NA POTI K TRAJNOSTNIM IZDELKOM OZ. STORITVAM Priročnik za podporo k razvoju kompetenc za trajnostnost v poklicnem in strokovnem izobraževanju Naslov: NA POTI K TRAJNOSTNIM IZDELKOM OZ. STORITVAM Avtorice: Ivana Belasić, Tanja Sunčič, Darija Štarkl Strokovni pregled: mag. Slava Pevec Grm, dr. Danijela Makovec Radovan, Danuša Škapin, Jelka Čop, Helena Žnidarič Urejanje: Ivana Belasić, Tanja Sunčič Jezikovni pregled: Amidas, d.o.o. Vizualizacije: Krešimir Vogrinc Oblikovanje: Silveco, d.o.o. Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Elektronska izdaja Ljubljana 2023 Publikacija je v elektronski obliki dostopna na spletni strani Centra RS za poklicno izobraževanje www.cpi.si Nosilec avtorskih pravic: Center RS za poklicno izobraževanje Priročnik je nastal v okviru izvajanja ukrepa Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Publikacija je brezplačna. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 169718531 ISBN 978-961-7139-39-6 (PDF) Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 3 KAZALO VSEBINE Uvod .......................................................................................................................................5 1. IZHODIŠČA.ZA.PRIPRAVO.MODELA.ZA.ANALIZO.ALI.NAČRTOVANJE. IZDELKA ALI STORITVE Z VIDIKA TRAJNOSTNOSTI .................................7 2. OPIS.MODELA.ZA.ANALIZO.ALI.NAČRTOVANJE.IZDELKA. OZ. STORITVE Z VIDIKA TRAJNOSTNOSTI ................................................9 3. KAKO.LAHKO.UPORABIMO.MODEL.ZA.ANALIZO.ALI.NAČRTOVANJE. IZDELKA.OZ. STORITVE.Z.VIDIKA.TRAJNOSTNOSTI.V.IZOBRAŽEVANJU? ...12 I..faza:.Odločitev.za.izdelavo/izvedbo .................................................................................... 13 II..faza:.Načrtovanje.izdelkov.ali.storitev.po.načelih.ekodizajna ............................................. 15 1. Nabava/priprava materialov, surovin in/ali izdelkov ......................................................................................... 20 2. Izdelava izdelka oz. izvedba storitve ................................................................................................................. 23 3. Trženje/distribucija izdelkov ali storitev ............................................................................................................ 26 4. Uporaba izdelka ali storitve............................................................................................................................... 29 5. Po uporabi izdelka ali storitve ........................................................................................................................... 31 4. NAMESTO.ZAKLJUČKA ...........................................................................33 PRILOGA I ................................................................................................... 34 PRILOGA II ..................................................................................................39 PRILOGA III ................................................................................................ 43 PRILOGA IV ................................................................................................ 46 VIRI ............................................................................................................. 47 4 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam POMEN OZNAK Ključna.vprašanja Naloge Priporočila Nekaj.več SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ACS Andragoški center Republike Slovenije CPI Center RS za poklicno izobraževanje CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti PCVIZ projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju PSI poklicno in strokovno izobraževanje TGP toplogredni plini VITR vzgoja in izobraževanje ter usposabljanje za trajnostni razvoj VIZ vzgojno-izobraževalni zavodi ZRSŠ Zavod RS za šolstvo Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 5 Uvod Ker v sodobnem času planetarni izzivi celotno družbo spodbujajo k aktivnemu in participativnemu premisleku ter pogovoru o vzrokih podnebnih sprememb in njihovih posledicah za okolje, družbo in gospodarstvo, raziskujemo in iščemo rešitve za njihovo blaženje ter prilagajanje nanje ter delujemo na lokalni in tudi na globalni ravni. Ključni temelj za boj proti podnebnim spremembam predstavljajo svetovni dogovori o uresničevanju ciljev Agende 2030I in izvajanju Pariškega sporazuma1. Evropska unija je cilje trajnostnega razvoja vključila v svoje politične smernice ter izbrala celostni pristop EU k izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 za krepitev odpornosti in pripravo sveta na prihodnje izzive2. Cilj EU je doseči podnebno nevtralnost do leta 20503. V ta namen je bil pripravljen in sklenjen Evropski zeleni dogovor4, ki napoveduje podrobnejše smernice ter ukrepe za gospodarstvo in družbo, da bi dosegli ta dogovor. Vzgoja.in.izobraževanje.ter.usposabljanje.za.trajnostni.razvoj.(VITR) so prepoznani kot ključni dejavnik pri doseganju vseh prej omenjenih ciljev in tudi sestavni del Agende 2030II. UNESCO predlaga izvedbeni okvir za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki državam članicam jasno določa, kaj bi morale narediti na teh petih prednostnih področjih: razvoj politik, preoblikovanje učnih okolij, krepitev kompetenc izobraževalcev, opolnomočenje in mobilizacija mladih ter pospeševanje delovanja na lokalni ravni.5 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj sta v Sloveniji spodbujena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja6 ter Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju7 ter že od leta 2007 podrobneje opredeljena v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanjaIII. V okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju (PCVIZ)IV, ki ga financira Sklad za podnebne spremembe, smo bili vsi sodelujoči javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja (Center RS za poklicno izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, Andragoški center Republike Slovenije ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti) povabljeni k ponovnemu premisleku o konceptu VITR. V ta namen sta nastala dva pomembna dokumenta: konceptualizacija področja VITRV in revizija zgoraj omenjenih Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. V okviru konceptualizacije VITR smo razvili skupna. programska. izhodišča. celostnega. programa.ozaveščanja.ter.vzgoje.in.izobraževanja.o.podnebnih.spremembah.v.kontekstu.VITR, ki naslavljajo naslednja ključna področja: učna okolja, ki podpirajo celostni pristop, razvijanje kompetenc in opolnomočenje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje in mobilizacija učečih se, tematska področja VITR s poudarkom na podnebnih ciljih in vsebinah ter sodelovanje z lokalnim okoljem. Vsi javni zavodi smo v okviru projekta razvijali in izvajali aktivnosti, ki podpirajo razvoj sistematičnega vključevanja ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev v predšolsko vzgojo, osnovno in srednješolsko izobraževanje, višješolsko strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih.8 Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) smo na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) za potrebe sistematičnega vključevanja kompetenc, ki uresničujejo cilje trajnostnega razvoja in podnebne cilje, pripravili smernice in strokovne podlage za pripravo celostnega programa ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na področju PSI, ki vključujejo naslednje ravni: a). smernice. in. kriterije. za. VIZ,. ki. so. na. poti. k. trajnostnosti – celostni pristop k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, poleg razvoja kurikula, vključuje tudi razvoj delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v smeri trajnostnosti. V ta namen smo v okviru konceptualizacije VITR opredelili merila za vse I Agenda 2030: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/publikacije/Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf II 4. cilj Agende 2030 poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju. III Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/SRI/nacionalne_ smernice_VITR_2007.pdf IV https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/podnebni-cilji-in-vsebine-v-vzgoji-in-izobrazevanju/ V Konceptualizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. https://pcv.si/ 6 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam vzgojno-izobraževalne zavode s poudarkom na odzivanju na podnebne spremembe in spodbujanju zelenega prehoda.9 Za potrebe izbora sodelujočih VIZ v projektu PCVIZ poklicnega in strokovnega izobraževanja smo skupaj z ostalimi javnimi zavodi s področja vzgoje in izobraževanja (ACS, CŠOD in ZRSŠ) določili kriterije za izbor sodelujočih VIZ. Za potrebe evalvacije projektnih aktivnosti smo na CPI izdelali vprašalnik za samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov s področja trajnostnosti ter pripravili vodnik za VIZ na poti k trajnostnosti;VI b). kompetenčne.okvire.umeščanja.kompetenc.s.področja.trajnostnosti.in.blaženja.podnebnih.sprememb. v.poklicne.standarde – podlago za pripravo izobraževalnih programov predstavljajo poklicni standardi, ki se pripravijo v sodelovanju z gospodarstvom in upoštevajoč njegove potrebe. Izdelani kompetenčni okviri dajejo pregled trajnostnih vsebin, ki so v posameznem gospodarskem sektorju pomembne, ter predstavljajo podlago za prenos teh vsebin v poklicne standarde in izobraževalne programe;VII c). model.za.načrtovanje.ali.analizo.izdelka.oz..storitve.z.vidika.trajnostnosti – razvili smo pripomoček za izobraževalce in učeče se v poklicnem in strokovnem izobraževanju za učinkovitejšo podporo učečih se pri usvajanju kompetenc za trajnostnost. Ključne podlage za pripravo modela so smernice in koncepti s področja zelenega prehoda, ki se nanašajo na področje gospodarstva ter na področje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Za celostno umeščanje in razvoj kompetenc za trajnostnost na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je treba upoštevati in razvijati nadaljnje aktivnosti na vseh zgoraj navedenih ravneh celostnega programa. Model. za. načrtovanje. ali. analizo. izdelka. oz.. storitve (v nadaljevanju: model) z vidika trajnostnosti, ki ga predstavljamo v tem priročniku, je lahko uporaben za vsakogar, saj smo vsi uporabniki oz. potrošniki izdelkov ali storitev. Vprašanja, ki smo jih pripravili v okviru modela, nas spodbujajo k razmisleku ali nadaljnjemu raziskovanju, koliko oz. na kakšen način so izdelki ali storitve trajnostni. Pomembno je, da si ta vprašanja zastavljajo tudi proizvajalci, trgovci, izobraževalci, mentorji v podjetjih, učeči se in vsi preostali členi naše družbe. Da resnično ponotranjimo vrednote trajnostnosti, morajo snovalci izdelkov ali storitev temeljito obravnavati vse opisane faze modela. Ponotranjenje vrednot trajnostnosti bo pripeljalo do tega, da bomo trajnostno delovali na vseh področjih življenja. Model predstavlja le grobi okvir in eno od možnih orodij oz. pripomočkov za nadaljnji razvoj tako vsebin kot kompetenc za trajnostnost. Zato je naloga izobraževalcev, da se nadalje izobražujejo in usposabljajo ter vsebinsko nadgrajujejo in dopolnjujejo področja, da bodo lahko kompetence na področju trajnostnosti razvijali glede na potrebe strokovnega področja in potrebe učečih se. Priročnik je namenjen izobraževalcem, ki lahko iz njega izberejo vsebine za učeče se. Priročnik je sestavljen iz opisa izhodišč za pripravo modela, opisa modela in napotkov, kako lahko izobraževalci model uporabijo pri načrtovanju učnih aktivnosti. V priročniku so opisane vse faze modela ter ključna in dodatna vprašanja, ki jih lahko izobraževalci uporabijo za razpravo ali nadaljnje raziskovanje z učečimi se. Prav tako vsaka faza vsebuje nekaj krajših nalog, ki jih lahko izobraževalci izberejo za načrtovanje aktivnosti učečih se. Priloge priročnika predstavljajo podporno gradivo, ki ponuja dodatno razlago izhodišč za pripravo modela. V podporo priročniku so nastala tudi druga strokovna gradiva, ki so zbrana v zborniku gradiv nastalih v projektu PCVIZVIII ter omogočajo bolj poglobljen vpogled v razlago posameznih področij trajnostnosti, ki smo jih prepoznali za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanjaIX. Ob priročniku smo pripravili tudi didaktični pripomoček oz. slikovni prikaz modela za načrtovanje ali analizo izdelka oz. storitve, ki je učečim se in tudi izobraževalcem namenjen pri načrtovanju ali analiziranju izdelkov oz. storitev z vidika trajnostnosti (glej Prilogo IV - didaktični pripomoček za načrtovanje trajnostnega izdelka oz. storitve). VI Stopiti na pot trajnostnega razvoja. Vodnik po poti do trajnostne šole. Zakaj? Kaj? Kako? V pripravi, objavljen predvidoma dec. 2023 na spletni strani https://cpi.si/ VII Vsebine najdete v Priročniku za umeščanje kompetenc s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde in izobraževalne programe. V pripravi, objavljen predvidoma mar 2024 na spletni strani https://cpi.si/ VIII Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi. si/ IX Učiteljem v branje priporočamo tudi priročnik Razmišljamo in delujemo trajnostno, ki je namenjen učiteljem katerega koli predmeta/modula, ki želi vključiti vsebine trajnostnega razvoja v pouk: https://cpi.si/aktualno/knjiznica/gradiva/razmisljamo-in-delujemo-trajnostno/ Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 7 1. IZHODIŠČA.ZA.PRIPRAVO.MODELA.ZA.ANALIZO. ALI.NAČRTOVANJE.IZDELKA.ALI.STORITVE.Z.VIDIKA. TRAJNOSTNOSTI Ker je področje trajnostnosti in zelenega prehoda izjemno široko, smo želeli razviti model, ki bi bil vsem izobraževalcem v podporo pri razvoju kompetenc.za.trajnostnost.v.poklicnem.in.strokovnem.izobraževanju, in to ne glede na strokovno področje, ki ga pokriva. Pri snovanju modela smo upoštevali naslednja vodila: • slediti ciljem mednarodnih, evropskih in nacionalnih dokumentov in priporočil; • opredeliti kompetence za trajnostnost na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja; • ustvariti enoten model za umeščanje kompetenc za trajnostnost v vsa strokovna področja PSI oz. vse izobraževalne programe; • ustvariti model, ki omogoča razvoj kompetenc in vsebin trajnostnega razvoja na vseh ravneh izobraževanja za PSI ter sledi različnim taksonomijam znanja; • slediti konceptu učenja z delom (angl. learning by doing). Za razumevanje sistemske in kompleksne narave podnebnih izzivov in soočanje z njimi je treba razvijati sistemsko razmišljanjeX ter znanje o povezavah med okoljskimi, gospodarskimi ter družbenimi procesi in trendi, ob tem pa razvijati tudi spretnosti ter odnose, stališča in vrednote, ki bodo posamezniku in družbi omogočili ustrezno preobrazbo in odgovorno delovanje.10 Zaradi tega je na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja pomembno, da pri učečih se razvijamo tako ključne kot poklicne kompetence. »Kompetence so razvijajoče se zmožnosti posameznikov, da uporabljajo znanje, spretnosti in sposobnosti za ustvarjalno, učinkovito ter etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okoliščinah v poklicu, družbenem in zasebnem življenju. Ključne kompetence so nujne za vse prebivalce in prenosljive med različnimi poklici, predvsem pa posamezniku omogočajo udeležbo v družbi in osebnostni razvoj. Poklicne kompetence se delijo na: generične kompetence, ki so skupne za podobne poklice, delovna opravila ali skupine delovnih mest na nekem poklicnem področju, in poklicno specifične kompetence, ki so specifične za posamezna delovna mesta ali opravila.«11 Kompetence za trajnostnost so v evropskem in tudi slovenskem prostoru prepoznane kot ene bistvenih. Nedavno sprejet evropski okvir kompetenc za trajnostnost GreenCompXI opredeljuje kompetence za trajnostnost, ki naj bi jih vsak prebivalec imel priložnost razvijati že od zgodnjega otroštva.12 Tudi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja sledimo okviru kompetenc za trajnostnost GreenComp kot okviru za razumevanje ključnih. kompetenc. za. trajnostnost. V Prilogi I smo opisali temelje za razumevanje okvira GreenComp in njegovo uporabo za potrebe razvoja kompetenc za trajnostnost na širši okoljsko-družbeno-gospodarski ravni. X Več o tem si lahko preberete v publikaciji Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ XI GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf 8 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Ker je preobrazba gospodarstva ključnega pomena za zeleni prehod, je pomembno, da novi diplomanti pridobijo tudi želene kompetence za delovanje v določenem sektorju. Sledeč.Agendi.2030 in Evropskemu.zelenemu. dogovoru smo na Centru RS za poklicno izobraževanje za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja prepoznali deset ključnih področij trajnostnosti ter izdelali kompetenčne okvire umeščanja kompetenc s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde. Te okvire smo uporabili za razumevanje poklicnih.kompetenc.za.trajnostnost (več o tem v Prilogi II). Ključni dejavnik pri zelenem prehodu je prehod v krožno gospodarstvo, zato je okoljsko primerna zasnova izdelkov/storitev oz. zasnova izdelkov/storitev, ki je bolj trajnostna, ena od pomembnih direktiv EU (več o tem v Prilogi III). V ta namen smo kot izhodišče za pripravo modela izbrali izdelek.oz..storitev, saj prav oblikovanje izdelkov oz. opravljanje storitev predstavlja pomemben element vseh izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja: • izdelek oz. storitev predstavlja učni izid in obvezen način ocenjevanja pri večini strokovnih modulov srednješolskega izobraževanja oz. večini predmetov na VSŠ; • izdelek oz. storitev je sestavni del zaključnega izpita in poklicne mature vseh srednješolskih izobraževalnih programov PSI. Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 9 2. OPIS.MODELA.ZA.ANALIZO.ALI.NAČRTOVANJE.IZDELKA.OZ. STORITVE Z VIDIKA TRAJNOSTNOSTI Proizvodnja in uporaba izdelkov ter prav tako tudi načrtovanje in izvajanje različnih storitev imajo vpliv na družbo in okolje, torej na posege v prostor, izčrpavanje in rabo virov in surovin ter ustvarjanje odpadkov. Načelo »vzemi-naredi-uporabi-zavrzi« je nevzdržno, načela krožne ekonomije pa lahko ponujajo drugačna in bolj vzdržna ravnanja. Po načelih. linearnega. gospodarstva lahko pot nastanka izdelka vse do konca njegovega življenjskega cikla prikažemo s spodnjo shemo: Slika 1: Shematski prikaz poti nastanka izdelka vse do konca njegovega življenjskega cikla »Življenjski cikel« pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze obstoja izdelka, kar vključuje pridobitev surovin ali nastanek iz naravnih virov, predhodno obdelavo, izdelavo, shranjevanje, distribucijo, namestitev, uporabo, vzdrževanje, popravilo, nadgradnjo, prenovitev in ponovno uporabo ter konec življenjske dobe.13 Ob upoštevanju smernic za zeleni prehod in koncepta krožnega.gospodarstva smo zgoraj prikazani linearni model (slika 1) prikazali v krožni obliki (slika 2). Ker želimo učeče se spodbujati k razmisleku o vrednotah in bolj vzdržni trajnostni prihodnosti, smo modelu pred fazo načrtovanja izdelka ali storitve dodali še fazo odločitve za izdelavo izdelka oz. izvedbo storitve (angl. product decision). Shematski prikaz na sliki 2 predstavlja pot nastanka izdelka/storitve in celotnega življenjskega cikla v krožni obliki, ki je sestavljena iz dveh ključnih faz: • faze odločitve za izdelavo izdelka ali izvedbo storitve (angl. product decision) in • faze načrtovanja izdelka oz. storitve, ki vključuje naslednje podfaze: – nabava/priprava materialov in surovin, – proces izdelave izdelkov oz. izvajanja storitev, – trženje/distribucijo izdelkov oz. storitev; ter še dve podfazi, ki sta namenjeni razmisleku proizvajalcev in trgovcev o potrošnikovi izkušnji. Odgovornost proizvajalcev in trgovcev je, da uporabnikom in potrošnikom predstavijo jasne in resnične informacije ter dajo nadaljnja navodila: – o uporabi izdelka oz. storitve na najbolj trajnosten način ter – o tem, kaj lahko potrošnik oz. uporabnik naredi z izdelki oz. storitvami, ko bo njihov življenjski cikel »končan«. 10 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Slika 2: Shematski prikaz poti od nastanka izdelka in celotnega življenjskega kroga v krožni obliki Ne glede na to, ali proizvajamo izdelke oz. izvajamo storitve, smo vpeti v podobne mehanizme življenjskega kroga, saj tudi storitev načrtujemo in pripravljamo, prav tako pri izvajanju storitve mnogokrat izdelke bodisi izdelujemo (npr. slaščice v slaščičarni) bodisi jih uporabljamo. Ob upoštevanju smernic.za.okoljsko.primerno.zasnovo.za.trajnostne.izdelke.oz..storitve ter drugih smernic nam prikazani model služi kot pripomoček za razvoj kompetenc za trajnostnost (ključnih in poklicnih). V ta namen smo osnovno strukturo (slika 2) dodatno povezali še s (prikazano na sliki 3): • področji in kompetencami okvira GreenComp – če želimo ustvarjati trajnostne izdelke oz. storitve, sta že pri odločitvi za izdelek oz. storitev potrebna celostni pristop in razmislek, ki ga podpirajo širša družbena, okoljska in sistemska vprašanja (več o tem v Prilogi I); • kompetenčnimi okviri, nastalimi na podlagi desetih prepoznanih področij trajnostnosti, ki jih moramo upoštevati v vseh fazah načrtovanja izdelka ali storitve. Pri analizi oz. načrtovanju izdelkov ali storitev upoštevamo in sledimo področjem trajnostnosti ter ob pomoči kompetenčnih okvirov v vseh fazah načrtovanja ali analize izdelka oz. storitve opravimo razmislek o rabi naravnih virov, energiji, družbeni odgovornosti, odpadkih, transportu itd. (Priloga II). Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 11 Slika 3 Slika 3: Shematski prikaz modela, ki se povezuje z okvirom kompetenc GreenComp ter poklicnimi kompetencami 10 področij trajnostnosti 12 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 3. KAKO LAHKO UPORABIMO MODEL ZA ANALIZO ALI.NAČRTOVANJE.IZDELKA.OZ. STORITVE.Z.VIDIKA. TRAJNOSTNOSTI.V.IZOBRAŽEVANJU? Model za analizo ali načrtovanje izdelka oz. storitve z vidika trajnostnosti (v nadaljevanju: model) je hkrati namenjen izobraževalcem in učečim se. Za izvajanje aktivnosti s področja trajnostnosti je treba ugotoviti, katere teme oz. cilji trajnostnosti so že vključeni v kataloge znanj in kateri so tisti, ki se jim je treba posvetiti medpredmetno ali interdisciplinarno. Pri tem je nujno zagotoviti aktualnost izbranih vsebin in omogočiti participacijo učečih se. Izobraževalci se lahko vprašajo, kateri pristopi podpirajo in spodbujajo pozornost, radovednost, aktivnost in povezovanje ter kako mladim omogočiti, da odkrijejo, kakšen je njihov prispevek k trajnostnosti. Prostor učenja naj prav tako odraža vrednote, ki so nam pomembne. Pri učenju drug od drugega ter učenju iz naravnega in družbenega okolja se je pomembno povezovati z lokalnim okoljem in graditi partnerstva z različnimi deležniki.10 Izhodišče modela je izdelek oz. storitev, ki je pomemben element vseh izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Z izdelavo konkretnih izdelkov in opravljanjem storitev učeči se pridobijo kompetence za obvladovanje celostnih in zahtevnih delovnih nalog na posameznem poklicnem področju, za katero se izobražujejo. V procesu načrtovanja ali analiziranja izdelka/storitve (bodisi v okviru strokovnega modula ali kot del zaključnega izpita oz. poklicne mature) imamo izobraževalci priložnost, da na eni strani učeče se seznanimo z načeli in cilji trajnostnosti (skladno s Smernicami za VITR in Agendo 2030), na drugi strani pa jih spodbudimo k razmisleku o ključnih in dodatnih vprašanjih pri načrtovanju izdelka/storitve (predlagana vprašanja so prikazana v nadaljevanju). Naša naloga je, da učečim se ponudimo prostor za raziskovanje in razmislek ter jim pri morebitnih vprašanjih nudimo dodatne informacije in podporo.XII Ko razmišljamo o izdelkih ali storitvah, razmišljamo o vseh fazah življenjskega cikla. Postavimo si lahko naslednja vprašanja: • Na kaj je treba misliti/kaj je treba storiti pred izdelavo/izvedbo izdelka/storitve? • Na kaj je treba misliti/kaj je treba storiti v procesu izdelave/izvedbe izdelka/storitve? • Na kaj je treba misliti/kaj je treba storiti po izdelavi/izvedbi izdelka/storitve? • Na kaj je treba misliti/kaj je treba storiti pri uporabi izdelka/storitve? • Na kaj je treba misliti/kaj je treba storiti po koncu uporabe izdelka/storitve? Obenem razmišljamo tudi o tem, katero znanje potrebujemo, katere spretnosti moramo obvladati za izdelavo izdelka oz. opravljanje storitve in kako smo pri tem naravnani oz. kakšen odnos imamo do izdelka/storitve in njegovega/njenega vpliva na okolje in družbo (slika 4): • Kje, kako in na kakšen način pridobivamo npr. materiale, informacije, izdelke, surovine? • Kako proizvajamo/izvajamo/uporabljamo/rabimo/odstranjujemo? • Kakšen odnos razvijamo do teh izzivov? XII Dodatna strokovna gradiva s področja trajnostnosti najdete v publikaciji Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 13 Slika 4: Vprašanja za razvoj kompetenc za trajnostnost na primeru načrtovanja izdelka ali storitve z vidika življenjskega cikla izdelka ali storitve V nadaljevanju so opisane posamezne faze modela, ki podpirajo bolj trajnostno načrtovanje izdelkov oz. storitev. V ta namen je pripravljenih tudi nekaj nalog za učeče se ter podporna vprašanja, ki nam pomagajo razmišljati trajnostno in ustvarjati čim bolj trajnostne rešitve na različnih področjih. I..faza:.Odločitev.za.izdelavo/izvedbo Paradigma o neskončni širitvi gospodarstva ter vse večjem in hitrejšem povpraševanju po novih, zanimivih in luksuznih izdelkih in storitvah ob zavedanju, da imamo na voljo omejene količine virov in prostora na zemlji, zahteva spremembe v naših načinih življenja in ravnanja. Zato moramo o teh načinih ponovno premisliti in poiskati bolj vzdržne rešitve. Izdelava nekega izdelka ali izvajanje neke storitve ima lahko pomembne vplive na okolje in družbo v vseh fazah življenjskega cikla – od pridobivanja surovin do končne izvedbe storitve oz. končnega izdelka in njegove odstranitve. S tega vidika je nujen premislek o vrednotah in potrebah družbe v okviru narave in okolja ter družbe, v kateri živimo. Vse več odpadkov nastaja zaradi izdelave in uporabe izdelkov za enkratno uporabo, izdelave izdelkov iz nekakovostnih materialov in surovin itd. Prav tako tudi pojav trenda hitre mode, kjer se hitra menjava slogov kaže v kratkotrajni uporabi in hitri zamenjavi posameznih izdelkov in storitev, prispeva k veliki količini odpadkov. Posledično raste poraba energije in naravnih virov, povečuje se poseg v prostor. V tem smislu je nujno razmisliti o tem, katere potrebe kot družba sploh imamo in na kakšen način bi jih lahko zadovoljili tako, da bi ohranjali naravo in okolje ter bili družbeno pravični, in to na lokalni in tudi globalni ravni. Izdelke in storitve je treba obravnavati tudi v luči podnebnih sprememb. Posegi v prostor, degradacija biotske raznovrstnosti, raba energije in naravnih virov ter s tem povzročitev ogromnih količin emisij toplogrednih plinov povzročajo podnebne spremembe. Podnebne spremembe povečujejo vplive okolja na zdravje in varnost ljudi, ki bodo z nadaljevanjem takega trenda bolj obsežni in izraziti. Pri odločanju za izdelavo oz. izvedbo je potreben tudi premislek o vplivu izdelka/storitve na zdravje uporabnikov in tudi vseh, ki sodelujejo pri izdelavi (od pridobivanja surovin za izdelavo izdelka do razmer v proizvodnji). Zaradi posledic vpliva podnebnih sprememb na zdravje in varnost ljudi se še bolj poglabljajo tudi neenakosti med posamezniki, med spoloma ter med skupinami prebivalstva različnih regij in kultur, različnih starostnih skupin in različnih etničnih skupnosti, kar vodi v morebitne družbene spore in množične migracije.14 14 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam V zadnjem času so potrošniki vse bolj ozaveščeni in se usmerjajo k etični uporabnosti ter kupujejo izdelke, ki so izdelani ob upoštevanju interesa narave in družbe – potrošnike zanimajo sestava in izvor materialov v izdelku, pravična trgovina in vpliv, ki jih imajo določena industrija in podjetja na naravo in družbo. Zato je pri odločitvi za izdelavo izdelka ali oblikovanje storitve ter tudi njegov/njen nakup nujen premislek o vplivu izdelka/storitve na okolje in družbo v vseh fazah življenjskega cikla. Ko izdelek izdelujemo oz. storitev izvajamo, se vprašajmo, kako bi lahko bila izdelek in storitev okoljsko.in. družbeno.odgovorna: • da nista škodljiva okolju, družbi in naravi, • da sta družbi oz. uporabnikom koristna in • da nista etično sporna z vidika celotnega življenjskega kroga. KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Kaj sploh je trajnostni izdelek/trajnostna storitev? • Kakšen odziv lahko izdelek/storitev sproži pri lokalni ali kaki drugi skupnosti? • Zakaj si želimo izdelati oz. kupiti ravno ta izdelek/to storitev? • Kako načrtujemo izdelek/storitev tako, da ta v vsem svojem življenjskem krogu podpira pravičnost – do ljudi, narave in okolja? • Kako izdelek/storitev podpira vrednote, ki jih družba potrebuje za zeleni prehod? • Kateri podoben izdelek/podobna storitev je že na trgu? • Kako lahko izdelek/storitev načrtujemo na način, da zasleduje podnebne cilje in je hkrati koristen/ koristna za okolje in zdravje ljudi? • Kakšno je sporočilo izdelka oziroma storitve? • Kako izdelek/storitev podpira prihodnost, ki si jo želimo? Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 15 NALOGE: • Primerjajte svojo idejo za izdelek/storitev z drugimi podobnimi izdelki/storitvami. V čem se vaš izdelek/ vaša storitev razlikuje? Je bolj trajnosten/trajnostna? • Naredite raziskavo med potencialnimi uporabniki o tem, kaj menijo o vašem izdelku/vaši storitvi in njegovi/njeni trajnostnosti. • Preučite glavne posledice podnebnih sprememb. Kako bi svoj izdelek/svojo storitev lahko prilagodili tem spremembam? • Naredite seznam naravnih virov, ki jih potrebujete za izdelek/storitev. Razmislite, kako bi neomejeno črpanje teh naravnih virov vplivalo na okolje in družbo. II..faza:.Načrtovanje.izdelkov.ali.storitev.po.načelih.ekodizajna Oblikovanje je ena od osnovnih značilnosti človeškosti in temeljna določilnica kakovosti njegovega življenja. Vpliva na vsakogar, v vsaki podrobnosti vsega, kar počnemo vsak dan15 in je proces, skozi katerega ustvarjamo materialna, prostorska, vizualna in izkustvena okolja. Kadar govorimo o okoljsko primerni zasnovi, izdelke oz. storitve zasnujemo tako, da sistematično integriramo okoljske vidike v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Širše področje, ki zajema načrtovanje dolgoročnih rešitev, ki bodo družbam pomagale zagotavljati blagostanje ljudi in planeta, na katerem živimo, še veliko prihodnjih generacij, imenujemo trajnostno.oblikovanje14. Ekodizajn je pristop k načrtovanju izdelkov in storitev, ki zavestno upošteva okoljske vidike izdelka/storitve skozi celotno življenjsko dobo in teži k izdelkom oz. storitvam, ki imajo najmanjši možni vpliv na okolje16. Pojem eko dizajn se v prvi vrsti uporablja v smislu regulative. Ponuja kriterije in normative, ki jih lahko uporabimo pri vrednotenju izdelka ali storitve, ko ta pride na trg14. Izdelek bo moral zadovoljevati več načel/pogojev13: 9 trajnost in zanesljivost izdelkov; 9 možnost ponovne uporabe izdelkov; 9 možnost nadgradnje, popravljivost, vzdrževanje in prenovitev izdelkov; 9 prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb, v izdelkih; 9 energijsko učinkovitost izdelkov in učinkovitost rabe virov; 9 vsebnost recikliranih materialov v izdelkih; 9 ponovno izdelavo in recikliranje izdelkov; 9 ogljični in okoljski odtis izdelkov; 9 pričakovano nastajanje odpadnih materialov iz izdelkov; 9 vsebuje informacijske zahteve, vključno z digitalnim potnim listom izdelka. 16 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Ogljični.odtis predstavlja količino toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida (CO ), 2 ki jih posameznik, organizacija ali izdelek sprosti v ozračje v določenem časovnem obdobju. Ta meritev se pogosto izraža v enotah ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO e) 2 in se uporablja za oceno vpliva na globalno segrevanje. Ogljični odtis je pomemben kazalnik okoljskega vpliva in se uporablja za prepoznavanje možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.14 Ekološki.ali.okoljski.odtis je merilo, ki kvantitativno ocenjuje vpliv človekove dejavnosti na Zemljine naravne vire in ekosisteme. Ta koncept se uporablja za izračun, koliko zemlje in vodnih površin potrebuje proizvodnja dobrin in storitev, ki jih posameznik ali skupina porabi, ter za asimilacijo odpadkov, ki jih proizvede. Ideja ekološkega odtisa je namenjena ozaveščanju o trajnostni rabi virov in spodbujanju odgovornejšega ravnanja z okoljem.14 V akcijski načrt za krožno gospodarstvo17 so vključeni ukrepi, ki podjetja spodbujajo k ponujanju ponovno uporabljivih, trajnih in popravljivih izdelkov. Potrošniki in uporabniki imajo pri zelenem prehodu, izvedenem na družbeno odgovoren način, dejavno vlogo, zato jih je treba spodbujati, da izbirajo takšne izdelke. Svoje mesto bodo našli novi.poslovni.modeli, ki podpirajo trajnostno.poslovanje ter bodo temeljili na najemanju in izmenjavi blaga in storitev, dokler bodo resnično trajnostni in cenovno dostopni (zeleni dogovor).14 Trajnostno poslovanje je način poslovanja podjetij in organizacij, ki združuje ekonomske, okoljske in družbene vidike, da bi dosegli dolgoročno uspešnost ter ohranili ravnovesje med dobičkom, skrbjo za okolje in odgovornostjo do družbe. Integracija trajnostnosti v poslovne funkcije podjetja zahteva temeljit premislek o načinu delovanja, tveganjih za poslovanje, vključevanju različnih deležnikov, spremembi procesov, vključevanju in nagrajevanju inovacij ter vplivih na okolje in družbo, v katerih poslovni sistem deluje.14 Pri razmisleku o novih poslovnih modelih, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, si lahko pomagamo z načeli oz. strategijami krožnosti 9 R v proizvodni verigi (slika 5). Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 17 Slika 5: Prednostni vrstni red strategij krožnosti v sklopu proizvodnje (prirejeno po Potting s sod., 2017)18 Dober primer trajnostnega poslovnega modela je razvoj produktov, ki jih potrošniku ponudimo v obliki storitve (angl. product as a service). Izdelki so na ta način v lasti proizvajalca oz. trgovca in ne potrošnika. Tak poslovni model je bolj trajnosten iz več razlogov: učinkovitejša raba naravnih virov, izdelki imajo daljšo življenjsko dobo, preprosto jih je vzdrževati ter omogočajo popravila, nadgradnjo in ponovno uporabo. Po koncu uporabe proizvajalec oz. trgovec poskrbi za popravila, nadgradnjo ali recikliranje in skladiščenje, kar vodi do manjše količine odpadkov in s tem povezanih emisij toplogrednih plinov. Ta poslovni model spodbuja načrtovanje sodelovanja med izdelovalci, ponudniki storitev in potrošniki, poganja inovacije na področju dizajna, tehnik popravil ter porabe surovin in materialov ter spodbuja, da potrošnik bolj kot lastništvo ceni dostopnost storitve in uporabnost, kar se lahko kaže v zmanjšanju potrošnje.19 18 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Večji svetovni proizvajalec bele tehnike v nekaj državah trenutno nudi najem svojih aparatov bele tehnike. Za mesečno najemnino nudi dostavo, vzdrževanje in popravila aparata. Najem aparatov namesto nakupa lahko vodi v manjše količine nastalih odpadkov, saj najem aparata potrošniku nudi določeno fleksibilnost – ob selitvi ali spremembi potreb (manj ali več družinskih članov). Velikokrat se potrošniki zaradi visokega stroška popravila namesto za popravilo odločijo za zamenjavo aparata, čemur se pri najemanju izognemo.20 Primer uporabe odpadkov enega sektorja kot materiala za drugega je slovensko zagonsko podjetje, ki na osnovi organskih odpadkov razvija v celoti biološko razgradljive materiale. Tako so na primer razvili cvetlični lonček, ki ga skupaj z mlado rastlino zasadimo v zemljo, kjer tri tedne služi kot zaščita pred vrtnimi zajedavci, po razgradnji pa material služi kot gnojilo za rastlino.21 V okviru slovenskega raziskovalnega inštituta so razvili papir iz treh tujerodnih invazivnih vrst (japonski dresnik, kanadska zlata rozga in orjaška zlata rozga). Prav tujerodne invazivne vrste spadajo med pomembne grožnje biotski raznovrstnosti. Z naravnim virom, pri katerem je odstranitev iz okolja dobrodošla in koristna, so izdelek za enkratno uporabo naredili okolju prijazen in koristen.22 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 19 KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Kako z izdelkom nadomestimo običajne izdelke za enkratno uporabo in s tem prispevamo k manjši količini nastalih odpadkov? • Kako načrtujemo izdelek, da je primeren za izposojo ali deljeno lastništvo? • Kako dosežemo, da je izdelek za enkratno uporabo trajnosten? • Katere trajnostne materiale lahko uporabimo za izdelavo izdelka oz. izvajanje storitve? • Kako življenjski krog izdelka/storitve načrtujemo tako, da se bodo materiali vrnili v krog? • Katere rabljene/reciklirane materiale lahko uporabimo? • Kako dosežemo, da je izdelek mogoče razstaviti in da ga je mogoče popraviti? • Kako lahko izdelek načrtujemo trajnostno: z mislijo na naravo, ekosistem in generacije, ki prihajajo za nami? • Kako lahko del zaslužka investiramo v trajnostnost? • Kako lahko v dizajn vključimo nove uporabnike/-ce? • Kako lahko vključimo tudi strokovnjake s področja trajnostnosti? • Kdo nam v lokalnem okolju lahko pomaga pri načrtovanju? • Kakšna naj bo embalaža izdelka? Je lahko izdelek brez embalaže ali v povratni embalaži? • Kako lahko načrtujemo izdelek, da ga bo po koncu uporabe preprosto reciklirati? • Kako načrtujemo izdelek/storitev, da bo ta ločen/-a od črpanja naravnih virov? • Kako lahko načrtujemo izdelek, ki bo spremenil vedenje uporabnika in bo multifunkcionalen? • Kako naj načrtujemo izdelek/storitev, da bo poraba materialov kar najmanjša? 20 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam NALOGE: • Pri načrtovanju izdelka oz. storitve razmislite o njegovi/njeni skladnosti s konceptom 9R. Na kateri stopnji se nahaja? • Veliko nemško kozmetično podjetje je na primer z uporabo novih materialov in oblike plastenk porabilo 350 ton manj plastike na leto, hkrati pa je embalažo mogoče 100-odstotno reciklirati.23 Poiščite še kak primer, kako lahko s preprostimi prilagoditvami oblikovanja izdelka zmanjšaš njegov ekološki odtis. • Ocenite ekološki odtis načrtovanega izdelka/načrtovane storitve. Razmislite, ali je mogoče ekološki odtis zmanjšati, ne da bi to vplivalo na kakovost izdelka/storitve. Kako?XIII 1.. Nabava/priprava.materialov,.surovin.in/ali.izdelkov Materiale, surovine ali izdelke lahko pridobivamo na različne načine. Pomembno je, da poznamo vse elemente in člene v nabavni oz. oskrbovalni verigi, tj. proizvajalca, dobavitelja, distribucijske kanale in kupca. V fazi nabave materialov, surovin oz. izdelkov za izdelavo izdelka oz. izvajanje storitve je razmislek o njihovem izvoru in kakovosti ključen. Hkrati je pomembno pridobiti tudi informacije o načinu pridelave in predelave oz. pridobivanja surovin in materialov. Pri tem moramo preučiti, ali so surovine omejene in redke oz. ali izhajajo iz držav s slabimi delovnimi pogoji in socialnimi standardi. Ne smemo prezreti oblik kršitev človekovih in delavskih pravic, torej ne družbenih in ne političnih razmer v tej državi.XIV Ocenjujejo, da 70 % kakavovih zrn, vzgojenih za čokolado, raste v zahodni Afriki. Svetovne potrebe po kakavu se povečujejo. Da bi jih kmetje zahodne Afrike zadovoljili, izsekavajo gozdove. Strokovnjaki ocenjujejo, da je 70 % vseh ilegalnih krčitev gozda povezanih s pridobivanjem kakava. Poleg tega na kmetijah velikokrat delajo otroci, ki v življenju čokolade nikoli niti ne pokusijo.24 Z zamenjavo čokolade kot surovine z bolj vzdržnimi izbirami (npr. rožiči) ali z nakupom čokolade proizvajalca s certifikatom s področja družbene odgovornosti (npr. Fairtrade International) lahko zmanjšamo negativen vpliv izdelka na okolje in družbo. Pridobivanje surovin vedno zahteva posege. v. prostor. Zaradi vedno večjega izčrpavanja virov na račun svetovnega povpraševanja po blagu in storitvah se zaradi sedanjih sistemov nevarčne proizvodnje in potrošnje v svetovnem gospodarstvu povečujejo stroški osnovnih surovin, mineralov in energije. Nastaja več odpadkov, povečujejo se tudi onesnaževanje in svetovne emisije toplogrednih plinov (TGP), prihaja do degradacije tal, krčenja gozdov in izgube biotske raznovrstnosti. Vse pogosteje se srečujemo s širjenjem puščav in ekstremnimi dogodki, kot so požari, poplave in suše, ki jih v celoti ali delno povzroča netrajnostna raba naravnih virov.14 S tega vidika je odločitev za krožnost nujna. XIII Pri tem si lahko pomagate s publikacijo Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ XIV Več o tem lahko preberete v publikaciji Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 21 Svetovna poraba surovin, kot so biomasa, fosilna goriva, kovine in minerali, naj bi se v naslednjih štiridesetih letih podvojila, letna količina nastalih odpadkov pa naj bi se do leta 2050 povečala za 70 %. Stanje skoraj dveh tretjin svetovnih ekosistemov se poslabšuje, pri čemer obstajajo dokazi, da so že presežene meje zmogljivosti planeta na področju biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in dušikovega cikla. Do leta 2030 bo verjetno nastal 40-odstotni primanjkljaj vode, razen če se znatno izboljša učinkovita raba virov. Obstaja tudi tveganje, da se bodo take težave zaradi podnebnih sprememb še poslabšale, zaradi česar bodo nastali visoki stroški.14 Pri izboru surovin ali materialov upoštevajmo tiste, ki imajo manjši ogljični odtis. Z izborom surovin ali materialov/ izdelkov lokalnega izvora se izognemo dolgim transportnim potem ter zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in negativne vplive transporta na okolje. Lokalna nabava lahko tudi spodbuja domače gospodarstvo. Tudi z uporabo recikliranih materialov kot surovine za izdelek (ali pri izvajanju storitve) zmanjšamo potrebo po naravnih virih in s tem emisije TGP zaradi pridobivanja in obdelave (npr. recikliran aluminij ali plastika). Odpadek ene industrije je lahko surovina za drugo industrijo. Recikliranje je eden glavnih načinov za zmanjšanje porabe primarnih virov z njihovo zamenjavo s sekundarnimi materiali iz recikliranih odpadkov. Z recikliranjem izdelkov v primerjavi z novimi izdelki lahko prihranimo približno 30 % materialov, 40 % energije pri proizvodnji in 140 % proizvodnega časa. Recikliranje predstavlja alternativo konvencionalnemu odlaganju odpadkov, z njim prihranimo materiale in zmanjšamo emisije toplogrednih plinov – TGP. Recikliranje zmanjšuje uporabo svežih surovih materialov, porabo energije ter onesnaževanje vode in podtalnice zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in zraka zaradi sežiganja odpadkov.14 Slovensko socialno podjetje za izdelavo dišečih sveč uporablja odpadno jedilno olje, ki je ob neustreznem ravnanju velika okoljska grožnja, saj že en liter v kanalizacijski sistem odvrženega olja lahko onesnaži kar 1.000 litrov vode. Sveče izdelujejo osebe s težavami v duševnem zdravju.25 22 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Iz katerega materiala bo naš izdelek oz. katere materiale potrebujemo za izvajanje storitve? Ali je lahko ta material recikliran? Ali so lahko materiali izdelka čim bolj homogeni oz. iz istovrstnih sestavin? • Kako bomo vedeli, da je bila surovina pridobljena na okolju neškodljiv način? Kako preverimo, če so certifikati resnični? • Kako bodo surovine prišle do nas? Kolikšna je transportna razdalja? • Katera alternativna goriva ali prevozna sredstva so na voljo za transport materiala, surovin in izdelkov, ki jih potrebujemo? • Kateri so trajnostni materiali, ki jih lahko uporabimo, in kje jih lahko dobimo? • Kateri trajnostni materiali so na voljo v lokalnem okolju? • Kako lahko sami proizvedemo surovine za izdelek? Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 23 NALOGE: • Raziščite, kako pridobivajo surovine za vaš izdelek/vašo storitev. Kako bi jih zamenjali z okoljsko bolj vzdržnimi? • Preverite, katere materiale, ki jih potrebujete za izdelavo izdelka/izvajanje storitve, je mogoče po uporabi reciklirati. • Preučite lokalno gospodarstvo in preverite, s kom v lokalnem okolju se lahko povežete v fazi nabave. • Za vsako vhodno surovino poiščite člene nabavne verige: kje je bila pridobljena/proizvedena ter kdo so bili posredniki pri prodaji. 2.. Izdelava.izdelka.oz..izvedba.storitve.(proizvodnja/izvajanje) Odločitve, ki jih sprejemamo v fazi izdelave izdelka ali izvajanja storitve, lahko pomembno vplivajo na končno trajnostnost izdelka. Ključni izzivi v tej fazi so energetska učinkovitost, ponovna uporaba toplote in vode, zmanjšanje emisij, učinkovita raba materialov in ravnanje z odpadki. Proizvodnja izdelka ali izvajanje storitve običajno zahtevata večjo ali manjšo količino energije. Optimizacija proizvodnih tehnik, energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije lahko znatno zmanjšajo izpuste TGP. Prav tako lahko izpuste TGP zmanjšamo s prehodom na obnovljive vire energije. Prehod na obnovljive vire energije lahko prispeva k 55-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov, na ostanek emisij pa ključno vplivajo: svetovna proizvodnja cementa, jekla, plastike, aluminija in hrane. Če želimo k optimizaciji energetske učinkovitosti pristopiti čim bolj racionalno, moramo razumeti celostni sistem. Ko premišljujemo o virih, je treba raziskati, od kod in na kakšen način pridobivamo vire, ki jih rabimo vsak dan, ter kako jih rabimo oz. porabljamo.14 V Ljubljani obstajata že dva primera industrijske simbioze na področju rabe odpadne toplote. Javno podjetje Energetika Ljubljana za daljinsko ogrevanje uporablja odvečno toploto iz družbe Lek, Vodno mesto Atlantis pa se ogreva z odvečno toploto podjetja AquafilSLO (nekdaj Yulon).26 24 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Pomembno je, da se v vseh procesih proizvodnje seznanjamo s količinami vhodnih materialov in surovin ter s tem, kdaj v procesu nastajajo odpadki, in njihovimi potencialnimi količinami. Pri nekaterih procesih odpadki nastanejo na koncu procesa proizvodnje, v številnih primerih pa tudi v različnih fazah procesa proizvodnje izdelka.14 V drugem koraku je treba še preučiti, ali se je mogoče odpadkom, ki nastanejo v proizvodnem procesu, izogniti. V določenih primerih lahko stranske proizvode ponovno vključimo v isti ali drug proizvodni proces kot sekundarni vir. Nekatere odpadke je mogoče najprej reciklirati in šele nato uporabiti kot sekundarni vir. Izbira embalaže pomembno vpliva na ekološki odtis izdelka, zato je premislek o potrebi po embalaži ter njeni sestavi in obliki nujen.XV EU bo razvila zahteve, v skladu s katerimi bo do leta 2030 mogoče vso embalažo na trgu EU ponovno uporabiti ali reciklirati na ekonomsko upravičen način. Pripravila bo ukrepe v zvezi s plastiko za enkratno uporabo ter postavila regulativni okvir za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki temelji na rabi biomase. Opredelila bo tudi ukrepe, ki bodo podjetja spodbujali k ponujanju ponovno uporabljivih, trajnih in popravljivih izdelkov, potrošnike pa k izbiri takšnih izdelkov.27 EU pripravlja Uredbo o embalaži in odpadni embalaži28, ki uvaja zahteve za celoten življenjski cikel embalaže glede njene okoljske trajnostnosti in označevanja, zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca, zbiranje, obdelavo in recikliranje odpadne embalaže ter ukrepe in ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. V Sloveniji ravnanje z embalažo trenutno ureja Uredba o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21).29 Nekaj priporočil za ravnanje z embalažo: 9 Če embalaža ni nujna, se ji je priporočljivo izogniti. 9 Če je embalaža za izdelek nujna, se moramo izogniti dvojnemu embaliranju (npr. posamične tablete za pomivalni stroj, zavite v plastično embalažo in skupno plastično vrečko). 9 Embalaža naj bo homogena, saj taka potrošniku omogoča preprosto ločevanje odpadkov (izognemo se denimo pogosto nepotrebni kombinaciji kartonaste in plastične embalaže). 9 Z uporabo recikliranih materialov za embalažo zmanjšamo skupni ekološki odtis izdelka. 9 Z naraščajočo osveščenostjo potrošnikov je ustrezna embalaža lahko odločujoči dejavnik nakupa. XV Več o trajnostni embalaži lahko preberete v publikaciji Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 25 KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • S kom lahko prostore oz. naprave/stroje za proizvodnjo ali izvajanje storitve delimo in s tem prihranimo pri stroških? • V kolikšni meri lahko storitev opravljamo na daljavo? • Kako poskrbimo, da je proizvodnja/izvajanje storitve pravična/pravično do zaposlenih? • Koliko energije porabimo v posameznih fazah proizvodnje? V katerih fazah lahko uporabo energije zmanjšamo? • Kakšno energijo uporabljamo in ali lahko vir energije zamenjamo? Kako lahko porabimo manj energije oz. jo porabimo bolj učinkovito? • Katero vodo uporabljamo pri proizvodnji oz. izvedbi storitve? Kje lahko pitno vodo zamenjamo s tehnološko vodo, deževnico? Kako zmanjšamo porabo pitne vode? • Kako lahko ponudimo izdelek v čim bolj trajnostni embalaži (v povratni embalaži – vračljivi proizvajalcu, brez embalaže)? • Kako lahko ostanke iz proizvodnje uporabimo za druge namene (npr. odpadni papir)? 26 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam NALOGE: • Preverite, koliko ostanka nastaja v procesu izdelave vašega izdelka/pri izvajanju storitve. Kako lahko ta ostanek zmanjšate? • Pred embaliranjem se vprašajte, ali je treba izdelek embalirati. Če da, kakšen material boste uporabili? Kako lahko uporabite minimalno količino materiala za embalažo? • Preučite, kako oblikovati svojo storitev tako, da je strankam omogočen preprost dostop z javnim prevozom, kolesom ali peš. • Izmerite porabo energije za naprave, ki jih uporabljate pri delu. Naredite načrt, kako bi te naprave bolj energetsko učinkovito uporabljali. 3.. Trženje/distribucija.izdelkov.ali.storitev Ko smo izdelek izdelali oz. pripravili in organizirali vse pogoje za opravljanje storitve, je naslednja faza prodaja. izdelkov. oz.. storitev. Poleg vseh drugih veščin trženja, ki jih moramo obvladati pri prodaji izdelkov, je potrošnikom oz. uporabnikom treba dati kar se da jasne informacije o izdelku ali storitvi. Da bi se izognili t. i. greenwashingu XVI ali zelenemu pranju, bo zagotavljanje resničnih informacij, kot so digitalni potni list in znaki (certifikati), potrošnike spodbujalo k bolj trajnostnim izbiram. Informacije o trajnostnosti izdelkov ali storitev lahko potrošnike/uporabnike ozaveščajo, jih podpirajo pri njihovih nakupnih odločitvah ter jih usmerjajo v odgovorno rabo in odstranjevanje po koncu uporabe. Informacije za potrošnike se lahko posredujejo z različnimi znaki (npr. certifikati), nalepkami in navodili, lahko pa tudi na spletnih straneh oz. s kodami QR. XVI Greenwashing ali zeleno pranje je zavajanje potrošnikov o produktih, ki naj bi bili bolj zeleni, kot so v resnici (več o greenwashingu lahko preberete na https://knof.si/ blog/2021/08/26/greenwashing-zeleno-pranje-zeleni-sijaj-ali-zeleno-zavajanje/). Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 27 Pri trženju izdelka lahko upoštevamo naslednja načela30: 9 trditve morajo temeljiti na dokazih in morajo biti resnične; 9 izpostavite karakteristike izdelka/storitve, ki dejansko vplivajo na trajnostnost izdelka/storitve, oz. prikažite celotno sliko trajnostnega produkta in potrošnika seznanite s tem, na kakšen način vaš izdelek podpira vse tri stebre trajnostnosti (okoljski, socialni in ekonomski); 9 informacije naj bodo za potrošnika uporabne, delite informacije, ki mu bodo pomagale razumeti vlogo pri izboljšani uporabi izdelka/storitve in vpliv njegovega ravnanja na končni ekološki odtis izdelka; 9 sporočajte razumljive informacije – informacije naj poiščejo potrošnika in ne obratno (informacije naj bodo očitne in berljivo zapisane); 9 potrošnika spodbudite, da s svojim ravnanjem zmanjša potencialne negativne vplive izdelka/storitve; 9 s strankami komunicirajte na raznolike načine, potrošnike na kreativen način opozarjajte, kako lahko ravnajo bolj trajnostno; 9 sodelujte z drugimi deležniki za povečanje kredibilnosti (npr. s partnerji v vrednostni verigi, nevladnimi organizacijami, mediji). V naslednji fazi moramo premisliti, kako. bomo. izdelek. distribuirali. in. kje. ga. bomo. prodajali. Odločiti se moramo, ali bomo prodajali na prodajnih prostorih ali prek internetne prodaje. Pri tem si lahko pomagamo tako, da izdelamo mobilnostni načrt za blago ali opravljanje storitve in preučimo: • kolikšna je razdalja, da moj izdelek pride od točke A do točke B oz. • kakšna prevozna sredstva pri tem uporabljam in • ali je mogoče uporabiti alternativne oblike mobilnosti ter s kom se lahko pri tem povežem.31 Trajnostna.mobilnostXVII je možnost premikanja ljudi in blaga ter je odvisna od različnih potovalnih načinov, ki naj bodo trajnostni (npr. hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa in podobno). V novi direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije je določeno, da bo EU morala močno zmanjšati motorni promet, povečati skupinske prevoze na račun osebnih z avtomobili in zamenjati fosilno gorivo (bencinsko, dizelsko, plinsko gorivo) z alternativnimi gorivi.14 Če izdelkov nismo prodali, bo Direktiva za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke preprečevala njihovo uničenje, saj to povzroča izgubo dragocenih gospodarskih virov. V ta namen bo vzpostavljen okvir za preprečevanje uničenja neprodanih potrošniških izdelkov, tudi izdelkov, ki niso bili dani v prodajo. Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke32 je denimo že sprejeta in velika podjetja bodo morala javno razkriti število izdelkov, ki jih zavržejo ali uničijo, vključno s tekstilnimi izdelki, in njihovo nadaljnjo obdelavo v smislu priprave za ponovno uporabo, recikliranje, sežiganje ali odlaganje. XVII Več o tem za učitelje najdete v: https://www.sptm.si/application/files/3516/6435/6194/Prirocnik_za_ucitelje_v_srednjih_solah_IJPP.pdf 28 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam V puščavi Atacama se nahaja orjaški kup oblačil, ki je viden iz vesolja. Gre za rabljena in zlasti za nova oblačila. Na kupu je najti vse od pohodnih čevljev do moških oblek.33 Velik del popolnoma novih oblačil in čevljev konča na odpadu po tem, ko so jih kupci kupljene v spletni prodaji vrnili prodajalcu. Samo v ZDA kupci letno vrnejo pribl. 3,5 milijarde izdelkov, od katerih jih ima le 20 % dejansko napako. Ker prodajalci pogosto nimajo finančne motivacije, da pregledajo vrnjene izdelke, ti končajo na odpadu.34 KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Kako trajnostno tržimo izdelke/storitve? (internet, telefon, od ust do ust, TV ... odvisno od ciljne publike) Ali potrebujemo letake, promocijsko gradivo v fizični obliki? • Kje bomo prodajali izdelke? Ali potrebujemo trgovine (transport in poseg v prostor) ali je dovolj spletna prodaja (samo transport)? Kaj so prednosti/slabosti prodaje v trgovinah, po spletu itd.? • Kako lahko trajnostnost izdelka/storitve uporabimo za trženje? Kako lahko pri trženju poudarjamo trajnostne vrednote? • Kateri so komunikacijski kanali, ki jih vodijo trajnostna podjetja? Kako jih lahko uporabimo? • Kako je lahko distribucija izdelka trajnostna? • Kakšno je naše ključno trajnostno sporočilo kupcu/naročniku? • Kako načrtujemo proizvodnjo, da se izognemo ostankom neprodanih izdelkov? Kaj lahko naredimo z neprodanimi izdelki? • S katerimi proizvajalci trajnostnih izdelkov oz. storitev se lahko povežemo, da bi načrtovali skupno pot do kupcev? Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 29 NALOGE: • Razmislite, ali je izraz »ekološki izdelek« ustrezen. Kateri izrazi še obstajajo za trajnostne izdelke/ storitve? Premislite o alternativnem poimenovanju. Kako se imenujejo certifikati, ki označujejo takšne izdelke/storitve? • Izdelajte mobilnostni načrt za svoj izdelek, tako da bo transportna veriga čim krajša. V okviru načrta premislite tudi o izbiri transportnih sredstev. • Preučite, kako lahko pri trženju storitve poudarite njeno trajnostnost. Kaj pa pri izdelku? Ustvarite kratek oglas za svoj izdelek oz. storitev. 4.. Uporaba.izdelka.ali.storitve Ena ključnih informacij, ki jo morajo pridobiti uporabniki in potrošniki, je opis izdelka oz. storitve z vsemi normiranimi specifikacijami in navodili za sestavo oz. uporabo izdelka oz. storitve. Odgovornost proizvajalca oz. izvajalca je, da vse to pripravi, odgovornost potrošnikov oz. uporabnikov je, da vse to upoštevajo. Če ima izdelek oz. storitev vse potrebne informacije, se bodo potrošniki lažje odločali za nakup. Če je denimo proizvajalec trajnostno naravnan, bo uporabniku svetoval, kako lahko z načinom rokovanja zmanjša večje količine emisij ali porabo energije. Pomembno je, da uporabnikom pripravi informacije o trajnostnem ravnanju z izdelki ter zagotovi, da bo informacija do uporabnika prispela. Za nadaljnje izboljšave izdelkov ali storitev oz. ozaveščanje lahko proizvajalec ali distributer z različnimi raziskavami pridobi informacije o uporabniški izkušnji, ob tem lahko pridobi tudi informacije o tem, ali uporabniki upoštevajo navodila za uporabo. Dober primer prakse spreminjanja navad potrošnikov je kampanja podjetja, ki proizvaja pralne praške. V njej so potrošnike jasno informirali, da je pranje perila pri 30 °C enako učinkovito kot pranje pri 40 do 60 °C. Sodeč po raziskavi, ki je bila izvedena v Veliki Britaniji, je delež uporabnikov, ki perilo perejo pri 30 °C, naraslo z 2 % v letu 2002 na 17 % v letu 2007, od tega je 85 % uporabnikov, ki so spremenili svoje vedenje, to storilo zaradi kampanje.35 30 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Kakšne nasvete za uporabnike lahko dodamo? • Kako lahko nudimo popravila? • Kako lahko nudimo storitev brez odvečnih stvari? • Kako lahko uporabnik izdelek uporablja učinkovito? • Kako lahko uporabnik vzdržuje izdelek? • Kako je lahko izdelek/storitev čim dalj časa v uporabi? • Kakšen vpliv ima izdelek/storitev na okolje in zdravje uporabnika? • Kaj se uporabnik ob uporabi izdelka/koriščenju storitve lahko nauči? NALOGE: • Preučite, katera ravnanja lahko zmanjšajo skupni ekološki odtis vašega izdelka/storitve, in pripravite navodila za uporabnike. • Pripravite navodila za uporabnike, ki spodbujajo spremembe v njihovem ravnanju, tako da bo ravnanje bolj trajnostno. • Razmislite o vseh fazah izvajanja storitve. Kje lahko zmanjšate količino odpadkov ter porabo energije in vode, ob tem pa še vedno ohranjate kakovost storitve? Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 31 5.. Po.uporabi.izdelka.ali.storitve Z vidika krožnega gospodarstva je potrošnikom in uporabnikom treba ponuditi še dodatne informacije in napotke o tem, kako naj ravnajo z izdelki po uporabi. V tem smislu so dobrodošli napotki denimo o razstavljanju izdelka in primernem ločevanju materialov, ki lahko predstavljajo surovine za nove izdelke, in informacije o podjetjih, ki zbirajo takšne izdelke. Ne glede na to je primarni cilj proizvajalca (in tudi potrošnika oz. uporabnika, ki je trajnostno naravnan), da je njegov izdelek izdelan okoljsko in družbeno odgovorno ter da ima čim daljšo življenjsko dobo. Izdelek ali storitev naj ponudi še nekatere druge informacije in navodila, kako ravnati z izdelkom, kaj storiti z izdelkom oz. kako uporabljati storitev: 9 ergonomska navodila; 9 kako vzdrževati izdelek, da podaljšamo njegovo življenjsko dobo; 9 kako lahko izdelek popravimo, nadgradimo, razstavimo in elemente ponovno uporabimo ali za kaj jih lahko namenimo; 9 zdravstveni napotki; 9 kako izdelek uporabljati, da ima čim manjši vpliv na okolje; 9 informacije o dostopnih servisih za popravila in podobno. Navodila naj bodo kratka, jasna in uporabniku prijazna. Za reciklažo izdelkov ali njegovih delov je po koncu uporabe treba opraviti demontažo in montažo (ali samo demontažo). Preprosta demontaža delov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, je pomembno merilo za konstrukcijo, prilagojeno reciklaži. Proizvajalci vozil so na primer zavezani, da za vsak novi model vozila, ki se vključi v promet, pripravijo podatke za demontažo.14 32 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam KLJUČNA.VPRAŠANJA: DODATNA VPRAŠANJA: • Kako lahko izdelek oz. njegove dele uporabnik ponovno uporabi, vzdržuje oziroma reciklira? • Kako naj uporabnik poskrbi za ravnanje z odpadnimi izdelki? • Kaj lahko uporabnik stori z izdelkom, ko ga ne potrebuje več? Kaj mu lahko ponudimo kot proizvajalec? NALOGE: • Premislite o tem, ali in kako bi preverili zadovoljstvo uporabnika vašega izdelka/storitve. • Razmislite, kako je narejen vaš izdelek. Kolikšen delež izdelka je treba po uporabi deponirati? Kaj lahko ponovno uporabimo oz. recikliramo? • Preučite, ali lahko izdelek preoblikujete v storitev, tako da izdelke daste v najem ali po končani uporabi odkupite nazaj (npr. otroški stolček, voziček – izdelki, ki so v uporabi le kratek čas). • Za uporabnika pripravite navodila, kako po uporabi ravnati z izdelkom v skladu s konceptom 9 R. Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 33 4. NAMESTO.ZAKLJUČKA Področje izobraževanja spada med ključne dejavnike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Zlasti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja opažamo potrebo po razvoju, posodabljanju in vključevanju vsebin, ki podpirajo razvoj kompetenc za načrtovanje krožnih in trajnostnih izdelkov. Zato je razvoj sodobnih vsebin in praks na tem področju ključen pri spodbujanju mladih, da premislijo o obstoječih in razvijajo inovativne rešitve za nove poslovne modele in priložnosti na vseh poljih družbenega delovanja. Pri tem je nujno spodbujati razvoj kompetenc, ki na tej poti podpirajo sodobne prakse, kot so kompetence. sistemskega. in. kritičnega. razmišljanja. ter. kompetence. za. povezovanje,. sodelovanje. in.aktivno.delovanje. Na svoji izobraževalni poti se mladi v poklicnem in strokovnem izobraževanju že zdaj aktivno vključujejo v realno delovno okolje ter čedalje bolj izkazujejo motivacijo in potrebo po vključenosti in sodelovanju pri razvojnih podjetniških zgodbah. Da bi pri učečih se lahko bolj sistematično razvijali tako ključne kot poklicne kompetence za trajnostnost, jih je treba najprej vključiti v izobraževalne programe. Podlago za vključevanje kompetenc za trajnostnost v izobraževalne programe PSI predstavljajo poklicni standardi, ki bodo v prihodnje posodobljeni s trajnostnimi vsebinami, ter tudi skupni cilji za področje trajnostnosti, ki jih pripravljajo na Zavodu za šolstvo in bodo v prihodnje vključeni v splošnoizobraževalne predmete vseh izobraževalnih programov.XVIII Ko bodo te vsebine vključene, bodo pripravljeni katalogi znanj za izobraževalne programe. Pri pripravi katalogov znanj in nadaljnjem izvajanju aktivnosti bodo v pomoč delovnim skupinam, učiteljem in mentorjem izdelani opisi področij trajnostnosti in kompetenčni okviri umeščanja kompetenc s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde za različne sektorje, ki smo jih pripravili v projektu. Predstavljeni model za načrtovanje ali analizo izdelka ali storitve se lahko uporablja kot podlaga.za.nadaljnji. razvoj.ključnih.in.poklicnih.kompetenc na različnih taksonomskih stopnjah znanja in na različnih kvalifikacijskih ravneh. Modelu lahko sledijo različna strokovna področja, vendar ne predstavlja edinega orodja za vključevanje kompetenc za trajnostnost v izobraževalne programe. Vzgojno-izobraževalni zavodi in izobraževalci lahko pri načrtovanju učnih aktivnosti razvijajo nove oz. uporabljajo različne druge metodologije in pristope.XIX Priporočljivo je, da izobraževalci s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja v prihodnje uporabljajo tudi kompetenčne okvireXX kot podlago za razumevanje in nadaljnji razvoj vsebin in kompetenc za trajnostnost. Ker je področje trajnostnosti zelo široko in v nenehnem razvoju, je za.interdisciplinarne.pristope pomembno, da se strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju na tem področju kontinuirano usposabljajo in razvijajo področje ter se pri načrtovanju in izvajanju učnih aktivnosti za učeče se povezujejo z učitelji različnih predmetov in strokovnih modulov, mentorji v podjetjih in tudi z različnimi strokovnjaki ter lokalnim in globalnim okoljem. Področje trajnostnosti zahteva spremembe v naših netrajnostnih ravnanjih, tudi v naših stališčih in prepričanjih, zato je treba učeče se usmerjati h kritičnemu mišljenju ter iznajdljivim in tudi inovativnim rešitvam v smeri trajnostnosti. K hitrejšemu ukrepanju in spremembam, ki jih bo prineslo, pripomoreta ravno povezovanje in naslavljanje ključnih deležnikov z različnih področij. XVIII Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj. V pripravi, objavljeno predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://www.zrss.si/ XIX Tukaj lahko preberete več o predlogu metodologije načrtovanja za zmanjševanje ekološkega odtisa – Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ XX Kompetenčni okviri bodo vključeni v Priročnik za umeščanje kompetenc s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde in izobraževalne programe. V pripravi, objavljen predvidoma marca 2024 na spletni strani https://cpi.si/ 34 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam PRILOGA I GreenComp.–.evropski.okvir.kompetenc.za.trajnostnost Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (GreenComp36) predstavlja enotno podlago za nadaljnji razvoj kompetenc učečih se za ozaveščanje in spodbujanje k aktivnemu uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ter boja proti podnebnim spremembam. Zavedamo se, da kot družba še vedno delujemo netrajnostno. Cilj je, da bi miselnost o uravnoteženem razvoju stebrov trajnostnega razvoja, lastna ravnanja in način življenja še bolj usmerjali h krovnemu cilju, to je varovanje in ohranjanje narave in okolja ter spodbujanje biotske raznovrstnosti. Na sliki 6 prvi prikaz obravnava uravnotežene vidike trajnostnega razvoja, drugi36 prikazuje hierarhični prikaz, kjer se družbeni in gospodarski vidik podrejata okoljskemu. Slika 6: Dva prikaza ključnih stebrov trajnostnega razvoja Okvir GreenComp zajema štiri medsebojno povezana področja kompetenc: • poosebljanje vrednot trajnostnosti, • sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, • zamišljanje trajnostnih prihodnosti in • ukrepanje za trajnostnost. Vsako področje zajema tri kompetence, ki so prav tako medsebojno povezane in enako pomembne. GreenComp za vsako kompetenco predlaga znanja, spretnosti in odnos, ob pomoči katerih naj bi razvijali kompetence. Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 35 Okvir GreenComp: • opredeljuje sklop kompetenc za trajnostnost za vse učeče se, ne glede na njihovo starost in raven izobraževanja, ter za vse vrste izobraževanja oz. načine pridobivanja znanja – formalno, neformalno, priložnostno itd.; • spodbuja razvoj kompetenc (pridobivanje znanja, spretnosti in razvijanje odnosov), ki so potrebne za to, da bomo ohranjali planet in ukrepali za njegovo varovanje; • spodbuja učeče se k zaznavanju in obravnavanju izzivov/problemov/ravnanj z vseh vidikov trajnostnosti (okoljski, družbeni, kulturni in gospodarski), ki so medsebojno povezani; • spodbuja transformativno učenje – za trajnostne življenjske sloge je treba spremeniti mišljenje in vedenje. Transformativno učenje učeče se spodbuja k razmisleku o lastnih in vrednotah drugih in o načinih pridobivanja znanja ter spodbuja učeče se, da podvomijo vanj, raziskujejo, inovirajo in pridobljena znanja aktivno uporabijo v praksi; • spodbuja sodelovanje in vključevanje širšega okolja (lokalnega in globalnega), saj na ta način hitreje dosegamo spremembe; • se povezuje s preostalimi okviri ključnih kompetenc – LifeComp, EntreComp, DigComp; • spodbuja uresničevanje vseh ciljev Agende 2030. Transformativno. učenje poteka, kadar se učeče se spodbuja, naj razmislijo o pridobivanju znanja in podvomijo vanj, ga usvojijo in uporabijo v praksi. Tako učenje vključuje kognitivno (glava), psihomotorično (roke) in čustveno (srce) področje ter spodbuja razmislek, dvom in ukrepanje. Transformativno učenje je osredotočeno na učeče se, torej spodbuja njihovo angažiranje.36 Priporočilo Sveta o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj narekuje, da morata biti učenje o okoljskem, gospodarskem in socialnem stebru ter sledenje ciljem Agende 2030 medsebojno povezani, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti okoljskemu stebru. Ko govorimo o trajnostnosti, je ključno, da k obravnavi zaznanega problema/izziva/tematike pristopamo celostno, torej upoštevajoč vsa področja kompetenc in vse vidike trajnostnosti (okoljski, družbeni, gospodarski, kulturni) (slika 7). GreenComp - okvir 36 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Slika 7: Shematski prikaz in opis okvira GreenComp v podporo celostnemu pristopu k izzivu/problemu/situaciji (povzeto po GreenComp) Čeprav je okvir GreenComp zasnovan kot neobvezna referenca za vse vrste izobraževanja (formalna, neformalna itd.) na evropski ravni, je vključevanje kompetence za trajnostnost v vzgojno-izobraževalne programe z namenom razvoja znanja, spretnosti in odnosov, ki spodbujajo inovativnost in delovanje z empatijo, odgovornostjo ter skrbjo za naš planet in javno zdravje, v skladu z nacionalnimi cilji in zavezami. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj korakov za načrtovanje in izvajanje učnih aktivnosti s področja trajnostnosti: 1. opredelimo.učne.cilje – kaj želimo, da bi učeči se dosegli/naredili/se naučili (učni cilji so opredeljeni tudi v katalogih znanja). Pri tem poskusimo razmisliti, kakšne navade in potrebe imamo ter kako jih lahko spreminjamo, poskusimo ozavestiti, da je treba ugotavljati vzroke in posledice v sistemu, zakaj bi se morali povezovati itd.; 2. izzovemo.učeče.se – izhodišče je lahko problem, izziv, aktivnost, ravnanje, situacija, vrednota, tema, izdelek ali storitev. Izziv naj sledi zastavljenim učnim ciljem; 3. načrtujemo.in.razvijamo.različne.aktivnosti/izdelke/storitve/ukrepe, ki: • ozaveščajo; Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 37 • so osredotočeni na pozitivne in realne rešitve; • spodbujajo inovativne rešitve in upoštevajo predloge učečih se; • vključujejo ali spodbujajo povezovanje z drugimi – sovrstniki, drugimi učitelji, lokalnim in širšim okoljem, medgeneracijsko itd.; • spodbujajo k aktivnemu delovanju; 4. . kompetence.razvijamo.celostno.glede.na.izbrano.temo/izziv/problem (slika 7 in slika 8), saj so med seboj povezane: • učeče se spodbujamo k preizpraševanju lastnih ter vrednot drugih ter potreb in pogledov na svet, ki podpirajo sedanji gospodarski in družbeni sistem v odnosu do narave in okolja; • umestimo izbrano temo/izziv/problem v sistem z namenom poglobljenega razumevanja vzrokov in posledic ter ključnih deležnikov v sistemu; • spodbujamo k razmisleku o trajnostni prihodnosti – kako bi lahko delovali drugače ter s tem podpirali družbeni in gospodarski razvoj ter vključujoč odnos do narave in okolja; • spodbujamo enakost in pravičnost za sedanje in prihodnje generacije; • spodbujamo samostojno ukrepanje in ukrepanje z drugimi; 5. uporabimo.različne.oblike.in.metode.poučevanja.in.učenjaXXI: aktivno učenje, učenje, ki je osredotočeno na učeče se, učenje na podlagi oblikovalskega mišljenja, projektno učenje, transformativno (situacijsko) učenje, igrifikacija, igranje vlog, eksperimentalne igre in simulacije, analiza študij primerov v resničnem svetu, vzetih iz lokalnega konteksta, kombinirano in spletno učenje, pristopi pouka na prostem ter sodelovalni pristopi (sodelovanje z različnimi partnerji); 6. opravimo. evalvacijo – doseganje načrtovanih ciljev ovrednotimo z različnimi pristopi – pisno in ustno preverjanje znanja, projektna naloga, anketiranje, fokusne skupine, strukturirani intervjuji itd., da izboljšamo načrtovanje in izvajanje nadaljnjih aktivnosti. Pri načrtovanju izvedbenega kurikula36 na ravni šole je pomembno »sistematično, med učitelji usklajeno vključevanje ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja37, ki učečim se omogočajo samostojnejše nadaljnje učenje, uspešnost v poklicu in večjo vključenost«.38 V tem procesu strokovni delavci načrtujejo različne aktivnosti, tako v okviru svojega rednega dela kot tudi timskega dela z učečimi se (projektno delo, interesne dejavnosti itd.). Ko razvijamo kompetence za trajnostnost, je pomembno, da jih razvijamo v celoti in povezano, saj na ta način spodbujamo transformativne premike. Če organiziramo dejavnost »izmenjevalnica oblačil« na ravni celotnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, je pomembno, da pred izvedbo aktivnosti učeče se pripravimo na prihajajoči dogodek na način, da ozavestijo pomen izvajanja te dejavnosti. Pri tem se potrudimo načrtovati aktivnosti, ki izhajajo tudi iz ciljev izobraževalnega programa. Na primer: ob vključevanju učečih se pri vseh korakih organizacije dogodka (npr. pri idejni zasnovi, finančnem izračunu, pripravi vabil in prostora, kabin za pomerjanje oblačil in navodil za udeležence, promociji, organizaciji modne razstave in/ali revije, snemanju kratkih filmov, ogledu filma, pripravi kviza, izvajanju ankete na terenu itd.) načrtujemo tudi aktivnosti za ozaveščanje problematike odpadkov in tekstilnih odpadkov, spoznavanje oblačil (ugotavljanje države izdelave oblačila, države pridelave surovin in tkanin, ugotavljanje vrste tkanin itd.), uporabo načel 9 R (slika 5) (šivalnica, modno oblikovanje ...) itd. Poskusimo vključiti vse učeče se in osvetliti problematiko v celoti, pri čemer spodbujamo aktivno delovanje in sodelovanje s širšim okoljem. Učeči se naj imajo možnost sami predlagati aktivnosti, ki bi jih izvajali, ter načine izvedbe, saj bodo na ta način najbolj motivirani za pripravo in izvedbo. Njihovi predlogi nas lahko presenetijo in »odpeljejo« tudi na drugo stran sveta. XXI Več o učnih oblikah in metodah si lahko preberete tudi na: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/11/Ucne_oblike_in_ucne_metode.pdf 38 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Kompetence za trajnostnost torej lahko vključujemo v različne aktivnosti, ki jih izvajamo z učečimi se, in to tako v okviru obveznega kot izbirnega dela izobraževalnega programa. Pri tem nam je GreenComp lahko v pomoč. Ko izobraževalci načrtujejo učne aktivnosti s področja trajnostnosti, da bi naslovili družbene probleme ali izzive oz. situacije, Grlahko okvir GreenComp eenComp - vpr uporabijo ašanja kot ogrodje in vodilo pri razmisleku o trajnostnih in netrajnostnih ravnanjih ter ukrepanju v najširšem smislu. Pri tem si lahko pomagajo s podpornimi vprašanji, prikazanimi na sliki 8, ki temeljijo na štirih področjih trajnostnosti in kompetencah iz okvira GreenComp. S temi vprašanji lahko snujemo tudi rešitve s poklicnega področja (npr. izdelek ali storitev). Slika 8: Podporna vprašanja za razmislek pri obravnavi izziva/problema/situacije, ki temeljijo na okviru kompetenc za trajnostnost GreenComp Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 39 PRILOGA II Kompetenčni. okvir. umeščanja. kompetenc. s. področja. trajnostnosti. in. blaženja. podnebnih. sprememb. v. poklicne.standarde Trajnostnost je kompleksen koncept, ki ima širok vpliv na družbo, okolje in gospodarstvo, zato ga je treba obravnavati celostno tudi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Poklicno in strokovno izobraževanje ima nalogo zagotoviti ustrezen kader, ki ga gospodarstvo potrebuje v posameznih sektorjih. Da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja, je pomembno, da trajnostnost vključujemo v vse gospodarske sektorje. K vsebinam trajnostnosti smo pristopili tako, da smo sledili Agendi 2030 in Evropskemu zelenemu dogovoru ter za poklicno in strokovno izobraževanje prepoznali naslednja področja trajnostnostiXXII, ki jih zaradi njihove pomembnosti moramo vključiti v vse gospodarske sektorje: XXII Vse opise področij trajnostnosti lahko preberete v publikaciji Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ 40 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam PODROČJE.TRAJNOSTNOSTI OPIS.PODROČJA.TRAJNOSTNOSTI Skrb za zdravje z vidika trajnostnosti pomeni sprejeti odgovornost za svoje in zdravje drugih ter zdravo delovno okolje. S spremembami v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu lahko dosežemo velike pozitivne učinke tako za svoje zdravje kot tudi za družbo kot celoto. Trajnostno ravnanje z odpadki je ključno za zmanjšanje obremenitve okolja, varovanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter dolgoročno ohranjanje planeta. Spodbujanje načel krožnega gospodarstva je nujno za doseganje zelenega prehoda. Trajnostno urejanje prometa se osredotoča na spodbujanje načinov prevoza in mobilnosti, ki so manj obremenjujoči za okolje, saj je promet eden glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja okolja. Trajnostna raba energije je ključnega pomena za ohranjanje okolja, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in dolgoročno zagotavljanje energetske varnosti. Z zmanjšanjem rabe energije in prehodom na čistejše in obnovljive vire energije lahko zmanjšamo emisije ter tako prispevamo k blaženju podnebnih sprememb. Trajnostno urejanje prostora pomeni načrtovanje, oblikovanje in upravljanje narave in okolja, tako da zmanjšujemo okoljske obremenitve, dolgoročno ohranjamo naravne vire in spodbujamo biotsko raznovrstnost. Oblikovanje ima lahko ključno vlogo pri doseganju trajnostnosti v proizvodnji in storitvah. Trajnostno oblikovanje zasleduje načela, ki prispevajo k zmanjšanju okoljskega vpliva izdelkov in storitev, ter spodbuja odgovorno uporabo naravnih in drugih virov. Aktivno državljanstvo in družbena odgovornost spodbujata ukrepanje in sodelovanje tako na individualni kot družbeni ravni. Družbeno odgovorna sta angažiran posameznik in skupnost, ki sodelujeta pri uresničevanju družbene pravičnosti in pozitivnih vrednot družbe v lokalnem in globalnem okolju. Poslovno in finančno načrtovanje omogočata podjetjem in organizacijam, da postavijo temelje za dolgoročno trajnostno delovanje. Trajnostno poslovno načrtovanje pomaga podjetjem prepoznati in izkoristiti nove priložnosti na trgu, zmanjšati tveganja ter izboljšati njihov družbeni in okoljski vpliv. Trajnostna raba naravnih virov zagotavlja dolgoročno ravnotežje med človeškimi potrebami in ohranjanjem okolja ter omogoča, da se naravni viri obnavljajo z naravnimi procesi. Poudarja spoštovanje in ravnanje v smeri povečane biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih ekosistemov. Izbira surovin, materialov in izdelkov v procesu proizvodnje in pri izvajanju storitev določa, koliko bo končni produkt trajnosten. Eden ključnih dejavnikov zelenega prehoda je poznavanje izvora, načina pridobivanja virov ter vplivov njihove predelave v materiale in izdelke na okolje in družbo. Tabela 1: Krajši opisi prepoznanih področij trajnostnosti za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 41 Področja trajnostnosti smo umestili v smiseln okvir, ki smo ga poimenovali Kompetenčni okvir za umeščanje vsebin s področja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev v gospodarske sektorje (v nadaljevanju: kompetenčni okvir za trajnostnost). Kompetenčni okviri so kompetenčno zasnovani z namenom, da na pregleden in strukturiran način predstavijo poklicne kompetence in vsebine s področja trajnostnosti, ki so pomembne v gospodarskem sektorju. Kompetence smo oblikovali iz opisov področij trajnostnosti in jih opredelili. Pri strukturi kompetenčnega okvira smo upoštevali dve dimenziji kompetenc. Prva temelji na pomenu ozaveščanja. o. trajnostnih. vsebinah, ki se nanašajo na zmožnost posameznika, da postane bolj zaveden, informiran in kritičen glede razvoja družbe z vidika trajnostnosti in doseganja podnebnih ciljev.XXIII Druga dimenzija kompetenc je trajnostno.ravnanje.pri.poklicnem.delovanju.v.posameznem.sektorju. Tako zasnovani kompetenčni okviri pripravljavcem poklicnih standardov na strukturiran način dajejo usmeritve za to, katere vsebine s področja trajnostnosti vključiti v poklicne standarde in izobraževalne programe. Podlago za pripravo izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja predstavljajo poklicni standardi. Poklicni standard je dokument, ki opredeli vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti del, in sicer ključna dela ter potrebne poklicne kompetence in njihove opise, ki jih zahteva določen sektor gospodarstva. Iz kompetenčnega okvira bodo v poklicni standard prenesene poklicne kompetence s področja trajnostnosti, in sicer bodo v obstoječe kompetence integrirana trajnostna ravnanja. To bomo dosegli tako, da se bomo vprašali, kako.določeno.ravnanje.izvesti.na.trajnosten.način. Tak okvir predstavlja podlago za nadaljnji razvoj poklicnih kompetenc s področja trajnostnosti. Spodaj so prikazani primeri zapisov trajnostnih kompetenc v kompetenčnih okvirih za posamezen sektor. SEKTOR:.Gostinstvo.in.hotelirstvo PODROČJE.TRAJNOSTNOSTI:.Ravnanje.z.odpadki Kompetenca:.Ločuje.in.zmanjšuje.količino.odpadkov • Ločuje odpadke na različne vrste, kot so papir, karton, steklo, plastika, kovine, organski odpadki itd. • Z odpadki ravna odgovorno v vseh fazah procesa od priprave in strežbe do ravnanja z ostanki hrane. • Namešča posode za ločeno zbiranje odpadkov v vseh prostorih. • Odgovorno in skladno z zakonodajo zbira in poskrbi za odvoz nevarnih odpadkov (kuhinjska olja). • Ozavešča goste in potnike o recikliranju odpadkov. • Čim več jedi ponuja in streže s čim manj odpadne embalaže. • Stremi k zmanjšanju embalaže in embalažnih materialov, jih ne nakupuje in skrbi, da jih ne ustvarja. • Obroke, ki so pripravljeni »za s seboj«, pakira v razgradljive embalažne materiale. • Redno izvaja ukrepe za zmanjševanje vseh vrst odpadkov in njihovo ponovno uporabo. • Namešča hotelsko kozmetiko v embalažah za ponovno uporabo (rinfuza). • Organizira ponudbo pripomočkov za goste tako, da so na dosegu na recepciji hotela in ne v vsaki sobi (npr. komplet za šivanje). • Usmerja in usposablja goste, da je manj več, in jih usmerja v ponovno uporabo (npr. v hotelu namesto netrajnostnih izdelkov ponudi kakovostne sešite copate, ki jih gost lahko odnese domov in ponovno uporabi). • Bifejske mize in ponudbo opremi s trajnostnimi materiali. XXI I Definicija je povzeta in za potrebe projekta prilagojena po: Urša Zgojznik (2020): Ozaveščam, ozaveščaš, ozaveščamo! Društvo ekologi brez meja. Dostopno na: https://ebm.si/ prispevki/ozavescam-ozavescas-ozavescamo 42 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam SEKTOR:.Metalurgija,.strojništvo,.kovinarstvo PODROČJE.TRAJNOSTNOSTI:.Surovine,.materiali.in.izdelki Kompetenca:.Uporablja.trajnostne.oblike.embalaže.za.material.in.surovine • Omejuje uporabo neobnovljivih in potencialno škodljivih materialov. • Zmanjšuje uporabo neobnovljivih surovin in materialov ter jih nadomešča z obnovljivimi. • Omejuje uporabo težkih kovin, nevarnih snovi in plastike v metalurgiji, strojništvu in kovinarstvu. • Uvaja trajnostne surovine, materiale in izdelke v proizvodni proces. • Spodbuja uporabo materiala in surovin ter izbiro materiala in izdelkov z daljšo življenjsko dobo. SEKTOR:.Živilska.tehnologija PODROČJE.TRAJNOSTNOSTI:.Trajnostni.promet Kompetenca:.Optimizira.transportne.poti • Izbira in spodbuja trajnostne oblike transporta v proizvodnji. • Pripravi oceno uporabe različnih oblik trajnostnega transporta glede na njihove okoljske in ekonomske učinke. • Načrtuje optimalne logistične rešitve za transport kmetijskih pridelkov in izdelkov. • Spremlja trende in inovacije na področju trajnostnega transporta v kmetijstvu in živilstvu ter prilagajanje uporabe novih tehnologij in praks. • Optimizira naročanje surovin zaradi zmanjševanja pogostosti dobav in s tem prispeva k zmanjševanju emisij iz prometa. • Izbira lokalne dobavitelje in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov iz transporta. • Sodeluje v lokalnem okolju s pridelovalci kmetijskih pridelkov in surovin s ciljem zmanjšati število prevoženih kilometrov za surovine, ki jih v obratu predeluje. • Daje prednost lokalnemu trženju in kratkim preskrbovalnim verigam. • Zmanjšuje prevožene kilometre za surovine, zlasti sadja in zelenjave, ki vsebujeta velik delež vode in malo suhe snovi, iz oddaljenih krajev. Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 43 PRILOGA III Zeleni.prehod,.krožno.gospodarstvo.in.trajnostni.izdelki Sodobni načini proizvodnje in potrošnje spadajo med temeljne vzroke za razvoj podnebnih sprememb, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje okolja. Zato so Združeni narodi sklenili dogovor o skupnih ciljih v Agendi 2030. Poleg tega je, kot odgovor na prihajajoče izzive, EU sklenila Evropski zeleni dogovor, ki predstavlja novo strategijo za zeleni.prehod. EU do leta 2050 načrtuje ničelno ustvarjanje neto emisij toplogrednih plinov, vključno z minimalno porabo in rabo naravnih virov. V ta namen si EU prizadeva za uresničevanje strategij na različnih področjih (slika 9): skrb za naravo in biodiverziteto, oskrba s čisto in varno energijo, prehod industrije na krožno gospodarstvo, uresničevanje strategije »od vil do vilic« oz. okolju prijazen prehranski sistem, pospeševanje prehoda na trajnostno mobilnost, učinkovita gradnja in pametna mesta itd. Slika 9: Evropski zeleni prehod9 Za uresničevanje strategij in smernic Evropskega zelenega dogovora je pomembno, da sodelujejo vsi prebivalci, zato EU v okviru pobude Novi evropski BauhausXXIV povezuje Evropski zeleni dogovor z našim vsakdanjim življenjem in bivalnim okoljem ter poziva vse prebivalce EU, naj si zamislijo in skupaj zgradijo trajnostno in vključujočo prihodnost. XXIV New European Bauhaus: https://new-european-bauhaus.europa.eu/about/about-initiative_en 44 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam Izziv sodobnega gospodarstva je zagotoviti blaginjo ter hkrati poskrbeti za okolje in preprečiti njegovo degradacijo. Cilj t. i. trajnostne proizvodnje, rabe in potrošnje je vključevanje »okoljske trajnostne politike«, tj. čim učinkoviteje ravnati z naravnimi viri in energijo ter zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in drugih negativnih vplivov na okolje. Ključni ukrepi industrijske politike EU vključujejo smernice s področja krožnega. gospodarstva in predloge o bolj.trajnostnem.načrtovanju.izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov, krožni uporabi različnih surovin in materialov ter opolnomočenju prebivalcev na področju rabe in potrošnje. Krožno gospodarstvo je sistem gospodarstva, ki zamenjuje koncept, imenovan »konec življenjske dobe« (angl. end of life), v linearnem gospodarstvu s predlogi za zmanjševanje rabe in porabe, alternativno uporabo ter recikliranjem in obnavljanjem materialov v procesih produkcije, distribucije in porabe (slika 10). Gre za obrat od tradicionalnega sistema linearnega gospodarstva, ki se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije (zlasti neobnovljive iz fosilnih goriv). V linearnem gospodarstvu se pojavlja tudi načrtno zastaranje izdelka, kar pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja ter jih bo treba zavreči in pridobiti nove. S tem se povečuje količina odpadkov in dodatno obremenjuje okolje. Podvojitev življenjske dobe izdelka lahko povzroči 50-odstotno zmanjšanje letne količine odpada. Bistvo krožnega gospodarstva je, da vrednost v ciklu proizvodnje in porabe ohranjamo čim dlje, npr. poslovne modele gradimo na ponovni uporabi, popravilu, predelavi in souporabi.9 Slika 10: Shematski prikaz krožnega gospodarstva39 Nedavno je bil sprejet predlog o dodatnih ukrepih, ki bo nadomestil dosedanjo Direktivo o okoljsko primerni zasnovi40 za izdelke, povezane z energijo. Zahteve za okoljsko.primerno.zasnovo bodo razširjene na skoraj vse kategorije izdelkov na trgu EU (Uredba za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke13). Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 45 »Okoljsko primerna zasnova« pomeni vključitev vidikov okoljske trajnostnosti v značilnosti izdelka in postopke, ki potekajo v celotni vrednostni verigi izdelka.13 Da bi potrošniki in podjetja pridobili čim več informacij o okoljski trajnostnosti izdelkov, bo uveden digitalni potni list za izdelke. Uvedba te uredbe bo omogočila razvoj novih poslovnih modelov v smeri krožnega gospodarstva in prispevala k temu, da bodo izdelki okoljsko primerno zasnovani, da jih bo mogoče ponovno uporabiti, nadgraditi, popraviti in lažje vzdrževati, izdelani bodo ob upoštevanju učinkovite rabe virov in energetske učinkovitosti itd. Cilj je zmanjšati količino odpadkov in povečati vsebnost recikliranih materialov v izdelkih. Ker trajnostni izdelki vključujejo vse tri vidike trajnostnosti, je treba v celotni vrednostni verigi izdelkov oz. storitev upoštevati tudi vidik družbene trajnostnosti. Trajnostna proizvodnja in potrošnja bosta doseženi le, če bodo vsi deležniki v vrednostni verigi prispevali k trajnostnosti na družbeno odgovoren način. Tudi Slovenija spodbuja podjetja, da se odgovorno obnašajo do okolja, da vodijo pravično zaposlitveno politiko in da spoštujejo človekove pravice. V ta namen je postavljen zakonodajni okvir na ravni države in EU.41 Predpogoj za krožno gospodarstvo na ravni EU je celosten delujoč trg za izdelke. Zato imajo izdelki in storitve ključno vlogo pri zelenem prehodu na več različnih ravneh:12, 42 • pomen zasnove: zasnova, ki omogoča zmanjšanje vpliva izdelkov na okolje. V fazi zasnove je določenih do 80 % vplivov izdelka/storitve na okolje; • pomen za podjetja: podjetja bodo lahko dostopala do podatkov, potrebnih za zagotavljanje okoljske trajnostnosti in krožnosti izdelkov ter poslovnih modelov podjetij. Evropska direktiva nalaga vsem velikim, srednjim in majhnim podjetjem obvezno in redno poročanje o trajnostnostixxv; • pomen za potrošnike in uporabnike: potrošniki in uporabniki bodo imeli dostop do vseh potrebnih informacij, da bodo lahko sprejemali bolj trajnostne odločitve, da bodo bolje zaščiteni pred praksami, ki škodijo zelenemu prehodu, in da bodo imeli dostop do izdelkov z daljšo življenjsko dobo; • zagotavljanje enotnega trga: enotni trg zagotavlja kritično maso, ki EU omogoča, da določi svetovne standarde na področju trajnostnosti izdelkov ter vpliva na zasnovo izdelkov in upravljanje vrednostnih verig po vsem svetu. XXV https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32022L2464#d1e2103-15-1 46 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam PRILOGA IV Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 47 VIRI 1 Evropski svet. Svet Evropske unije. (b.d.) Pariški sporazum o podnebnih spremembah. https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/paris-agreement/#EU 2 Evropska komisija. (b. d.). Celostni pristop EU k trajnostnemu razvoju. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/sustainable-development-goals/eu-whole-government-approach_sl 3 Evropski parlament. (b. d.). Boj proti podnebnim spremembam. https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/72/boj-proti-podnebnim-spremembam 4 Evropska komisija (b. d.) Evropski zeleni dogovor. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl 5 UNESCO. (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: kažipot. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. https://www.zrss.si/wp-content/ uploads/2022/03/VITR_za_2030-1.pdf 6 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. (2007). (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 7 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (2011). Zavod RS za šolstvo. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/ 8 Center RS za poklicno izobraževanje. (b. d.). Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/podnebni-cilji-in-vsebine-v-vzgoji-in-izobrazevanju/ 9 Zeleni prehod – prehod v nizkoogljično trajnostno krožno gospodarstvo. Republika Slovenija. GOV.SI. (b. d.). Zeleni prehod. https://www.gov.si/ zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/zeleni-prehod/ 10 Konceptualizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. https://pcv.si/ 11 Pevec Grm, S., Ermenc, K. S., Mali, D., Hvala Kamenšček, P., Slivar, B., Pogačnik Nose, Š., in Kovač, M. (2006). Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju: metodološki priročnik. CPI, Center za poklicno izobraževanje. https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/kurikul.pdf 12 Dokument 32022H0627(01): Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj. 2022/C 243/01. UL C 243. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022H0627(01) 13 Dokument 52022PC0142: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES. COM/2022/142 final. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022PC0142 14 Prispevki k razumevanju trajnostnosti v poklicnem izobraževanju. Zbornik gradiv nastalih v projektu PCVIZ. V pripravi, objavljen predvidoma decembra 2023 na spletni strani https://cpi.si/ 15 Heskett, J. (2011). Oblikovanje: zelo kratek uvod. Krtina. 16 European Environment Agency. (b. d.) Eco-design. https://www.eea.europa.eu/help/glossary/eea-glossary/eco-design 17 Dokument 52020DC0098: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0098 18 Potting, J., Hekkert, M., Worrell, E., Hanemaaijer, A. (2017). Circular Economy: Measuring Innovation in the Product Chain. PBL Netherlands Environmental Assessment Agency. https://www.researchgate.net/publication/319314335_Circular_Economy_Measuring_innovation_in_the_product_chain 19 Bocken, N. M. P., Short, S. W., Rana, P., in Evans, S. (2014). A literature and practice review to develop sustainable business model archetypes. Journal of Cleaner Production, 65, 42–56. 20 BlueMovement. (b. d.). https://www.bluemovement.com/nl-en 21 Energetika.net. (b. d.). Eva Štraser, Evergreen: Vsak problem ima rešitev. Tudi »plastičen«! . https://www.energetika.net/novice/en.vizija/eva-straser-evegreen-vsak-problem-ima-resitev-tudi-%C2%BB 22 PapLab. (b. d.). Projekt Applause. Filozofija »nič odpadkov«. https://www.paplab.si/projekt-applause/ 23 Packaging World Newsletter. (b. d.) Nivea Pursues Circular Packaging from Every Angle. https://www.packworld.com/news/sustainability/article/22418852/nivea-innovates-around-sustainable-packaging 24 World Wildlife Fund. (b. d.). Bittersweet: chocolate's impact on the environment. https://www.worldwildlife.org/magazine/issues/spring-2017/articles/bittersweet-chocolate-s-impact-on-the-environment 25 Oilright. (b. d.). https://www.oilright.si/ 26 Mestna občina Ljubljana. (b. d.). Krožni potenciali Ljubljane 2021–2027, s pogledom Ljubljana, krožno mesto 2045. https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/MOL-STRATEGIJA-KG-v-javno-obravnavo2.pdf 27 Evropska komisija. (2019). Evropski zeleni dogovor. https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl 28 Dokument 52022PC0677: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES. COM/2022/677 final. 2022/0396(COD). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52022PC0677 29 Uredba o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21, 208/21, 44/22 – ZVO-2 in 120/22). 30 United Nations Environment Programme. (2017). Guidelines for Providing Product Sustainability Information: Global Guidance on Making Effective Environmental, Social and Economic Claims, to Empower and Enable Consumer Choice. https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/22395/product_sust_info_2017.pdf?sequence=8&isAllowed=y 31 Plevnik, A., Mladenovič, L., Balant, M., Ružič, L. (2012). Mobilnostni načrt Ekonomske fakultete http://www.ef.uni-lj.si/media/document_files/druzbena_odgovornost_in_integriteta/Mobilnostni_nacrt_EF.pdf 32 Dokument 52013PC0017: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva. COM/2013/017 final. 24. 1. 2013 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52022DC0141&from=PL 33 National Geographic. (b. d.). Fast fashion goes to die in the world's largest fog desert. The scale is breathtaking. 48 Na poti k trajnostnim izdelkom oz. storitvam 34 BBC Earth. (b. d.). Your brand new returns end up in landfill. https://www.bbcearth.com/news/your-brand-new-returns-end-up-in-landfill 35 Nudging for Good. (b. d.). How Ariel made consumers save energy by switching from 40° or 60° to 30°. http://www.nudgingforgood.com/2015/06/05/how-ariel-make-consumers-saving-energy-by-switching-from-40-or-60-to-30-pg/ 36 Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf 37 Dokument 32018H0604(01): Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. (2018/C 189/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01)&from=NL 38 Skupaj razvijamo potenciale vsakega dijaka. (2021). Center RS za poklicno izobraževanje. https://cpi.si/aktualno/knjiznica/gradiva/skupaj-razvijamo-potenciale-vsakega-dijaka/ 39 Vlada RS. (2022). Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja nastajanja odpadkov. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Javne-objave/Javne-obravnave/OP-odpadki/op_odpadki.pdf 40 Evropska komisija. (b. d.). Ecodesign for Sustainable Products Regulation. https://commission.europa.eu/energy-climate-change-environment/standards-tools-and-labels/products-labelling-rules-and-requirements/ sustainable-products/ecodesign-sustainable-products-regulation_sl 41 Slovenska poslovna točka. (b. d.). Kaj je družbena odgovornost podjetij. https://spot.gov.si/sl/teme/kaj-je-druzbena-odgovornost-podjetij/ 42 Dokument 52020DC0098: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0098 Document Outline Uvod 1. Izhodišča za pripravo modela za analizo ali načrtovanje izdelka ali storitve z vidika trajnostnosti 2. Opis modela za analizo ali načrtovanje izdelka oz. storitve z vidika trajnostnosti 3. Kako lahko uporabimo model za analizo ali načrtovanje izdelka oz. storitve z vidika trajnostnosti v izobraževanju? I. faza: Odločitev za izdelavo/izvedbo (angl. product decision) II. faza: Načrtovanje izdelkov ali storitev po načelih ekodizajna 1. Nabava/priprava materialov, surovin in/ali izdelkov 2. Izdelava izdelka oz. izvedba storitve (proizvodnja/izvajanje) 3. Trženje/distribucija izdelkov ali storitev 4. Uporaba izdelka ali storitve 5. Po uporabi izdelka ali storitve 4. Namesto zaključka PRILOGA I PRILOGA II PRILOGA III Viri