo v Zmaju že 17. tradicionalno srečanje z upokojenci. Letna srečanja, ki potekajo vedno v okviru praznovanja Dneva republike, so dogodek posebne vrste, na katera se organizatorji pripravijo z vso skrbnostjo. Se toliko večje zadovoljstvo pa je, če je vreme naklonjeno, kot je bilo tokrat. Brez poledice in snega so vremenske razmere, ki omogočajo večjo udeležbo in res se je letos zbralo toliko udeležencev, kot že dolgo ne. Prišlo jih je kar 54-, kar je skoraj polovica od 111 Zmajevih upokojencev.
Kot po navadi smo se zbrali pred starim Zmajem na Šmartins-ki cesti in z avtobusom veselo krenili proti sončni Dolenjski, kjer so nas v temeljni organizaciji Specialne baterije pričakali s prijetno dobrodošlico. Kar takoj smo si ogledali proizvodne prostore in seveda predvsem
KOCJANČIČ Janez in TOMŠIČ Peter se spominjata nekdanjih delovnih dni v Zmaju
tili delovno organizacijo, z minuto molka pa počastili spomin na vse tiste, ki jih ni veš med njimi.
Slišati je bilo mnogo pohval na račun okusno pripravljenega toplega obroka, še posebno domače orehove potice, ki so- jo prizadevne kuharice spekle že prejšnje popoldne.
Do odhoda v Ljubljano ob 16. uri je potekalo prijetno razpoloženje ob zabavni glasbi Renata Resnika in z obdaritvijo baterij in svetilk po želji ter stenskim koledarjem. Obujenih je bilo niš koliko spominov na nekdanje delovne dneve.
Ob zaključku srečanja pa smo si vsi skupaj zaželeli:
DOBIMO SE SPET PRIHODNJE LETO OB TEM ČASU !
| tehnologijo izdelave baterij.
| Za marsikoga je bila to novost i in nihče ni skoparil s pohvalnimi besedami ob spominih, kako j je bilo nekoč.
i V lepo urejeni jedilnici, ki je vzbujala vtis praznične svečanosti, se je pred dvanajsto uro s prišel priložnostni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole "Ferdo Vesel" iz i Šentvida pri Stični. Pred tem I pa sta vse prisotne pozdravila v imenu gostitelja direktor temeljne organizacije Jože Hren I in direktor delovne organizacije ! Rudi Vavpotič, ki je še zlasti poudaril pomen takšnega srečan-I ja, ki utrjuje medsebojne vezi j upokojenih sodelavcev med seboj ! in vezi s kolektivom tovarne.
j Že na samem začetku je veljal poseben pozdrav vsem novoupoko-jenim sodelavcem, ki so od zadnjega srečanja dalje zapus-
Stenski koledar
Vsi upokojenci tudi letos prejmejo stenski koledar za leto 1985. Ker jih je skoraj polovica že prejela na srečanju upokojencev, nameravamo ostalim poslati koledarje no pošti in sicer takoj po 10. januarju.
Do tega datuma pa je možno koledarje dvigniti osebno pri Mari Vardjan v kadrovskem sektorju. Ker vodimo evidenco o prejemnikih, lahko koledar dvigne tudi kdo drugi od sodelavcev, znancev ali sosedov.
Jože Eržen, ki je nekoč delal v proizvodnji, si jo tokrat z zanimanjem ogleduje (zgoraj).
Upokojenka Elizabeta Žinko opazuje delo Ane Grden (spodaj).
Prejeli smo
čutim dolžnost, da se vsem delavcem Zmaja v imenu upokojencev zahvalim za praznično srečanje ob Dnevu republike. Še posebej se zahvaljujem glavnemu direktorju, tovarišu Maurerju in tovarišici Vardjanovi in vsem ostalim za zelo, zelo prijeten dogodek. To srečanje kot tudi vsa prejšnja so za vse nas upokojence zares nepozabni spomini .
Z radostjo smo si stiskali roke v pozdrav in bili pogoščeni z okusnim okrepčilom in dobro kapljico. Zahvaljujem se še vsem šefom obrata Šentvid, ker so nam razkazali proizvodnjo in samo delo pri baterijah. Bilo je čudovito razpoloženje, ki se je .začelo s pozdravnimi nagovori, sporedom mladine in nadaljevalo ob poskočni glasbi pevca in igralca Resnika.
Vsem še enkrat najlepša hvala!
Še najlepši spomin na Zmaja pa je stenski koledar, ki nam bo visel na steni celo prihodnje leto vsak dan.
Pa še eno željo imam:
DRUGO LETO SPET NASVIDENJE
VSI ZMAJEVI UPOKOJENCI VAM VSEM V STEGNAH IN ŠENTVIDU ŽELIMO ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV, POSEBEJ PA ZDRAVJA V NOVEM LETU 1985.
Upokojenci
Setnikar Marija
3SS5SIKt»a®EB§S&
Udeleženci
17. srečanja upokojencev
Na letošnjem srečanju upokojencev v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični v torek 27« novembra je bilo 54 udeležencev.
Da ne pozabimo, kdo vse je bil prisoten in za vse tiste, ki se niso mogli udeležiti, objavljamo seznam po abecednem vrstnem redu.
Balantič Vera Batis Ana Breskvar Alojzija Bras Marija Eržen Jože Gamze Anica Glavič Polda Gorenc Nežka Grum Marija Gyerek Ljubica Jakopič Emica Kamnikar Mihael Kastelic Anica Kocjančič Janez Korošec Štefka Kranjc Marija Kraševec Pepca Laznik Marija Lebar Lado Lipušček Dragica Lipušček Valerija Magyar Franc Mali Marija Mihelič Angelca Miklavec Stanka Oblak Rezka Oven Pepca Pajk Ana Peretič Julijana Petelin Urška Peršič Bogomir Podlogar Marija Prosen Alojzija Primc Jožefa Pristopec Julka Plestenjak Tončka Rihar Feliks Rivo Anka Rom Meda Rudolf Franc Rus Amalija Slaviček Fani Setnikar Marija Starin Marija Šubelj Ludvik Šujko Rezka Tomšič Peter Tomšič Rezka Učakar Marija Verbič Amalija Vrbinc Marija Zaman Rudi ferovnik Marija Žinko Elza
Le zakaj se ne bi ob dobri glasbi na srečanju sproščeno poveselili
Vabila za gledališče
Ob naporih in prizadevanjih, ki nas čakajo prihodnje leto, se bor.o skušali sprostiti in razvedriti tudi ob ogledu raznih prireditev.
Tudi ob slabšem finančnem rezultatu imamo, že zagotovljene konto vstopnice za ogled predstav v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, saj smo sredstva planiranih ogledov že plačali, v primeru, da se ne bi porabila, pa se ostanek lahko prenese v naslednjo gledališko sezono.
Drama nas v sezoni 1984/85 vabi na ogled naslednjih predstav: 3m.il Filipčič - ALTAMIRA
V	sodobni tragikomediji gre za upor JAZA proti diktaturi malomeščanskih konvencij in ideoloških dogem, ter večni boj med posameznikom in družbo.
V	izvedbi IGRA ZA IGRO -Dominika Smoleta, si bomo ogledali, kako je mojster slovenskega peresa po motivu Aristofanove starogrške komedije L.izistrata zasukal večno privlačno zgodbo o tem, kako ženske prevzamejo oblast, da
bi končale jalove in pogubne vojne moških.
Problem hinavščine in manipulacije si bomo ogledali v Molierovi črni komediji TARTUFFE, poljska avtorica
Dopisujte v svoje glasilo
Stanislava Przybyszewska pa nam v DANTONOV-em PRIMER-u ponuja dramo o senci propada francoske revolucije kot modelu za propad oktobrske revolucije v Stalinovih čistkah in procesih in nas sili v razmišljanje do kam gre lahko oblast v svojem pretiravanju oz. zlorabi.
0 boju proti preganjanju oblasti zaradi nasprotovanja dogodkom iz leta 1968, pa govori igra Pavla Kohovta - MARIJA SE BORI Z ANGELI.
Razen v Igra za igro in Tartu-ffe, pa se bomo lahko nasme-! jali še v Shakespearovi SEN KRESNE NOČI, kjer v ljubezenske zmešnjeve posegajo prozaična bitja v Gogoljevih KVARTOPIRCIH.
Privlačen repertoar pa ponuja tudi Mestno gledališče ljubljansko :
Slovensko noviteto Alenke Goli-ševšek: POD PREŠERNOVO GLAVO si velja ogledati že zaradi velikega zanimanja za to predstavo kar dokazuje tudi njeno kvaliteto. Igra na satiričen način govori o sodobni šolski reformi, zaradi katere se lomijo kopja in piše nova zgodovina bodočemu izobraževanju'.
V veseli, a hkrati trpki norčiji Jožeta Javorška -DEŽELA GASILCEV se bomo srečali s političnimi Butalami v neki daljni deželi, nasmejali pa se bomo lahko tudi v komedijah francoskega dramatika Georges Feudeav - POSKRBI ZA AMALIJO in italijanskega komediografa Edvardo de Fillippo UMETNOST KOMEDIJE, ki je trenutno na sporedu.
Zahtevnejše gledalce pa bo morda zanimala drama Artur Millerja - LOV NA ČAROVNICE, v kateri se človeška skupnost spremeni v preplašeno in podivjano čredo, ki tepta vse kar se ji skuša upreti, ali pa GRENKE SOLZE PETRE VON KANT -Rainer V/erner Fassbinder, ki pred nami razpredejo poetičen a hkrati bridko oblikovani duševni svet današnje ženske.
Upajmo tudi, da bo dovolj denarja, da si bomo lahko ogledali tudi prireditve kot so EVROPA PLESE, saj je za tako ali podobno zvrst razvedrila med delavci največ zanimanja, poskrbljeno pa bo tudi za delavce iz drugih republik, ki se bodo lahko srečali s svojo folkloro.
K.B.
JAZ in Tl in vsi Ml
Vsak smrti se boji, zato stalno se bori, da preživi.
Bogataš se napreza, da imel bi veš od soseda, nič drugega mu ni mar.
Vedno negoduje
in nad vsem se pritožuje.
Revež se za kos kruha bori in dela vse dneve in noči, tudi žuljev se ne boji in ne vreme ne zdravje mu ovira ni. Nad ničemer se ne pritožuje, vse ljudi spoštuje in sreče mu ne primanjkuje.
Večina ljudi pa se bori
za streho nad glavo,
za službo ta pravo,
da otroci bi se zdravo razvili
jih v sreči in miru dostojno
vzgojili.
Kakšna sem JAZ?
Kakšen si TI?
Kakšni smo MI vsi?
To presodite sami...
V. A.
oooooooooooooooooooc
ODMEVI na akcijo
PREDLAGAJ kaj koristnega
Akcija pod gornjim naslovom teče. O njenem namenu in načinu ste seznanjeni, sicer vzemite v roke prejšnje glasilo. Tokrat objavljamo dva prispevka in sodbo ali komentar prepuščamo bralcem. Mimogrede je bilo slišati o mnogih predlogih, le da jih je težko napisati pod obremenitvijo "sramežljivosti". Niš zato, pišite in če bo dobro po naši presoji, objavimo v prihodnjem glasilu brez vašega podpisa. -Uredništvo.
imam priložnost predlagati, da bi v Zmaju morali izdelati vrednostno analizo za vsak polizdelek, ki jih dobavljajo različni kooperanti.
Najučinkovitejši delavec meseca
Skoraj ni dneva, ko ne bi kdo zamudil na delo, neopravičeno izostal, užalil sodelavca,... skratka kršil pravila igre. Nekateri so za to kaznovani bolj, drugi manj, a disciplinska komisija ni brez dela. Opomin,javni opomin, opomin pred izključitvijo, pogojna izključitev, itd. Samo kazni!
Kaj pa pohvale? Rezultati dela se izboljšujejo, bolniški stalež pada. Kdo je "kriv" za boljše rezultate? Jasno vsi. Pridni smo vedno vsi, grdi pa posamezniki.
Predlagam, da poleg "vseh" javno pohvalimo tudi posameznike ali manjše skupine, ki so doprinesli nekaj več kot "vsi". Predlagam, da se izbere 3 članska komisija v proizvodnji, v operativni pripravi dela in vzdrževanju v temeljnih organizacijah in 3 članska komisija za delovno skupnost, ki bo ocenjevala delo in predlagala posameznike ali skupino iz svojega "rajona", nato pa se izmed vseh predlaganih izbere posameznik kot "najučinkovitejši delavec meseca" kateri kot simbol prejme po-kalček. le ta bi bil prenosljiv - prehoden. Tisti, ki
to ime doseže vsaj 3 krat v letu, se ga ob koncu leta nagradi s paketom presenečenja,
če pa pokal prejme vsaj 6 krat v letu, prejme poleg paketa tudi pokal.
Ne zavidajmo drug drugemu!
Raje se potrudimo, da bomo mi tisti, ki bomo ponosno šli mimo , ko bodo za nami kazali s prsti in rekli: "ta je tisti, ki je bil ta mesec najučinkovitejši" !
Z.H.
Kaj če bi...
Kaj če bi vsako figo ne ponujali kooperantom v izdelavo.
Vključujem se v akcijo "Predla-I gaj kaj koristnega" in zato
V zadnjem glasilu smo pisali o novostih, ki se obetajo na področju standardizacije. Za širši krog sodelavcev, ki jih ta tematika zadeva po delovni dolžnosti, je udeleženec konference tehnične komisije za primarne baterije Bogomir Mihelčič organiziral informativni sestanek, na katerem je širše razložil mnogo zanimivosti. Žal, ob skromni udeležbi poslušalcev.
Vrednostna analiza bi nam dala zanimive podatke. Pokazala bi, ne da ne znamo žičke kriviti, plehke Stancati, plastiko brizgati, parafinirano lepenko štan-cati in druge enostavne reči izdelovati, temveč bi pokazala in dokazala, da mogoče za marsikateri izdelek ne vemo, koliko bi bil cenejši, če bi ga izdelovali v lastni hiši. Ee posebej bi bilo to zanimivo in koristno za trenutke, ko nastanejo v proizvodnji kakšne motnje in ko nastane organizacijski problem razporeditve delavcev in se mojster sekira in poti ter misli na Aškerca: Kam bi del ...
A.S.
Naj bo novo leto, če je tako določeno
čudno zveriženo. Prav mu je, bo vsaj dvanajst mesecev podvržen našim poskusom, kako ga obdelovati in razgibavati, da bo preživelo strogo planirano dolžino obstoja. To je edini plan, ki ni nikoli presežen ali nedosežen.
Neko jutro mi je urednik rekel, naj napišem en članek za novo leto. Sploh ni problema, sem mu tjavdan butnila odgovor in srknila požirek obvezne jutranje kavice . V trenutku sem imela polno idej iz moje možganske ropotarnice in treba bi jih bilo vreči le na papir. Če bi to storila takoj, kar nisem, saj se je tudi mene že oprijela nalezljiva bolezen odlašanja, bi nastala neznansko smešna zmes brez novoletnega barvila. Ampak, časi so hudimano resni in kar prav je, da smo trezni.
Ha, trezni. Slabša polovica moje sosede Jerice že ves mesec podpira šc-nke po bifejih. Menda si nabira kondicijo za konec leta. Začel je že za Dan republike. Kaj hočemo, bila je proslava, sem ji rekla sinoči, ko sem bila na klepetu. Kakšna proslava neki, mi je ugovarjala soseda. Pravi, da je skočil čez cesto zato, ker je takih proslav že sit.
A, ne ne, sem se jaz ponosno izprsila. Pri nas pa na takšne in podobne stvari gledamo drugače.
Pri nas na primer smo na proslavo v jedilnico prišli prav vsi, do zadnjega, še celo vodilni, ki so imeli čas in tisti, ki niso imeli časa.
Vidiš, vidiš, je rekla soseda možu, jaz pa sem bila vsa blažena od zadovoljstva, ker sem se tako prepričljivo zlagala. Ker pa je ena laž dovolj, nisem načela še druge.
0 počitnicah na Uskovnici sicer pišemo v poletju. Tokrat pa prvič posnetek iz kuhinje, ki bo polna tudi^ob letošnjem silvestrovanju
Malo ponosa na svojo delovno družbo pa že moraš imeti, sem si rekla in ostala tiho. Sram bi me bilo povedati, da v naših službah ni uspela niti letna konferenca sindikata. Ni bilo sklepčnosti. Niti polovico se nas ni zbralo. In to med službenim časom. Še sreča, da ni treba glasovati, ali naj bi bilo ali naj bi ne bilo novo leto. Pride kar samo od sebe in tako je že naprej določeno.
Bližajo se novoletne muke in norija po trgovinah. Za eno samo noč bomo spet nakupili kar januarsko zalogo. Zakaj bi nam pajek po želodcih predel mreže, ko bomo pokopavali staro leto. 0 tistem, ki ga ni več, vse najboljše. Res ni bilo slabo, če mislimo na tistega, ki se bo opolnoči rodil. Diagnoza pravi, da bo precej rahitično, podhranjeno in nekam
Za nas pa je v tem trenutku važno le to, da bomo 31. decembra veselo nazdravljali. Na vse strani bomo radodarno razmetavali najboljše zelje, če izvzamemo poštne j stroške. Spet bo lepo, vam rečem.
| Lokali bodo polni, doma nas bo večina in buljili bomo v televizijo. Preklemano, koliko življenja večernega nam vzame te vrste okupacija.
Spremeniti moramo večerno življenje. Sploh pa v tem zimskem času in času pred novim letom, j Med nami mora biti več človečnosti, več domačnosti in prijetne intimne družinske idile, ki smo jo še kako zelo potrebni.
Naj nas med seboj ne razdvaja televizija. Proč z njo.
Na hitro zaključim. Bodite zdravi. Že slišim mojega Daria. Da ne zamudim, na TV se začenja Videomix. Čao Z...
ih sobot	1985	DSSS			m LA	1	I	A W O IA CA OJ	A M IA	i	A M LA	t	i	I	I	A M i—l IA O IA	Kolektivni dopust v TOZD Baterije bo: 2 delovna dneva 29. in 30. aprila 14- delovnih dni od 8. do vključno 26. julija Dneve 3» maj ter 30. in 31. december bomo nadoknadili v treh sobotah /oznaka ‘'p"/
	TOZD I in II Plačano dni/ure			$ < tA OJ	10 CN < (XI OJ	S < IA OJ	S rH \ IA OJ	•d- co rH \ IA OJ	10 CN X. OJ OJ	LO CN X OJ OJ	d- co i—i \ IA OJ	■d- co r—1 X IA OJ	S < IA OJ	S X IA OJ	S < IA OJ	
	PEC. BATER.		LfX	1	1	l	1	1	1	1	1	1	1	1	1	
			•d-	1	1	«	1	1	1	1	d- OJ	1	1	1	1	
			IA	1	10 rH	vD rH	1	1	IA rH	1	»	rH OJ	1	1	A r—1 OJ	
	A		OJ	1	i	i	1	rH rH	i	1	1	i	1	CA	A d" r—1	
	g		rH	ra LA	OJ	OJ	1	i	rH	1	1	IN	1	1	IN	
	TOZD BATERIJE	B izmena	LA	1	1	1	1	i	i	1	1	1	1	1	1	
			4-	i	IA (XI	IA #OJ	1	i	i	1	•d- #OJ	1	1	1	1	
			fA	1	1	l	1	A CO rH	LA	1	I	rH • OJ	1	10 rH	A rH OJ	s - solidarnostni dan p - prenos del. dneva KD - kolektivni dopust [• - delovna sobota velja 1	za delavce, ki delajo samo dopoldan
			OJ	ra OJ rH	CA	CA e	1	1	1	1	I	1	1	i	A ■d- rH	
			#H	1	1	1	1	1	rH •	1	I	IN •	1	i	IN	
		A izmena	LA	1	1	O IA	l	1	i	1	O IA	1	1	i	1	
Koledar delovn			■d-	1	1	1	1	1	OJ OJ	1	1	oo OJ	1	i	1	
			fA	1	LO S rH	kD rH	1	A CO • H	1	1	.	i	1	i	A rH • OJ	
			OJ	1	1	i	1	1	co	1	1	■d- iH	1	CA •	% •H	
			H	ra LA •	OJ •	i	1	1	i	1	1	i	1	I	CN •	
	MESEC			JANUAR	FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ	JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER	
* 6 A A * ■k-k'k'k-k'k-trk-k-k-k'kirk-kirkirk'k'kirkirk-kirkirk-k'k -k -k ieir-kirk-k-k-kirk
Proslava ob 29. novembru
Srečko Jerman in Ksenija Musič v kratkem skeču s tematiko NOB
Dan pred praznikom republike smo ob koncu dopoldanske izmene priredili krajšo proslavo v naši jedilnici. Urednik glasila Majer je imel priložnostni govor, v katerem je poudaril pomen praznovanja, potem pa izpostavil resnost sedanjega gospodarskega položaja. Naš čas je težak in nič lažji ne bo v prihodnje in to spoznanje smo si že prisvojili, je rekel ob koncu in dodal, da imamo zaupanje vase, da se bomo izvlekli iz sedanjih težav, kajti o tem nas zgovorno poučuje
zgodovina in njen' čas.
Potem so z recitacijami in krajšimi skeči s partizansko tematiko nastopili mladinci Suzana Oštir, Ajda Vošnjak, Ksenija Mušič, Srečko Jerman in Jani Obal.
Prisotni so jih nagradili s ploskanjem, kar bi lahko smatrali za pobudo, da se ob podobnih priložnostih znova izkažejo. Čeprav na videz skromen program je vzbujal zadovoljstvo, da je izključno NAŠ, smo ob zaključku slišali ugoden komentar.
Letno športno srečanje
med TOZD-i in skupnimi službami
V počastitev Dneva republike je bilo v sredo 21. novembra športno srečanje tekmovalcev obeh temeljnih organizacij in skupnih služb. Pomerili so se
Veljko Zrimšek v tekmovalni ekipi iz DSSS opazuje svoj zadetek
v igranju šaha, streljanju z zračno puško in kegljanju. Dosedanja tekmovanja so potekala izmenoma v Ljubljani in Šentvidu, letos pa so se organizatorji sindikata skupnih služb odločili za DOM invalidov in borcev NOV v Malenškovi ulici 1. Tekmovanje je trajalo okrog 3 ure s pričetkom ob 14. uri, po zakuski pa je sledila razglasitev rezultatov, katere objavljamo na zadnji strani glasila. Najbolj zadovoljni so bili tekmovalci TOZD Baterije, ki so zasedli prvo mesto in tako osvojili prehodni pokal. Priznanja so bili deležni še posamezniki, ki so v svoji tekmovalni panogi zasedli prva mesta in sicer Kocman Marija in Bijec Janez v kegljanju, Pucelj Vida in Jakomin Aleksander v streljanju ter Pepič Selim v igranju šaha.
Potem je sledil družabni večer,
dogovorili pa so se že, da bo organizator naslednjega tekmovanja čez leto dni v tem času sindikat TOZD Baterije
Ob tej priliki pa še vprašanje. Kdaj smo v Zmaju začeli s temi tekmovanji, kje so potekala, kdo je osvajal prehodni pokal in katero srečanje po vrsti bo prihodnje leto. Vsi ti podatki bi morali biti zapisani v posebni knjigi, ki bi jo vodil referent za šport. Izkronike športnih dejavnosti bi dobili zanimive podatke tudi od številnih BATERIJAD. Res je marsikaj zapisano v naših glasilih in iz njih smo tokrat zbrali naslednje podatke :
Medsebojno tekmovanje v okviru 29. novembra se je na pobudo Drčar Jerneja in Zadel Petra pod imenom "Zmajev turnir" začelo leta 1981 v Šentvidu. Prvič je prehodni pokal osvojila ekipa tekmovalcev TOZD Baterije, ki so zmagali tudi naslednje leto 1982 v Ljubljani. Leta 1983 so pokal prevzeli Šentvidčani in ga letos morali ponovno prepustiti zmagovalni ekipi TOZD Baterije. Iz tega sledi, da bo prihodnje leto ob prazniku republike že 5. ZMAJEV TURNIR.
prišli - odšli
V mesecu novembru so bili sprejeti v delovno razmerje:
PORŠ Silva, procesni tehnolog v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 19.11.1984.
V mesecu novembru ni nihče prekinil delovnega razmerja.
mp
g?--
riv'-
M Rojeni v ^
-v'V
JANUARJU -V
S:«®?,-.,


BAKIČ Margita, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 5.11.1984,
Število zaposlenih
LAMOVŠEK Peter, transportni delavec v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 5.11.1984,
ČERNUTA Marija, knjigovodja kupcev v FRP - skupne službe za nedoločen čas dne 6.11. 1984,
PAJEK Jernej, ključavničar-na-bavljač v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 5-11.1984,
STRAŽIŠAR Vesna, tehnolog I. v TRP - skupne službe za nedoločen čas dne 12.11.1984,
BOSNIč Nikola, transportni delavec v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 13.11.1984,
KIJANOVIČ Jelica, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 14.11.1984,
TOZD Baterije Ljubljana
moških	82
žensk	147
Skupaj	229
TOZD Specialne baterije	
moških	44
žensk	99
Skupaj	143
Delovna	skupnost
moških	46
žensk	53
Skupaj	99
Dne 3°. novembra je bilo v delovni organizaciji ZMAJ 471 zaposlenih, od tega 172 moških in 299 žensk,
Srečno
Novo
leto
Božidar Velikonja Franc Grden Zdenko Kranjec Angelca Podgorelec Rudi Jugovič Marica Tadič Alojzija Verbič Gordana Tadič Nada Spasič Stane Savič Ekrema Gerzič Husein Sijamhodžič Milan Jakomin Mara Vujič Boris Ličof Anton Šuštar Vida Pucelj Stanislav Prosen Jelena Gajič Pavla Prah Zlatko Planinc Karolina Groboljšek Marija Bajc Marija Petač Marija Lohkar Tončka Glavan Vida Kastelic Zdravko Jež Tončka Krek Peter Grojzdek Stevan Dimič Anica Čebular Marija Zadel Anto Šajinovič Zvone Cirkvenčič Veljko Zrimšek Rajko Panjtar Marija Turk Jože Jelen Julka Berdajs Ivan Kovačič Bulsa Bajramovič Zoran Majstorovič
čestitamo
Za letošnjo obdaritev dedka Mraza je bilo evidentiranih 290 otrok do vključno 10 let starosti.
Organizatorji so pripravili 3 vrste daril za posamezne starostne skupine.
Kdaj in kako je potekala obdaritev, pa nekaj več v prihodnjem glasilu.
mumiimimmimimim
zadnji isk
Zadnji
rok za oddajo člankov uredniku za januarsko glasilo
Redakcijo glasila smo zaključili 17. decembra
Tekmovalci TOZD Baterije
osvojili prehodni pokal
Pri posameznikih je prvo mesto zasedel Jakomin Aleksander s 157 krogi.
Šah:
1.	mesto	TOZD	Baterije
2.	mesto	DSSE
3.	mesto	TOZD	Spec.bater.
Kot posameznik je prvo mesto zasedel Pepič Selim.
SKUPNA RAZVRSTITEV:
1.	mesto	TOZD	Baterije
2.	mesto	TOZD	Spec.bata1.
3.	mesto	DSSS
PREHODNI POKAL so prejeli tekmovalci iz TOZD Baterije.
Rezultati športnega srečanja med temeljnima organizacijama in skupnimi službami Zmaja, ki je v počastitev Dneva republike potekalo v sredo 21. novembra v Domu invalidov in borcev NOV v Malenškovi ulici 1 v Ljubljani«
Kegljanje - ženske:
1.	mesto	DSSS
2.	mesto	TOZD	Bater.
3.	mesto	TOZD	Spec.bat.
Pri posameznicah je prvo mesto zasedla Kocman Marija s 161 podrtimi keglji.
Kegljanje - moški:
1.	mesto	TOZD	Spec. bat.
2.	mesto	TOZD	Baterije
3.	mesto	DSSS
Pri posameznikih je prvo mesto zasedel Bijec Janez s 4-53 podrtimi keglji.
Streljanje - ženske:
1.	mesto	TOZD	Spec.bater.
2.	mesto	TOZD	Baterije
3.	mesto	DSSS
Pri posameznicah je prvo mesto zasedla Pucelj Vida s 124 krogi.
TISKARNA LJUBLJANA na Tržaški cesti 42 v Ljubljani praznuje 65 letnico obstoja. V njej že dolga leta tiskajo naše glasilo. Ob tej priložnosti izrekamo čestitke ter željo, da še naprej tako odlično sodelujemo
Streljanje - moški:
1.	mesto	TOZD	Baterije
2.	mesto	TOZD	Spec.bater.
3.	mesto	DSSS
v smislu enkratnega, globokoumnega izpisa na pročelju "Tiskarne Ljubljana".
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu St.421-1/73