Poštnina plačana v gotovini S L Koper, petek \k. avgusta 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA K) DIN LETO II ŠTEV. 33 Že mesec dni in več se po| vseh "krajih Slovenske Istre vršijo prireditve v proslavitev 10. obletnice primorskih brigad, ki se bo zaključila z zborom vseh primorskih brigad na veUKem zborovanju na Okroglici pri Vogrskem. Med te prireditve štejemo fizkulturni nastop v Kopru, otvoritev Ljudskega doma v Loparju, odkritje spomenika tov. Kokolj Martinu, zaslužnemu članu Zveze komunistov in staremu borcu proti fašizmu, veliki partizanski miting na Socerbu, zbor vseh prostovoljnih gasilcev v Sečovljah, razne fiz-kulturne tekme in regate, gcidbeni koncert v Izoli, nastop vseh istrskih pevskih zborov, ki ho v nedeljo v Bertokih, in vrsto podobnih prireditev, ki se vršijo po vsej Slovenski Istri v znamenju priprav za primerno proslavitev desete obletnice ustanovitve primorskih brigad. Toda zdaj še ni čas za naštevanje prireditev in nastopov za proslavo na Okroglici, ki so že bili. Treba je najprej ugotoviti, kaj še nismo sto. rili da bi bil namen proslave dosežen. Naj naštejemo samo nekaj •elementov naših pomanjkljivdsti, pa bomo videli precejšnjo pasivnost v naših pripravah. Te dni se zaključuje pregled vseh lastožnih borcev in aktivistov, ki še niso dobili priznanja v obliki o-dlihovanj, že prvi podatki kažejo, ■da je bilo dosedanje delo in gledanje Zveze borcev na to vprašanje zelo površno. Najbolj prizadeti kraji, kraji, kjer so se partizani stalno gibali, ki so največ žrtvovali za NOB, kjer je sleherni tako rekoč zaslužil priznanje in odlikovanje kot so Boršt, Glem, Topolovec, Labor, Lopar itd. najdemo tudi v mali vasi do primerov zaslužnih še neod-likovanih borcev in aktivistov. Zlasti naše ZB pozabljajo na partizane iz prekomorskih brigad, ki so toliko doprinesle za flsvoboditev od Dalmacije do Trsta in Tržiča. . ž« imamo primere, ko starši, vdove še niso prejeli spomenic. Zveza borcev pa tudi SZDL niso povsod storile svoje dolžnosti, da pregledajo vsak primer posebej, vsako družino, zapuščene sirote, požgano hišo, itd. in da v okviru naših možnosti, v okviru njihovih pravic u-retfimo vse, kakor je naša dolžnost, kakor nam veleva naša vest. Število pevskih zboTov se ob tej proslavi tudi ni povečalo. Povečalo se tudi ni število pevcev v taki meri, kot nam nudijo objektivne možnosti. Mnogo je dobrih pevcev, zlasti mladih, ki so izven pevskih zborov in ki jih moramo pritegniti. Ob po-mankljivi nasveti in požrtvovalnosti mladih pevcev se težavam pridružujejo še izostanki nekaterih pe- vovodij, ki tu in tam po nekajkrat opustijo vaje ali prihajajo neredno na vaje in zbor peša in izgublja manj zavedne člane. Takih primerov je več in ni prav, da gre javnost mimo "tega. Za požrtvovalno delo naj pevovodja dobi primerno nagrado* toda mora hkrati biti vzgled reda, požrtvovalnosti in discipline. Tudi zbiranje zgodovinskega materiala o NOB ne gre tako kot treba. Ne smemo dopustiti, da bi šla v pozabo dejanja, ki pričajo o brez-primernem junaštvu naših narodov v borbi za svojo svobodo. Pa ne samo o NOB. Istre ni mogel fašizem nikoli pokoriti. Od oboroženega u-pora v Marezigah I. 1922, ko je padlo nekaj fašistov, pa tja do izgona • okupatorja imamo celo kalva-rijo trpljenja in preganjanja naših ljudi. Vsaka istrska vas od Cezarjev in Pobegov naprej ima celo vrsto političnih preganjancev, ki so šli v zapore, internacije, toda nikdar niso klonili glave pred okupatorjem. Ustvarjala se je cela generacija, ki je slednjič na tej in na oni strani zločinske meje na Snežniku hkrati zgrabila za orožje in osvobodila našo zemljo tujih okupatorjev. O vsem tem premalo ve naša javnost pa tudi ves svet. Verjetno bi se manj šopirili po svetu rimski imperialisti z Vatikanom na čelu, če bi malo bolj osvetlili njihova zločinska dela na naši zemlji in povedali vsemu svetu, kako so se borili in umirali najboljši ljudje Istre ne samo v NOB, ampak ves čas italijanske okupacije. Zato naj vsak, ki je sodeloval v borbi proti fašizmu, bil zaprt ali gola dejstva brez lepih besed in literarnih oblik, da bodo pozni rodovi znali ceniti svoje junaške prednike in nova generacija pa našo dragoceno svobodo. Proslavljamo 10. obletnico ustanovitve primorskih brigad in misli nam silijo na obujanje spominov iz tistih časov, ko je oborožena partizanska pest uničevala sovražnika in izdajalce. Naši pogledi nazaj na najslavnejše dni naše zgodovine nas morajo spomniti na naše današnje obveznosti. Še ni prenehala bitka, ki se še nadalje vodi v drugih pogojih, toda za iste cilje: bitka za socializem. Za nove družbene odnose, za odpravo izkoriščanja, za socializem. Smo se borili z orožjem v roki, za iste cilje se moramo boriti danes. In tisti, ki so se prvi izkazali v NOB, morajo prav tako danes biti vzgled mlajšim pri izgradnji novega tepsega življenja - socializma. In kar delamo in bomo še delali v znamenja priprav za proslavo 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad, naj bo obrnjeno s pogledom naprej, kajti le tako bo- mo poveličevali slavne dni vstaje in izpolnili oporoko onih, ki so padli zato, da mi lahko živimol svobodni v socialistični Jugoslaviji. J. Beltram VSE NASE BRALCE, NAROČNIKE IN KOLPORTERJE OBVEŠČAMO, DA BO PRED PROSLAVO NA OKROGLICI IZŠLA KNJIGA SPOMINOV NA JANKA PREMRLA — VOJKA, KI JO JE NAPISAL VOJKOV BOJNI TOVARIŠ I. RENKO POD NASLOM: »VOJKOV VOD« KNJIGA BO OBSEGALA 112 STRANI IN BO VELJALA 100 DIN ODBORI ZB IN OSTALIH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ NAJ ZBEREJO PREDNAROCNIKE TER NAJ TAKOJ SPOROCE ŠTEVILO IZVODOV NA UPRAVO SLOVENSKEGA JADRANA V KOPRU KOLPORTERJI IN RAZPRODAJALCI IMAJO 10% POPUSTA UPRAVA SLOV. JADRANA E)©w®0jj Os® GOofecpcBgja] Cx™Dq§} ara ©DgiijDCz® Ekso [pOIja©© LETOS JE PŠENICA DOBRO OBRODILA. NA SPLOSNO JAVLJAJO,DA JE V NASI DRŽAVI LETOŠNJI PRIDELEK NAJBOLJŠI PO VOJNI. POVPREČJE NA HEKTAR JE OD 30 DO 40 STOTOV. REDKI SO PREDELI, KJER JE ŽITO ZAJELA RJA, VEC JE TAKIH, KJER JE PRIDELEK VISOKO NAD POVPREČJEM. TAKO JE NA PRIMER KMET FRANC BRUMAT V MIRNU PRIDELAL NAD 50 STOTOV PŠENICE NA HEKTAR. VINSKA LETINA PA NE KAŽE PREVEČ DOBRO. TOČA IN ZMRZAL STA TRTI PRECEJ ŠKODILI. UPAMO PA, DA BOMO LE LAHKO VESELO TRČILI S KOZARCI, POSEBNO TAM, KJER JE GROZDJE TAKO, KOT GA VIDITE NA SLIKI Na sliki: ŠMARSKI KMET VESELO SPRAVLJA OBILEN PRIDELEK s® bo udeležilo 6G°|0 vseh Pri® stow Po zadnjih podatkih računajo, da s« ¡bo .udeležilo proslave desetletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad na Okroglici okrog 110,000 prebivalcev primorskih okrajev. Ker štejejo primorski okraji okrog 185 tisoč ljudi, se bo proslave udeležilo torej okrog 60 % vsega prebivalstva. V teh številkah ni všteta udeležba iz jugoslovanske cone STO. PRIPRAVE ZA S. IN 6. SEPTEMBER SO ZAJELE SLEHERNO VAS V GORIŠKEM OKRAJU O pripravah za proslavo desetletnice ustanovitve primorskih brigad so v goriškem okraju začeli govoriti žo pred dobrimi štirimi meseci. Vendar se je razvila prava aktimost šele pred dvema tednoma, ko je okrajni odbor SZDL na posebni seji sklenil, priporočiti vsem občinskim odborom Socialistične zveze,^ naj skli-čejo odbore vseh množičnih in drugih organizacij ter se temeljito pomenijo o pripravah v zvezi s proslavo. Te konference odborov množičnih organizacij so bile kmalu nato po vseh občinah in njihovi sadovi so se že pokazali. Danes imajo vse občine goriškega okraja izdelane načrte za okrasitev vaši, postavljanje slavolokov in mlajev itd. Od 15. avgusta naprej bodo slavnostne seje ob?tnsk;h odborov, združene z akademijami, na katerih bodo govorniki pripovedovali o borbi primorskega ljudstva za svobodo ter o političnem položaju doma in po svetu. V mnogih občinah bodo v teb dneh določili občinske, praznike v spomin na najvažnejše dogodke med NOB. Prav t ¡¿o bodo izdelali predloge za odlikovanje partizanskih borcev in ¡zaslužnih aktivistov. V pošte-v bodo prišli predvsem borci prekomorskih brigad na zasluge katerih smo v prejšnjih letih marsikaj pozabili. Okrajni odbor SZDL Gorica ]e pretekli teden izdal proglas delovnemu ljudstvu goriškega okraja, v katerem ga poziva, da se v čim večjem številu .udeleži proslave na O-kroglici in s tem manifestira za že dosežene velike uspehe nase notranje in zunanje politike in za nadaljnji napredek naše socialistične domovine. Ta proglas so poslali po vseh vaseh goriškega okraja, da iga izobesijo na vidnih mestih. Prav tako eo natisnili okrog 20.000 letakov s vsebino proglasa, ki jih bodo razdelili po hišah. Veliito zanimanje je med prebivalstvom za partizanske značke. Doslej so razidelili že okrog 42.000 značk, vendar je povpraševanje .-e ■vedno zelo veliko. Po vsem goriškem okraju bodo organizirali številne kulturne, športne in druge prireditve. Pri teh prireditvah bo sodelovalo okrog 800 pevcev, številni člani dramskih skupin itd. V okraju bodo odkrili tudi več -pomen¡kov in spominskih plošč1 borcem. Goriški okraj šteje 19 občin (od tega dve mestni) in 141 krajevnih organizacij Socialistične zveze. Vsak odbornik okrajnega odbora SZDL sc je zavezal, da bo pomagal eni občini v okraju v z ve/, j s pripravami za proslavo na Okroglbi. Po zadnjih podatkih računajo, da se bo proslave na Okroglici udeležilo nad 40.000 ljudi iz goriškega okraja. Mnogi med njimi bodo prišli peš, a vozovi in kolesi, iz oddatle-nejših krajev pa s kamioni in avtobusi. Veliko zanimanje za OkrogHoo je tudi v Stari Gorici. Računajo, da se bo kljub težavam v zvezi s potnimi listi udeležilo proslave več sto ljudi. OGROMNO ZANIMANJE PO VSEJ SLOVENIJI ZA PROSLAVO NA OKROGLICI Pripravljalni odbor za proslavo na Okroglici prejema dan za dnem iz vseh okrajev Slovenije poročila^ o ogromnem zanimanju za udeležbo na proslavi dc-e.te obletnice ustanovitve primorskih partizanskih bri-gad. Iz Trbovelj so sporočili, da se bo udeležilo proslave okrog 1200 ljudi, ki se bodo v glavnem pripeljali s kamioni. Udeležencem bo na razpolago celoten avtopark okraja. Po vseh večjih mestih so formirali štabe, ki bodo pripravili vse potrebno, da bi bila organizacija obiska na Okroglici čim bolj uspešna. Iz Kočevja so sporočili, da se je zaenkrat prijavilo okrog 500 ljudi, vendar računajo, da se bo v prihodnjih tednih to število še povečalo. Večina podjetij bo dala za prevoz na razpolago svoje kamione. Iz Kočevja bo odpeljal na proslavo tudi poseben vlak. Veliko zanimanje za proslavo je tudi v okraju Murska Sobota, kjer se je doslej prijavilo 2000 ljudi in v šoStanjskem okraju, kjer računajo na udeležbo 1000 ljudi. Ogromo zanimanje za proslavo desetletpi.ee ustanovitve primorskih brigad je tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih večjih mestih Slovenije. . V POSTOJNSKEM OKRAJU PRI- -ČAKUJEJO UDELEŽBO 12.000 LJUDI V postojnskem okraju pričakujejo udeležbo okrog 12.000 ljudi, kar pomeni, da se bo proslave na Okroglici udeležil vsak četrti prebivalec okraja. Vsa podjetja postojnskega okraja so se zavezals, da bodo po svojih močeh pomagala pni prevozu udeležencev na proslavi. V zvezi s proslavo na Okroglici nameravajo organizirati v postojn. skem okraju številne prireditve, med drugim obisk pokopališča slovenskih internirauecv na Rabu in odkritje enega največjih partizanskih spomenikov v Loški dolini. OKROGLIGA Promet okrog Novo Gorice je v zadnjih dneh močno narasel. Osebni avtomobili, kamioni, motorji, kolesa — vse se premika proti Okroglici in zopet nazaj. Ogromno stvari je potrebno urediti do 5. septembra in pripravljalni odbor ima s svojimi komisijami dela čez glavo. Na cestah okrog Okroglice sem srečal te dni že mnogo starih primorskih borcev. Iz vseh krajev države so prišli, da bi pomagali k čim večjemu uspehu velikega primorskega praznika. Med njimi je tudi najstarejši primorski partizan — Anton Fcrjančič-Zvonko, doma iz Gradišča pri Vipavi. Lovski tabor na Lokvah V okviru prireditev na čast .desete obletnico ustanovitve primorski! partizanskih brigad je bil v nedeljo na Lokvah pri Čepovanu velik lovski tabor. Udeležilo se ga je okrog 1000 ljudi, ki so prišli iz vseh okoliških vasi in z Goriške. Prireditev je organizirala okrajna lovska zveza. Že na predvečer so predvajali na Lokvah turistične filme in organizirali taborne ognje, ob katerih so člani lovskih družin pripovedovali dogodke iz svojega življenja in se zlasti spominjal; partizanskih bojev. Naslednjega dne dopoldne je otvoril prireditev predsednik goriške okrajne lovske zveze Lado Kerševan, nato pa sta govorila predsednih Lovske zveze Slovenije dr. Jožo Benigar In predsednik okrnjnejra ljwlskega odbora Nova Gorica Mirko Remec. Govorniki so poudarili doprinos lovcev v narodnoosvobodilni borbi, saj so partizani izvedli znano partizansko akcijo v začetku upora v Smrekovi dragi prav z lovskimi puškami. Prav tako so naglasili pomen lovstva za naše socialistično gospodarstvo. Nato je pevski zbor iz Zalega hriba zapel nekaj narodnih pesmi, mladinci in mladinke telovadnega društva Partizan iz istega kraja pa so izvedli obširen telovadni nastop Njihovo skladno izvajanje prostih vaj in vaj na orodju je naletelo med gledalci na navdušeno odobravanje. V okviru lovskega tabora so organizirali tudi nagradno strelsko tekmovanje, vlačenjje vrvi, plezanje na drog ter ocenjevalno vožnjo moto-ristov in kolesarjev. Prireditev se je zaključila z ljudiim rajanjem. Lovski tabor na Lokvah — to je na mestu, kjer so ustanovili IX. korpus — je bila prva večja prireditev, ki jih nameravajo v teb partizanskih krajih organizirati na 3ast velikega praznika na Okroglici. Po vseh vaseh od Lokev do Čepovana, Vojskega, TribuSe in drugod srno opazili ogromno zanimanje za množično udeležbo pri proslavi na Okroglici. Pasivna politika demokrščanske vlade prti reševanju notranjih socialnih in gospodarskih vprašanj I-talije, ki je dovedla do skrajno negativnih volilnih rezultatov za de-mokrščane, povzroča te dni krizo pri sestavi nove vlade. Res je, da trnajo demokrščani relativno večino, kar pa ni stranki dovolj, da lahko predlaga in izvaja ukrepe, ki so ji po godu. V Italiji je povolilna kriza v toliko nevarnejša, ker je demo-krščanska stranka skupaj z ostalimi »sredinskimi« strankami predmet vse močnejših napadov desnice, ki jo zastopajo neofašisti in monarhi-sti in levice, ki jo vodijo kominfor-movci. Vse to pomeni, da ni danes v Italiji močne politične stranke, ki bi s svojim pravičnim političnim in gospodarskim programom dala najo namreč kot simpatizerja italijanskih monarhistov. V zadnjem trenutku pa je preklical Saragat svoj odstop in izjavil, da ne bo nudil odpora novi vladi, če se bo slednja držala določenih pogojev. Po teh mora nova vlada odstopiti precejšnje število ministrskih mest liberalni stranki in se mora odpovedati mestu ministra za prosveto. V kolikor pa misli imeti demokrščanska stranka še naprej svojega človeka na tem mestu, potem pa naj zviša število liberalcev, ki bodo sodelovali v vladi. Zadeva je še negotova, toda vse kaže, da bo demokrščan še naprej vodil ministrstvo za prosveto, da pa bodo izključeni iz vlade tipični vatikanski agenti kakor so demokrščani Gonella, Togni, Bet-tiol in drugi. italijanskemu ljudstvu zagotovila za uspešen razvoj. Najprej se je razvoju italijanske krize zgodilo, da so saragatovci oziroma italijanski socialdemokrati odklonili sodelovanje v novi vladi, za katere sestavo je bil zadolžen dosedanji podpredsednik vlade demokrščan Piccioni. Italijanska socialdemokrati so od novega predsednika zahtevali, da se mora vlada pomakniti pri svojem političnem in gospodarskem programu na levo in pričeti z izvajanjem sociataih reform. Vsled tega si je moral Piccioni poiskati pomoč drugje in tako je prišlo do namigavamj, da se bo povezal z monarhisti. Piecionija poz- Ob 10-obletmci vstaje slovenskega naroda 22. julija je bila na ukaz predsednika republike odlikovana z Redom narodnega heroja tudi Trža-čanka Andreja Družina-Olga. Prav je, če inaši bralei avedo kaj več ¡z življenja in delovanja te TržaČanke, ki je bila kot neustrašena borka zgled junaštva in (breaprimerne po-žrtvovalnostL Olga se je rodila v Trstu dne 6. januarja 1920. Oče je bil krojač, mati pa gospodinja. Prav kot števil-do druge primorske družine, se je tudi Olgina morala umakniti preganjanju fašistov v Jugoslavijo. Med vojno so ustali Olginega očeta Gabrijela izaprli in nato v Zagrebu obesili. Andreja je bila po poklicu šivilja. V začetku narodnoosvobodilnega gibanja je pomagala očetu pri ilegalnem delu. Po očetovi smrti pa je zbežala v Ljubljano in postala ob-veščevalka. Kot ilegalka je izvršila veliko uspešnih in drznih akcij. V partizane je stopila že 15. junija 1942 v Dolomitih. Bila je najprej pomočnik mitraljezca. Ko je odred prešel v sestav Sereerjeve brigade, je postala politični delegat voda, pozneje pa ikomisar čete in bataljona. Zaradi izrednih sposobnosti so jo postavili za šefa obveščevalnega centra VII. korpusa. Olga je slovela zaradi svojega izrednega junaštva po vseh slovenskih partizanskih edinicah. V najbolj težkih in tveganih akcijah je bila vzor vsem borcem. Sirom Slovenije so jo poznali pod imenom »Sercerjeva Olga« in je bila kot taka lik ene NARODNI HEROJ Andrsja [9ralina - ©Ogjffl najbrabrej.ših slovenskih žena — boik. V svojih spominih pripoveduje Olga: »Prvič smo menda napadali Pol- hov Gradec in Dobrovo. To je bilo 15. julija 1942. Boji so trajali štiri dni. Drugi boj je bil na Logu, ko so naši napadali šolo. To je bilo 8. septembra po veliki italijanski ofen- zivi. V šoli je bdlo 38 belogardistov. Belogardisti so imeli sedem mrtvih, šole nismo zavzeli, zažgali pa smo Knšljanov grad in Italijane napodili ven. Pri napadu na Log sem bila prvič ranjena. Z mitraljezcem sva ostala zadaj za »zlato« rezervo, kot je dejal komandant odreda Rado Peharček. Po polurnem boju se je pokazala potreba, da začnemo tudi z našim mitraljezom. S Tarzanom sva šla na položaj. Noč je bila temna, nekoliko je deževalo in to je bilo za naju toliko ugodno, da sva se premikala po čistini. Vražje je bilo le to, da je bila okoli šole ograja. Naši so napadali z bombami, a brez uspeha, zato je bilo treba priskočiti na pomoč. Z ene strani so naši metali bombe, z druge strani pa sva midva streljala z mitraljezom. Nič drugega nisva mogla storiti, kot da sva škropila po oknih. V tem pa je neki belogardist vrgel bombo, ki je padla Tarzanu na komolec, Tarzana je bomba popolnoma raztrgala, jaz pa sem bila težko ranjena. Odnesli so me v bolnico, kjer sem ostala mesec dni.« Partizanka Olga je doživela .še nešteto bojev in se v njih junaško bojevala. Bila je ponovno ranjena v roko. Najhujše je bilo_v Črnem Lu-gu na Hrvatskem, ko so Nemci izne-nada napadli njen bataljon. Dve uri -o se tolkli, nakar je ¡komandant dal nalog za umik. S položajeiv je šla zadnja s komandantom in tremi partizani. Vsi so se srečno umaknili iz vasi. Olga je šla zadnja in pri tem dobila dva strela v kolk. Padla je, kot bi jo posekaL Komandant jo je hotel rešiti, pa so ga Nemci z močnim ognjem prepodili. Zavlekla se je v neki hlev, kjer je bilo več žensk. Prosila jih je, naj ji pomagajo in obvežejo, pa so vse zbežale. Vedela je, da v hlevu ne sme ostati, ker so Nemci že silili v vas, zato se je zavlekla v bližnjo hišo. Tudi tu so ženske jokale in vpile, a so ji le pustile, da je legla v posteljo. Kmalu nato so v sobo pridrli trije Nemci, ki je niso nit; pogledali, temveč so planili k omari in začeli ropati. Za njimi je prišel še četrti in, ko jo je zagledal, je "vprašal, kaj ji je. Odgovorila mu je, da je že nad eno leto tuberkulozna. Pustilo so jo in odšli iz sobe. Bila je rešena. Zvečer, ko so se Nemci umaknili, je prišla partizanska patrola in, ko jo je našla, ni mogla verjeti, da je ostala živa. Odnesli so jo na nosilih. Neki italijanski zdravnik jo je potem operiral kar brez narkoze. Poslali so jo v bolnico, kamor pa so jo prepeljali šele po šestih tednih zaradi stalnih napadov Nemcev. V bolnici je bila operirana in je ostala celih pet mesecev. Lahko bi vprašali, kje je Olga eVpala toliko moči, da je kljub petkratni ranrtvi vztrajala, da je ni zajelo malodušje. To je bila tista sila, ki je vodila vse primorsko ljudstvo v boju proti okupatorju, v borbi za svobodo. STAVKE V FRANCIJI Politični in gospodarski program,, ki ga zasleduje novi predsednik francoske vlade Laniel z namenom, da bi izvedel temeljito čistko, predvsem na gospodarskem področju države, je ostvaril v Franciji skrajno nerazpoložetnje, ki se odraža v številnih notranjih demonstracijah in stavkah, ¡kakršnih Francija še ni doživela po drugi svetovni vojni, Laniel je napravil namreč napako., da ni podvzel korenitih ukrepov tam, kjer je to mogoče, to pomeni na škodo premožnejših krogov. Posledica take, večini prebivalstva, škodljive politike je, da je življenje v Franciji že 7 dni docela p aranžirano. Stavke so zajele lahko rečemo vsa področja od železnic do obrtništva. Laniel je z novim ukrepom, ki predvideva odpust iz službe za določene kategorije stavkajočih delavcev in ki smatra za neveljavne obveze prejšnjih vlad napram delavcem in uslužbencem, še poslabša? položaj. Nič še ne kaže, da bo paraliza v gospodarskem življenju Francije hitro odpravil. Francoska socialistična stranka, ki jo vodi Mollet, je dala v zvezi s takim stanjem predlog, naj vlada prekliče vse protidelavske ukrepe in napovedane sankcije, naj proglasi za popolnoma veljavne obveze prejšnjih vlad v korist delavcev in uslužbencev in naj se nujno Skliče izredno zasedanje skupščine. Dejstvo, da je Laniel sprejel komisijo socialistične stranke kaže, da bo postopoma verjetno odstopil od svoje zgrešene politike. ATTLEE V JUGOSLAVIJI Pred šestimi dnevi je prispel na obisk v Jugoslavijo vodja angleških laburistov element Attelee. Razgo-varjal se bo z najvidnejšimi jugoslovanskimi predstavniki in tudi s predsednikom republike, ki ga čaka na Brionih. Obisk Attleea kakor tudi drugih voditeljev angleških laburistov, na primer Bevana, je povzročil silno nezadovoljstvo v Italiji, kjer so iredentistični in kominfor-movski listi začeli pisati, da vodi Attlee jugo-laburistično politico. O-bisk At-tleea v Jugoslaviji je važen tudi z ozirom na perspektive, ki se odpirajo laburistični stranki v Angliji na prihodnjih volitvah, kjer vse kaže, da Chuhcliill ne bo uspel. v V Sečovljah — našem bodočem rudarskem središču — je bilo v nedeljo prvo veliko zborovanje tv okviru ¡priprav za proslavitev desetletnice vstaje primorskega ljudstva in formiranja primorskih partizanskih brigad. Povod za proslavo je dala ui^tanofvilev novega . prostovoljnega gaoilsikcga društva v Sečovljah. Zbrala bo se zato Igasillska društva iz 'Kopra, Pirana, Šmarij in Dekanov ■ter gasliske čete iz piranske ladjc-deUee, »Adnije« iin roArrigonija«. Prišle so tudi skupine gasilcev iz sežanskega okraja in predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Točuo ob 16.30 je sirena z visokega rudniškega stolpa dala znak, da je nekje v bližini izbruhnil požar. Vse prostovoljne in profesionalne gasilske skupine so nato izvedle oli prisotnosti •več kot dva tisoč gledalcev gasilske vaje. Uporabili so vsa sredstva od primitivnega podajanja .vode v škafih pa do motornih brizgalk in končno pogasili »požar«. Po uspešni akciji so se gasilci zvrstili v povor-ko in v no Vili delovnih in paradnih uniformah z blestečimi čeladami de-filirali pred tribuno na 'trgu pred rudarskim domom, kjer jih je pozdravljala več tisočglava množica. Miting, ki se je nato pričel, je •otvoril predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Draksler. Za njim je govoril v italijanščini Aldo Petronio, ki je. (gasilce in prebivalstvo pozdravil v imenu sečoveljskih rudarjev. Ansrel Gruden, predsednik okrajne Gasilske zveze, je nato govoril o nalogah in razvoju te organizacije v koprskem okraju. Pozdrave gasilcev Slovenije in tople želje za aiadaljni razvoj je zborovanju prinesel predsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Špicar. Nato sila govorila "tov. Rado Pišot-Sokol v imenu okrajnega sindikalnega sveta in tov. ■ 'Marin Abram v imenu Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega "ljudstva. Tov. Sokol je govoril o pripravah -za proslavo na Okroglici, kjer bo primorsko ljudstvo zopet potrdilo, da si ne pusti od nikogar oropati s krvjo pribor j enih pridobitev narodnoosvobodilnega hoja. Tovariš Abram pa se je obrnil predvsem do italijanskih poslušalcev in je opozoril na skupno borbo Slovencev in Italijanov za osvoboditev teh krajev izpod nadifašiističnega jarma. »S plebiscitom krvi smo Slovenci in italijanski antifašisti pred vsem -svetom potrdili našo odločnost, da živimo ¿Zi iS&\ , znamko za 15 din bodn izdali tudi v jugoslovanski coni STO. Filatelistična zveza Slovenije pripravlja za praznik na Okroglici izdajo posebne kuverte, ki bo s poseb-nim žigom priložnostne pošte na 0-kroglici predstavljala trajen spomin na ta pomemben dogodek. jev fašistični režim. ¡Novi eksponenti italijanskega imperializma znova zahtevajo naše ozemlje z izgovorom, da v Trstu in v nekaterih mestih naše obale, živijo Italijani. Zato pa prav mi Italijani na tem ozemlju -zanikamo rimskim esspanzionistom pravico, da bi 'karkoli zahtevali od naše dežele. Mi smo popolnoma zavestno izbrali pravilno zgodovinsko pot skupno z jugoslovanskimi narodi, z njimi smo se borili in aanagali in z njima tudi gradimo socializem«. Tovariš Abram je govoril tudi o tržaškem vprašanju in ugotovil, da demokratski svet ve (bi o manj -podpira .rimske zahteve glede Trsta. »Mi pa jim sporočamo«, jc dejal, »da nc bomo popuščali, ker smo že doslej preveč popuščali. Mnogo bolje bi bilo, ko bi manj razgrajali o Trstu in rajši skrbeli za svoje probleme. Naj razdelijo .zemljo kmetom, dajo pravice delavcem in obrzdajo samovoljo kapitalistov, ipa se bomo takoj sporazumeli, (kakor smo se vedno razumeli z italijanskimi delavci.« Končno so -zborovalci poslali pred-sodstvu Socialističnc zveze delovnega ljudstva Slovenije pozdravno brzojavko, v kateri so med .drugim poudarjali, da se na tem obmejnem predelu naše domovine, ki je še .vedno predmet apetita rimskega imperializma, globoko -zavedajo potrebe nadaljne borbe za zaščito mirnega razvoja socializma, kateremu so postavile temelj partizanske brigade v narodnoosvobodilni borbi. »Pri-okraja — sporočajo v brzojavki —, padniki .gasilskih enot koprskega, ki smo danes povečali svoje vrste z novim društvom v Sečovljah, Vam zagotavljamo skupno z vsem delovnim ljudstvom našega okraja, da ne bo v nas nikdar zamrl duh požrtvovalnosti, nesebičnosti ia vztrajnosti ter ljubezni do domovine, za katere svobodo so se borili in umirali naši partizani«. en prid©! Nekako na pol poti med Sempi-som in Vogrskem smo 'izstopili iz avtomobila. »Na cilju smo, na Okroglici« — jc dejal naš spremljevalec -in nas povabil na majhno vzpetino na .levi strani ceste. Okrog nas se je razprostirala valovita pokrajina, enakomerno posejana s travniki, njivami in redkimi gozdovi. Na nekoliko dvignjenem prostoru, kjer smo stali, so kmetje pravkar nalagali zadnji voz otave; predčasno so morali pokositi, kajti to mesto je že določeno za zbirališče množic. Naš spremljevalec nam je še pokazal mesto, kjer bo stala tribuna in kje se bodo zbrale partizanske brigade, nato pa smo obšli več kvadratnih (kilomejtrov .velAk prostor, kjer bo 5. in 6. septembra slavilo primorsko ljudstvo obletnico največjega dogodka v svoji zgodovini. SALONI V GOZDU V redkem, mladem gozdu, ki se dviga nad jaso, smo srečevali skupine delavcev z vozovi. Pozdravili smo se z njimi in izmenjali nekoliko besed. Sliša.l sem razna primorska narečja — od istrskega do tolminskega. »Vsak priporski okraj je postal sem 20 do 30 prostovoljcev, ki pomagajo urejevati prireditveni prostor«, i— nam je pojasnil spremjevalco. »Vendar vse kaže, da -to število ne bo zadostovalo. Priprave so ogromne in udeležencem proslave je treba čim več nuditi.« Skozi gozd pelje kolovozna pot, ki jo bodo do dneva proslave še preuredili. Ob tej poti smo sTečavali števi.lnei izsekane pasove v obliki nekakšnih salonov: tu sc bodo zvrstile godbe, pevski zbori, folklorne skupine, paviljoni s hrano in pijačo itd. Prireditelji so med posameznimi godbami določili tudi po- V SRBIJI CELO 30 DO 40 STOTOV NA HEKTAR Po nekaj res neugodnih letinah, je letos v Jugoslaviji žito izredno dobro obrodilo. Iz vseh republik prihajajo vesti o dobrem pridelku ozimnih žit, o živahnosti na tržiščih z žitom in o hitrem padanju cen. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo letošnji hetarski donos kot naravnost rekorden za nekatere kraje. Povprečen donos v državi tío od 17 do 18 stotov na hektar, kar je velik uspeh, če pomislimo, da- je bil običajni hektarski donos v Jugoslaviji okoli 13 stotov na hektar. V Srbiji je pšenica tako bogato obrodila, da je ponekod dala 30 in celo 40 stotov na hektar. Redki so primeri, da je hektarski donos manj I-cot 20 stotov. Na Inštitutu za kmetijska raziskovanja v Kragujevcu v Srbiji so z ječmenom »5t. 286« dosegli 37 stotov na hektar. Tu so tudi ugotovili, da je v Srbiji mogoče gojiti celo o-zimni oves in da daje ta večji donos kot j ari. ■ Po prvih poročilih o mlačvi računajo, da bo letošnje povprečje donosa — za 20 stotov preseglo največje povprečje v letih po osvoboditvi. Na Hrvatskem je hektarski donos za tri stote večji od povprečja prejšnjih let. V Bački bo letos najmanj trikrat več pšenice kot lani. V Slavoniji in v Baraniji so letos pridelali od 18 do 25 stotov pše-nšce in drugih žit na hektar. V Vojvodini je primanjkovalo najmanj Ti vagonov veziva za snope, kljub temu, da so ga nabavili skoro 1000 ton. Niso niti predvidevali, da bo toliko pšenice! Po vseh republikah so kmetje hiteli s kontrahiranjem žita. V Vojvodini so že prvih sedem dni mlačve odkupili okoli 45.000 ton pšenice, na Hrvatskem pa v prvih desetih dneh nad 4300 vagonov. Cene so bile v začetim visoke in so kmetje prodajali žito po 23 dinarjev za kilogram, Kmalu pa je število sklenjenih pogodb za sto tisoče preseglo vsa predvidevanja in cene so začele padati. Zdaj se cena pšenici na trgu v Srbiji giblje med 20 in 24 dinarjev za kilogram, cena rži pa od 17 do 19 za kg. Ječmen je na trgu 16 do- 20 dinarjev kg, le kontrahirani ječmen za pivovarne plačujejo za 40 odstotkov draže. Podobne so cene v Pomoravju, Podra-vju, na Hrvatskem, v Bosni in Her- cegovini. Od prvega avgusta dalje je krušna moka v Srbiji na debelo od 26 do 30 kg, moka št. 2. od 35 do 40 din, moka »OG« od 40 do 45 din kg. S prvim avgustom so tudi v Slavo- i niji in v Baraniji znižali ceno pše-nični polbeli moki od 28 na 26 din za kg. Te cene so približno enake za vse predele Jugoslavije — tako za žitorodne kot za nežitorodne kraje. V nežitorodnih krajih je cena višja la za dva do tri dinarje pri kilogramu, to je za znesek dejanskih prevoznih stroškov. Vse to ugodno vpliva tudi na stanje v jugoslovanski coni STO. V splošno zadovoljstvo so bile zadnji čas že trikrat znižane cene moki in kruhu, ki je sedaj bel in ga ima na razpolago vsak človek. Cena beli moki je na primer padla od 110 din na 64 za kilogram. Po pomladni suši in drugih vremenskih nezgodah, ki so prizadejale precej škode, gledajo kmetje ob sedanjem stanju kmetijskih kultur z vse bolj veselim obrazom v bodočnost. Življenjska raven prebivalstva se je na splošno dvignila. K vsemu temu lahko še pripomnimo, da bo Jugoslavija vse tiste devize, ki jih je morala lani in letos uporabiti za nakup moke v inozemstvu, od sedaj naprej lahko namenila za nabavo surovin za našo industrijo. Na proslavo ustanovitve primorskih brigad se pripravljajo tudi Italijani — bivši borci Tržaške brigade, ki se je borila v sklopu IX. korpusa. Bivši pripadniki te partizanske for-macije se bodo zbrali rv Kopru, od koder bo brigada odšla na zborno mesto vseh primorskih brigad na Okroglico. Za to priložnost bodo izdali jubi-> lejno številko brigadnega časopisa »La voce del boseo«. Vojaškim oblastem pa bodo predložili predloge za odlikovanje zasluženih borcev. Tržaške brigade. XXX Na sestanku Socialistične zveze delovnih ljudi za koprsk; okraj so predstavniki občinskih in krajevnih odborov množičnih organizacij poročali o pripravah za udeležbo na Okroglici. Člani Zveze borcev Socialistične zveze in predvsem mladina, so že pričeli s pripravami za postavitev slavolokov, ki bodo v kratkem krasili vasi in mesta Slovenske Istre. Bivši borci bodo v -teh predpripravah predavali na množičnih sestankih o doživljajih v borbi in o pomenu narodnoosvobodilne vojne. Člani Zveze borcev pripravljajo po terenu mesta za postavitev spominskih plošč in spomenikov tam, Ikjer so padali pod fašističnimi kroglami borci in aktivisti. Delovni kolektivi so sklenili, da bodo pripravili večje število zastav in z njimi okrasili hiše in delovna mesta. Ves mescc -bodo v koprskem okraju številne kulturne in športne manifestacije na čast 10-lefnice ustanovitve primorskih brigad. Zadnje dni avgusta bo na Koprskem gostovala kulturna skupina IX. korpusa, ki bo priredila v Dekanih, Šmarjah in Marezigali kulturne predstave. Po zadnjih podatkih se bo iz koprskega okraja udeležilo proslave na Okroglici okrog f! tisoč prebivalcev. Zaradi rezerviranja potrebnega števila vagonov in kamionov so rok za prijavo skrajšali do 15. avgusta. Prevozna ecna -s kamioni -in avtobusi do Podgorja in naprej do Nove Gorice z vlakom za pot tja in -nazaj znaša 150 dinarjev. Otroci do desetega leta bodo imeli brezplačno vožnjo. V ŠMARJAH je bil v ponedeljek sestanek vseh predstavnikov množičnih organizacij občine, ki so se ga udeležili tudi predsedniki in tajniki vseh organizacij. Na sestanku so govorili o organizaciji udeležbe za proslavo na Okroglici. Po vaseh bodo imeli sestanke v teku tedna predstavniki vaških organizacij, ki so se udeležili tega sestanka, da bodo pojasnili pomen proslav na O-kroglici. Predvidevajo, da se bo iz občine Šmarje udeležilo proslave okrog 600 ljudi. trebno razdaljo, tako da ne bodo motile druga drugo. Torej izbira bo velika in upamo, da bo vsak (udeleženec prišel na svoj račun. Ob koncu gozda je največja jasa, namenjena >za gledališče in OJino-predstave. To bo nekakšen gozdni amfiteater, v katerem bomo poslušali Gotovčevo opero -Ero z onega sveta in Še marsikaj drugega. Upajmo, da bo tudi akustika kolikor toliko odgovarjala, sicer pa bomo o tem lahko pisali šele po prireditvi. Prireditelji so te dni rešili tudi zelo /važno vprašanje — preskrbo z vodo. Na .prireditveni prostor so namreč speljali vodovod. Vse to so seveda le glavni obrisi priprav za proslavo na Okroglaci. Vseh tisoč zastav, mlajev, slavolokov in napisov, ki jih danes pripravlja primorsko -ljudstvo za Okroglico seveda ni mogoče zapisati. Prav tako pa ni mogoče opisati tudi tistega čudovitega razpoloženja, iki se zrcali na obrazih vseh primorskih ljudi V pričakovanju velikega dogodka. 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN ZVEČER 5. septembra popoldne in proti večeru se bodo začele, zbirati množice na Okroglici. V iNovi Gorici in po vseh vaseh okrog Okroglice. Ta dan ne bo kraja na festivalnem področju, kjer ne bi bilo prireditve. Predvideni so nastopi dramskih skupin, nev-skih zborov in eodb .po vseh okoliških naseljih. Seveda bodo godbe igrale tudi v krajih, skozi katere se bodo vozile. Glavna prireditev bo na veliki jasi na Okroglici, kjer bo ljubljanska opera uprizorila Etb z onega sveta. Na mali iasi bodo predvajali jugoslovanske filme, v Gorici t>a bo nastopilo koprsko gledališče s Težko uro. Igralska skupina IX. korpusa bo ta dan zaključila svojo .turnejo po Primorskem in bo zaključno predstavo izvedla na Okroglici. Med važnejšimi prireditvami tega dne naj omenimo še nastop postojnskega gledališča v šempasai s Finž-garjevo igro Naša kri in tolminskega ■gledališča v Prvačini s Klinarjevo igro Vida Staša. iRazen številnih manjših godb je najavljen prihod 12 večjih godb iz vseh krajev Slovenije, predvsem iz Ljubljane, Postojnei, Ko.pra, Trbovelj. Hrastnika, Idrije, Jesenic in Cerknice. Večina teh godb bo igrala med partizanskimi brigadami. GLAVNO PROSLAVO BODO JAVILI ZVOKI INTERNACIONALE 6. septembra dopoldne bodo mogočni zvoki internación ale najavili začetek proslave. Vse primorsko ljudstvo si želi, da bi prišel na to proslavo tudi organizator in voditelj vsega našega osvobodilnega gibanja tovariš Tito in upa, da bo s tega mesta slišalo njegove besede. Na proslavi bo nastopilo ogromno število pevskih zborov. Naj omenimo samo nastop 2000 pevcev iz vse Primorske, ki bodo zapeli tri priljubljene primorske pesmi: Pésem o svobodi, Pésem o Titu in Mi smo ubežniki. I-z- Trsta bo nastopilo 8 pevskih zborov, z zanimanjem pa lahko pričakujemo 'tudi nastop zbora Srečko Kosovel pod vodstvom znanega partizanskega skladatelja Rada Simonitija. To je bežen pregled nad prireditvami, ki jih pripravljajo za 6. sop-temb,- na Okroglici. Natančen program bodo izdelali -v zadnjem tednu pred 'začetkom proslave. ZBORI BRIGAD BODO ŽE PRED PROSLAVO Pripravljalni odbor je sklenil, da bodo razen Centralne proslave tudi .posamezne lokalne proslave po raznih krajih Primorske. Naše ljudstvo si namreč želi, da bi ga obiskali borci iz brigad in da bi skupaj z njji-mi obujalo spomine na slavne dni iz NOB. Zato se bodo brigade zbrale 30. avgusta v raznih krajih na ta-borenju. Tako bo Vojkova brigada taborila v Cerknem, II. brigada VDV na Lokvah, Gradnikova v Podragi, Kosovelova in Bazoviška na Krasu, Prekomorske brigade pa v Postojni. Borci bodo obiskali svoje znance in jirijatelje iz narodnoosvobodilne borbe in se z njimi pogovorili, kako bi čim bolj slovesno proslavili obletnico vstaje primorskega ljudstva na Okroglici. Mo ©stt® zbm ME, Kosovelove brigade u Štanjelu V okviru ¡proslave 10, obletnice osvoboditve Primorske ibo organizacijski štab XIX. SNOU Kosovelove brigade in občinski odbor ZB NOV iz Štanjela pripravil zbor Kosovelove brigade v Štanjelu. Borci 1e brigade se bodo zbrali v Štanjelu, na kraju, kjer so pred 9. leti vodili emagovite boifoe. V bližini Štanjela in po celem Krasu jo Kosovelova brigada izbojevala na stotine borb, dokler ni okupatorja popolnoma izgnala iz dežele in je skupno s IV. armijo vkorakala v Trst. Da bodo te junaške dneve dostojno proslavili, se bodo borci Kosovelove brigade zbrali dne 23. avgusta dopoldne v Štanjelu, kjer bodo lahko obiskali okoliške vasi, popoldne pa sodelovali na proslavi. Ob 14. uri bo ohor brigade, na katerem bo govoril podpolkovnik JLA tov. Kodrič Rudi, funkcionar te brigade. Ob tej priliki bodo v Štanjelu odkrili spomenik na grobnici padlih partizanov v Štanjelu. Na proslavi bodo sodelovali pevski zbori iz Štanjela, Kobjeglave, Štjaka in Dutovelj. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Vrhovelj. 'Po končani proslavi bo veliko veliko ljudsko rajanje. Organizacijski štab Kosovelove brigade poziva vse borce te brigade, da se tega izbora polnoštevilno udeleže, prav tako poziva vse člane ZB •in vse prebivalstvo. Tam se bodo tudi pogovorili za zbor te brigade pri udeležbi na veliki proslavi na Okroglici 6. septembra. J. V. PLAVALNA REVIJA V RENČAH ' V soboto in nedeljo so bile v Ren-čah v okviru prireditev na čast vse-primorskemu prazniku na Okroglici velike plavalne prireditve, ki se jih je ogledalo nad 2.000 ljudi iz Renč in vseh bližnjih krajev. Na med-drultvenih plavalnih tekmah so nastopila partizanska društva iz Renč, Mirna, Starega hriba in Nove Gorice. Nastopali so pionirji in mladinci, ki so kljub hladni vodi dosegli zadovoljive rezultate. Vaterpolo tekma med Renčami in Mirnom sc je končala z zmago domačinov s 5:2. Gledalci so zlasti navdušeno spremljali skoke v vodo, saj so nekateri mladinci pokazali zelo razveseljiv napredek. Glede organizacije bi pripomnili, da je bila nekoliko pomanjkljiva, zlasti kar zadeva razsvetljavo. Po prireditvi je bilo veliko ljudsko rajanje, na katerem so nastopili Člani študentskega orkestra iz Ljubljane. -lj XXX i V GAŽONU je že sedaj veliko zanimanje za proslavo na Okroglici. Od tu bosta odšla dva kamiona udeležencev. IZ RAKEKA PRI POSTOJNI ho odšlo 300 udeležencev. Tako so sporočili med prvimi v okraju. Na proslavo bodo šli tudi tisti, ki so se v prvi svetovni ivojni borili na šoški fronti. Če, bo čas dopuščal, bodo obiskali tudi Doberdob. TUDI NA BOVŠKEM SE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVO USTANOVITVE PRIMORSKIH BRIGAD Tudi na Bovškem se z vso vnemo pripravljajo na proslavo ustanovitve primorskih brigad, ki bo na Okroglici. V ta namen imajo po VESTI S KOPRSKEGA V soboto je Jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja obiskal bivši veleposlanik Združenih držav Amerike v Rimu gospod Bunker s soprogo. Spremljala sta ga znana ameriška novinarka Mc Corrmck in njen soprog. Skupno so si ogledali letoviške kraje naše cone in se nato vrnili nazaj v Trst. Pred dnevi je pod vodstvom kmetijskega strokovnjaka dr. Kovači-ča odpotovalo v Inozemstvo na dvaj-setdnevno študijsko potovanje 26 članov kmetijskih zadrug koprskega okraja. Obiskali bodo Avstrijo, Nemčijo, Holandijo in Švico. Predvsem se bodo v ter državah zanimali za razvoj zadružništva in vinogradništva. in okolice, učiteljišča in trgovske akadamije ¡z Trsta na planinskem slaviti v Vratih vsem Bovškem sestanke, kjer ljudstvu razlagajo pomen teh proslav, da bi pridobili čimveč ljudi, ki se jih bodo udeležili. Na čast proslave bodo skušali dvigniti število članstva, izvolil bodo člane, ki bodo skrbeli za zunanji okras vasi v tistih dneh, da bo vse v zastavah, mlajih in parolah. Vsa motorna sredstva, ki so na razpolago, bodo uporabili za prevoz na Okroglico. Enako bodo podjetja na Bovškem proslavo podprla. V ta namen so že poslali 4 delavce, ki so se priključili brigadi, ki čisti in pripravlja teren za proslavo. Med bovškim prebivalstvom vlada za proslavo veliko zanimanje, ker pričakujejo, da se je bo udeležil naš ljubljeni maršal Tito. Kljub temu, da ima Bovško malo ljudi, vendar računajo, da bo šlo na O kroglico od 1800—2000 ljudi. Do tega časa pridno zbirajo podatke o borcih primorskih brigad. ' Roja OPOZORILO NAROČNIKOM Opozarjamo vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da jim bomo iprimorani list ustavili, dolg pa izterjati. Prosimo obenem vse ostale naročnike, naj nakažejo naročnino za drugo polletje po položnicah. ki smo jih priložili prejšnji številki. UPRAVA /Jaijo fbmum ©© V začetku letošnjega leta je »Slovenija—projetk« — Ljubljana izdelal načrt za ureditev kanalizacije obalnega pasu v Kopru, tako da bi dograjena kanalizacija odvajala vso nesnago iz vzporednih mestnih ulic naravnost v odprto morje. Izliv v morju naj bi bil oddaljen približno 50 metrov od obalnega zidu. Ostoječa kanalizacija iz glavne ulice gre v zaliv pri hotelu »Triglav« med obalnim zidom in pomolom za ribiške čolne, kjer je morje mimo ter se vsled"tega useda vse bina kanalizacije v neposredni bližini iztoka. To povzroča posebno ob južnem vremenu občuten smrad. Z novo kanalizacijo bo odstranjena prejšnja neprijetna in nehigienična rešitev, če že ne v celoti, pa vsaj deloma, če že ne v celoti, pa vsaj stoodstotne rešitve z bodočim podaljšanjem kanalizacijskih cevi še za 30 do 40 metrov do večje globine morja. Istočasno bo nova kanalizacija povezala del mesta od hotela »Triglav« do obale pri kopališču tako, da bo odstranjena možnost onesnaženja vode v samem kopališču. »Pomorsko gradbeno podjetje« z Reke, ki je prevzelo delo celotne projektirane kanalizacije že v letošnjem marcu, to je pred petimi meseci, se je te naloge lotilo- zelo nestrokovno in s pomanjkanjem čuta odgovornosti od strani vodstva gradbišča za čim hitrejšo in cenej- šo izvršitev predvidenih del. že med gradnjo prvega odseka kanalizacije z dvema prelivoma v odseku od »Taverne« do hotela »Triglav«, je podjetje naletelo, po njihovem mnenju, na velike težkoče zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pomanjkanja mehanizacije in materiala. Izkopi, polaganje in obe-toniranje cevi so bili predmet graje mimoidočih, Pri izkopih za polaganje cevi je bil na primer prvotno izvršen ožji izkop, kot je bil predviden po načrtih, ter ga je bilo treba kasneje razširjati. Način polaganja cevi, kakor tudi večkratno prekinjanje bet-oniranja oblog cevi zaradi slabih črpalk ali pomanjkanja materiala, vse to je onemogočalo hitro izvedbo del. Največjo mero potrpežljivosti do podjetja pa so pokazali vsi zainteresirani, in to od investitorja MLO Koper pa do poslednjega meščana in gosta v ■ hotelu ali kopališču, pri izvedbi druge faze kanalizacije, to je v dolžini približno 40 metrov v morju, ki naj bi bila dokončana v začetku turistične sezone. Upravičeno se vsakdo sprašuje, ali je mogoče, da podjetje, ki izvaja na drugih mestih veliko večja dela, izvršuje na takšen nestrokoven način in tako počasi manjša, toda za nas tako važna dela v središču koprskega okraja?! Kdo je odgovoren in kriv za takšno stanje del? Ali ni nobenega izhoda in mož- Za \iM\m turizma na Krasu in v Istri SV. ANTON Pri Sv. Antonu imamo dve godbi. Starejša se pridno pripravlja za proslavo na Okroglici. Mlajša godba pa se še vadi in godbeniki upajo, da bodo lahko samostojno nastopali že konec oktobra. ■Prejšnji teden je Barba Vane nekaj pisal o naših godbah. Pojasniti moramo, da mlajša god-ba ini prizadeta. kakor tudi ne nosijo krivde vsi starejši godbeniki za izostanek v Socer.bu, pač pa samo njihov basist. nosti, da se dela čimprej dovrše zaradi nujnosti?! Ali je opravičljivo večno iskati vzroke in razloge za podaljšanje terminov dograditve? Istii, če še ne bolj viden primer slabo organizirane gradnje je podjetje dokazalo pri graditvi obalnega zidu v Kopru. S temi deli so pričeli že ob koncu lanskega leta t-er je, šele sedaj pred zaključkom. Prepričani smo, da bo gradnja kanalizacije kakor t-udi obalnega zidu po vseh težavah podjetja, investitorja in vseh, ki občudujejo takšno delo in si pri tem mašijo nosove, končno le dovršena do 15. avgusta letos, ker so nam tako dokončno obljubili na gradbišču. Vprašanje, ki ga zagotavljajo vsi prizadeti kakor tudi meščani je: Ali podjetje morda namenoma zavlačuje pravočasno dovršitev del? Ali si bo podjetje s takšnim delom mogoče pridobilo sloves in nova dela? Prepričani smo, da bo naročnik gradbenih del znal pravilno oceniti vrednost izvršenih del, sposobnost podjetja, smisel za organizacijo te vrste gradnje ter bo v bodoče s temi izkušnjami izbiral med graditelji, ne oziraje se na monopolističen položaj nekaterih podjetij. Mnenja smo, da bi se še našlo kakšno podjetje, ki bi z večjo resnostjo in odgovornostjo prevzelo takšno delo in ga tudi pravočasno izvršilo. Meščani Da se pospeši razvoj turizma v okraju Sežana, je bila pred časom sestavljena posebna komisija pred-stavmikorv turističnega društva iz Sežane, okrajne gostinske zbornice iT OLO Sežana z nalogo, da icstavijo desetletni plan razvoja turizma v sežanskem okraju. Komisija je pregledala stanje v okraju in ugotovila slabo stanje, ki nikakor ne odgovarja potrebam okraja, skozi katerega potuje vsako leto na tisoče Lnozemcev in turistov v vse kraje naše domovine in tuidi v druge države. V Sežani predvideva ta načrt popravilo hotela »Triglav«, ki jc že zastarel, za kar bi potrebovali 30 milijonov dinarjev. Pozneje pa bi morali v Sežani zgraditi še moderen hotel z restavracijo s 100 posteljami za prenočišče. V mestu Sežani bodo preuredili in razširili obstoječe panike in olepšali stavbe kakor tudi mestne ulice. Zgra. dili bodo novo kopališče z bazenom, čim bo zgrajen vodovod Jo Sežane, kar bi stalo okrog 30 milijonov dinarjev. Okolica Sežane je vabljiva turistična točka za bližnje mesto Trst in ima zelo ugodno klimatsko področje. Iz bližnjih gričev — Tabor in Planina — se odpira izletnikom lep razgled po cclem Krasu, v naše Alpe in tudi na morje. 12 km od Sežane sc nahaja znamenita Škocjanska jama, ki je po svoji veličastnosti še bolj zanimiva kot Postojnska. Za uvedbo dobre prometne zveze s to jamo predvideva plan uvedbo avtobusne proge do Škocjana, da bo tako mogoče obisk te jame čim večjemu številu izletnikov. V samem Škocjanu pred jamo pa je v načrtu gradnja novega hotela s prenočišči, ki bo stala okoli 45 milijonov dinarjev. Škocjansko jamo pa bi morali pričeti elektrifiicirati žo prihodnje leto. Neposredno z ureditvijo škocjanske jame predvidevajo ureditev ter olepšaivo vasi Divače — važnega železniškega križišča. S tem v zvezi bodo uredili gostišča tudi v Lokvi in Rodiku. -Asfaltira!,; pa bodo cesto Divača-Lokev. Poleg Škocjanske jame se nahajata v -tej okolici še dve zelo zanimivi jami, in sicer Vilenica blizu vasi Lokev in Divaška jama blizu Divače. Obe ti jami sta bili pred vojno za turiste odprti in ju bo treba sedaj ponovno urediti. Zelo lepa je tudi jama Dimnica blizu Slivja in Ma.nkovšČiine. Z ureditvijo vhodov, etez in raznih stopnic ter og.ai bi postale te. jame zelo privlačne turistične točke. Za vsa ta dela bi potrebovali okrog 3 milijone dinarjev. Da je Škocjanska jama zelo zanimiva, nam povedo že same številke obiskov; v letu 1919 je jama imela 2129 obiskovalcev, v letu 1950 5712, v letu 1951 4.402 in v letu U52 6.554 obiskovalcev. .Poleg teh znanih turističnih točk predvideva plan tudi ureditev gostišč v Herpeljah, kjer jc prvo tako važno turistično križišče, ki pa danes ne nudi potnikom niti najpotrebnejšega. V tem kraju predvideva plan gradnjo novega modernega hotela. Skozj to križišče prihaja vsak dan na stotine potnikov iz Trsta, Kopra, Sežane, Postojne in Reke. Trudi Istra ima svoje lepote. Zelo stara vas Kubed, izvor reke Rižane, zelo stari gradovi nad Črnim kalom, Podpeč itd. Tudii tu bo treba nujno urediti nekaj sodobnih gostišč. V Podgradu, ki je t-udi zelo lepa točka na zelo prometni cesti Trst— Reka, hi se dale z majhnimi stroški urediti sedanje gostilne v lepe sodobne lokale. Lepe turistične, touke na Krasu so tudii Tfimaj, Dutovlje, Komen in .Štanjel. Tudi v teh vaseh predvideva načrt ureditev gostišč, olepšavo» vasi z ureditvijo .parkov v Komnu in Štanjelu. Ko bodo rešena vprašanja, ki jih predvideva desetletni načrt razvoja turizma na Krasu in v Istri, bodo ti kraji postali enakovredni in prav tako lepi in privlačni kot ostali znanj turistični kraji Slovenije. J- V. •■'t * * Kulturne prireditve za proslavo na Okroglici V nedeljo, 16. avgusta bo v Berto-kih javna generalka združenih pevskih zborov in godb na pihala tistih, ki bodo v septembru nastopile na Okroglici. Nastopilo bo -tudi nad tri sto pevcev iz desetih pevskih zborov. Izvajali bodo določeni in poljubni program. Posebna strokovna komisija bo vse to ocenjevala in pozneje razdelila nagrade ter priznanja-. Nadaljnnje nedeije bodo pevski zbori izkoristili za medsebojna gostovanja po koprskem o~ kraju. Tako predvidevajo koncerte v Ospu, Dekanih, Kortah, Koštabo-ni, Borštu in Loparju. Dramske družine se tudi pripravljajo. Nastopale pa bodo: 16. avgusta: Igralska družina iz škofij pod vodstvom tov. učiteljice Jožice Košute bo v Sv. Antonu igrale veseloigro Olge Scheinplugove »Okence«. Z Lipahovim »Glavnim dobitkom« bodo igralci Marezig gostovali v Šmarjah pod vodstvom režiserja Pertota. Iz Borsta bodo pod vodstvom učitelja Prinčiča Igrali Hudalesovo igro: »Zelena vrvica« in to v Vanganelu. Iz Puč pa bodo prišli z igro P. Svobode: »Poslednji. mož«. 23. avgusta bo dramska skupina iz Krkavč nastopila v Vanganelu z Jurčičevim Domnom. V Sečovljah bo gostovala družina iz Kort z veseloigro Svojeglavček. Sečovljčani bodo vrnili obisk Senfcpstrčanom z Nušičevim delom »Žalujoči ostali«. 30. avgusta, bo MKUD iz Sv. Petra—Nove vasi uprizorilo v Kortah igro »Miciki je treba moža«; igralska družina iz Sv. Antona pa v Smar-jah Vodopivčevo igro »Na Visokem«.. Udeleženci režiserskega tečaja v Kopru so že uprizorili Linhartovo »županovo Miclco« v ankaranskem zdravilišču in v kopališču Turist, v Dekanih in v Kopru. Slovensko gledališče v Kopru bo gostovalo v nekaterih krajih koprskega okraja z Borovo »Težko uro«. fe IšK: Npr j t-f , K, mmm&mmS Poselmo v avgustovih (In eh je prijetno na morju g&tSptsŽBtiikš ljudje in kaj m Ikmm I Po prvem polletju dela so člani Kmetijske zadruge v Šmarjah imeli občni zbor. Pregled gospodarjenja v razmerah, ko vse teži za napredkom in izboljšanjem, je kar koristen. Ni ga člana in tudi nečlana kmetijske zadruge, ki bi ga napredek v gospodarstvu ne zanimal. Da bi seznanili širši krog ljudi občine Šmarje in tudi izven nje z uspehi dela te zadruge v prvem polletju, objavljamo kratek izveček is poročila upravnega odbora zadruge. • Plodna debata, ki je sledila zaključnemu občnemu zboru za leto 1952 o nalogah, lci čakajo zadruge v tekočem letu, je bila napotilo za naše delo v tem letu. Prav v kmetijstvu smo dosegli malo uspehov, ker člani niso razumeli, da edino s pospeševanjem kmetijstva lahko izboljšamo življenje. Na množičnih sestankih in zborovanjih smo govorili o potrebi združenja razdrobljenih parcel, vendar v tem nismo uspeli. V Pomjanu smo hoteli urediti večji kompleks, pa je to preprečila reakcija nekaterih, ki so proti takemu napredku. Naravno, da nas to ne bo odvrnilo od začrtane poti, ker je naš cilj: pomagati kmetu iz zaostalosti. Z zadoščenjem pa lahko povemo, da lepo napreduje delo na Briču nad Rokavo. Tu bo delo na zapuščeni zemlji že v nekaj letih pokazalo svoje sadove. Korak "naprej pa smo storili z u-resničenjem sklepa zadnjega občnega zbora, da uredimo v poslopju, ki je bilo prvotno namenjeno za sedež KLO, mlin in oljarno. Prav te dni nameščajo stroje za mletje, kar bo vsem prebivalcem občine prineslo veliko olajšanje in jih razbremenilo dolgih voženj v oddaljene mline, če bodo dela šla tako naprej, bodo člani že v teku dveh mesecev lahko mleli žito doma. Naročeni so tudi stroji za oljarno, ki bodo dospeli na mesto v prvi polovici oktobra. Skupni stroški za dela in stroje bodo okoli 24 milijonov dinarjev. Zadruga sama je iz sklada za pospeševanje gospodarstva dala en .milijon din. Upravni odbor zadruge se je od zadnjega občnega zbora sestal kar osemkrat in je na sejah obravnaval in reševal vsa tekoča gospodarska vprašanja. Tako je od svoje strani napravil vse, da bi šlo delo po pravi poti naprej. Le nadzorni odbor — nekateri člani — niso o-pravil svoje dolžnosti z udeležbo. Kako je zadruga gospodarila v prvem polletju, je razvidno iz tega, da je imela okoli dva milijona pri-bitka. V primerjavi z lanskim polletjem je to velik napredek, ker je bilanca izkazovala skoro izgubo, člani zadruge bi morali bolj razumeti pomen kreditnega odseka zadruge. Izgleda, da se nanj spomnijo le takrat, ko imajo potrebo za denar. Zakaj bi se ga ne spomnili tudi takrat, ko prodajo pridelke in jim denar leži brezkoristno po več mesecev v predalu? Nekaj besed je treba povedati o .združitvi obnovitnene zadruge s Kmetijsko zadrugo. Takrat je marsikateri član in nečlan imel polna usta besed, češ da bodo morali čla^ ni zadruge zidati hiše drugim članom. Zaradi tega je izstopilo 19 članov iz Gažona in eden iz Smarij. Vsa taka in slična »prerekovanja« so pobili uspehi, ki jih je zadruga dosegla. Kar poglejmo: jeseni preteklega leta smo začeli graditi cesto s križišča pri Pučah v Koštabono. Skozi vso zimo do meseca marca letos je pri gradnji imelo delo in zaslužek 70 delavcev. Za cesto smo porabili 4,900 tisoč dinarjev. Drugi uspeh je gradnja mlina in •oljarne. To bo vsem prebivalcem občine prineslo velikanske gospodarske koristi. Zadruga je nekaj napravila tudi pri obnovi podeželja. Zgradila je eno hišo in predvideva obnovo drugih sedem hiš in gradnjo nove hiše. Za to ima zadruga na razpolagalo 6,100.100 dii MS! Za ureditev in olepšanje zadružnega doma so izdali do sedaj 200.000 din, na razpolago pa jih je še 800 tišoč. Upravni odbor je mislil tudi na tako potrebno mlatilnico, ki je v vasi ni, in so člani navezani na tuje. Peščica bivših borcev, ki je bila na vse pripravljena, prevzeta od revolucionarnega duha, je po dolgem razmišljanju ustanovila svojo lastno KDZ. Pri tem se je posluževala tako »strahotnega nasilja«, da danes ne moreš ne zlepa ne zgrda dobiti zadružnika, ki bi bil pripravljen, da izstopi. Le nekaj drugorazrednih nevrastenikov, ld so se bili vrinili mednje in škilili na obe strani s svojimi večnimi muhami in presedali vsem članom in nečla-. nom, je iztopilo. Bili so jih že pošteno siti. Zdaj imajo člani mir in Sv Postojnski viharniki na taborenju v Vipavi Skoro ves mesec julij je v Vipavi taboril Rod kraških viharnikov iz Postojne. Šotore so postavili ob sotočju Vipave in Močilnika. Prostor je krasila vrsta visokih topolov, ki so nudili prijetno in osvežujočo senco v veliki vročini. Preko Močilnika so zgradili kar tri mostove ob' vhodu v taborišče. Poleg taborišča so postavili igrišče za odbojko, jambor in taborni ogenj, kjer so prirejali večerne nastope. S skromnimi sredstvi so zgradili močno kuhinjo, da je' lahko kljubovala siloviti vipavski burji. Največ časa so taborniki posvetili kopanju, kar so doma v Postojni zelo pogrešali. Prirejali so izlete na Stari grad, k izviru reke Vipave, splezali na Javornik, kjer so ostali dva dni. Obiskali so tudi vasi Slap, Erzelj in Lože. Pred odhodom na taborenje se nikakor niso mogli odločiti, kam bi šli. Nekateri so bili za Ohridsko jezero, drugi za morje. Odločili so se za Vipavo in jim ni bilo kar nič žal. Na povratku so bili mnenja, da je bilo to najlepše taborenje. Tehnično je mladim viharnikom pomagala JLA iz Vipave, tov. major šepetavec in zdravnik dr. Zupan, ki je ob prihodu pregledal vse tabornike in je bil tudi potem vedno na razpolago. Dragica Jordan SMRTNA NESREČA Z »LAMBRETTO« V nedeljo proti večeru je po cesti med Valetto in Strunjanom vozil Anton .Štele iz Trsta, ulica Sv. Frančiška št. 47. Za sopotnika je imel Marjana ¡Norbeda iz Kopra, ulica Ljudske mladine št. 8. Na ostrem ovinku se je zaradi prehitre in verjetno neprevidne ivožnje zaletel z »Lambretto« v obcestni zid. Oiba ponesrečenca so takoj prepeljali tv bolnico v Izolo- s ikoprskim rešilnim avtom, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Marjan Norbedo zlomljeno roko, štefe pa težke poškodbe. Ob 22. uri je ponesrečeni Štefe kljub takojšnji pomoči zdravnikov podlegel zaradi prehudih notranjih poškodb. Druga prometna nesreča se je dogodila na cesti Valdoltra-Ankaran. Z motornim kolesom se je peljal Slavko Bišček s svojo iženo Erminijo, oba iz Kopra. Naenkrat se je zlomilo krmilo in ista se potnika znašla na tleh. Takoj so ju prepeljali v bolnico v Izolo, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Bišček zlomljeno ramo, žena pa pretres možganov. so dobro razpoloženi. Na KDZ sloni žarišče vsega življenja v Gornji Branici. Poleg Kmetijske zadruge je edina ustanova v občini Štanjel, kjer ljudje skupno delajo za napredek in pospeševanje kmetijstva. Zadružniki ne zanemarjajo svojih napornih dolžnosti, da z lastnim trudom in pridobitvami, upoštevajoč nasvete strokovnjakov in pomoč strojnega parka OZZ v Sežani — odpravljajo zmedo in zaostalost kmetijske obdelave. V do-gledncm času hočejo spremeniti Braniško dolino v dolino blagostanja in obilja. Z izbuljenimi očmi sem gledal novi traktor, motorno škropilnico, kosilne stroje, izruvač, prikolice, cir-kolar, motorno slamoreznico, kovačijo, itd. Resnično, občudujem braniško KDZ, posebno pa vitalnost novega duha, ki veje v vsem svojem ustvarjalnem poletu. Braniški zadružniki so ljudje, ki znajo vztrajati in vedo, kaj hočejo. Izvrstni gospodarstvenik tovariš Grozdan je kot nalašč ustvarjen za predsednika. Tudi tovariš tajnik gre za silo, le preveč je v spodtiko pri tistih, ki se jezijo na novi čas, s svojimi grobimi govori. Zadružnikom je veliko na tem, da bi se že na zunaj poznalo, da je v štanjelski občini (pa naj bo to komu prav ali ne), nekaj gospodarsko močnega. Zato so letos zrigolali in posadili ob glavni cesti na najbolj prometnem kraju krasen vinograd, pod vasjo Do-lanci pa nov nasad kvalitetnih zimskim jabolk. KAJ JE VREDNA BESEDA, ČE JE NE DRŽIJO!... Zadružnikom so obljubili nagrado, če bodo delo opravili pred koncem leta 1952. Držali so besedo — niso je pa na okraju. Kako? Zajetni, postavni in živahni funkcionar z okraja je presenečenim in strmečim zadružnikom na vse pretege, v najlepšem slogu — pa skrajno odločno pojasnjeval, da je bil denar porabljen v vse bolj nujne namene. Poudarjal je, da je bila nagrada obljubljena le v besedi in ne pismeno, da je treba stvari razumeti, da mu je zelo žal, da je to zadeva »višje sile« in podobno. Odslovil je zadružnike kot drogist s praški: Udeležite se ponovno letošnjega tekmovanja. Zadružnike ti »prepričljivi« in duhoviti argumenti dražijo, da je kaj. Nikakor ne morejo najti vzročne zveze med dano obljubo in naknadno odpovedjo. Ne morejo pa popustiti in ne bodo popustili, za kaT mislijo, da so upravičeni. O-krajna zadružna zveza v Sežani stoji glede tega nevtralno ob strani. Zadružniki mislijo: Najbrže tovariš Simčič misli, le zakaj ne bi nekaj odščipnili braniškim zadružnikom, ki se postavljajo kot kaki kraški farmarji. Kratko in malo: zaslužena nagra- Ali je egiptovska pšenica samo kmetiiska zanimivost brez praktične vrednosti za naše kmetijstvo? Zemljedelci so vedno zaskrbljeni, ali bodo zimski posevki pšenice dobro prenesli zimo in dali pričakovani sad. če nekje slišijo o izredno dobrem donosu pšenice, jim ne da miru in hočejo vedeti, kakšne vrste je bila pšenica. Tu pa tam se je lansko leto razširila vest, da je prišla iz Egipta neka posebna vrsta pšenice, ki baje daje zelo bogate pridelke. Pred dnevi je Ljubljanski dnevnik objavil sliko te pšenice, ki jo je vsej al posestnik Zorčič v Ka^ pelah pri Dobovi. Vest pravi, da mu je lepo obrodila. Kmetovalce bo vest zanimala, zato jo izpopolnjujem z nekaj podrobnostmi. Na posestvu Pagon Franca iz še-brelj pri Cerknem v tolminskem o-kraju, so s semenom egiptovske pšenice posejali tri kvadratne metre. Seme je tovariš Pagon dobil iz Ilirske Bistrice, kjer je lani ta pšenica dala dobre pridelke. Setev je za začetek pokazala slabo, ker je bila zima neugodna. Pšenica je sicer oze-lenela, vendar je bil njen razvoj slab. Tudi na pomlad ni kazala kdo ve kako dobrih upov. šele v drugi polovici maja in potem v juniju se je rast lepo popravila. Iz vsakega posejanega zrna je pognalo do 30 močnih stebel, ki so pokazala zelo veliko odpornost. Pšenica ni polegla kljub velikim vremenskim neprili- kam. V drugi polovici junija so iz močnih stebel pognali veliki klasi v obliki metle. V sredi glavni klas, ob straneh pa do 10 manjših klasov. Z razvojem in rastjo te pšenice je bilo vse do nekako 10. julija (v nadmorski višini 530 metrov) pov-vsem zadovoljivo. Bujno razraslo, široko klasje je cvetelo in se tudi oplodilo in ni bilo opaziti najmanjšega sledu rje. Po 15. juliju, ko je domača pšenica dozorela, je egiptovsko sorto močno napadla rja in je tako prisilno dozorela. Zrnje je imela pšenica zelo debelo, dokler je ni napadla rja. Dobro razvit klas je dal nad 100 zrn, medtem ko da domača pšenica le 30 zrn. če primerjamo egiptovsko sorto, ki da povprečno 20 klasov s 100 zrni vsak šop 2000 zrn iz enega zrna — z domačo sorto, ki da le pet klasov s 30 zrni — skupaj 150 zrn iz enega zrna, je zgovoren dokaz prednosti te sorte pred domačo. Vprašanje pa je, kako se bo ta sorta obnesla, če bi jo začeli sejati v širšem obsegu. Do sedaj poznamo samo posamezne poizkuse. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati mnenje naših kmetijskih strokovnjakov. ali bo ta sorta lahko izpolnila tisto upanje naših kmetovalcev, da bi končno dobili tako vrsto pšenice, ki bi lahko dala dovolj kruha tudi pasivnim gorskim krajem? Prav bi bilo, če bi o tem izrazili svoje mnenje, ker se kmetje zelo zanimajo za to sorto. To je povsem razumljivo, saj vsak išče, kako bi si izboljšal življenje. Za kmetovalce je pa prav pridelovanje pšenice posebne važnosti, ker jim ta zagotavlja kruh pri njihovem težkem in napornem vsakdanjem delu. čakamo njihovega odgovora! da je šla rakom žvižgat. Kakor znajo zadružniki ceniti vsako pomoč ln vsako akcijo, ki podpira njihovo junaško prizadevanje in jim daje moči, tako jim seveda ne ustreza, da jih ima kdo tako »pri kraju.« Jezijo se zadružniki tudi na neresne in neodgovorne pri podjetju »Agrotehnika« v Ljubljani, ki je sicer mogočno in imenitno. Tjavdan so jim obljubili, da jim bodo poslali puhalnik ali elevator za spravilo krme že konec maja. Potem so prenesli obljubo v sredino jutaija in naknadno še v julij. Puhalnika pa od nikoder ni... Tovarišu Turku se morda zdi zabavno, spravljati v zadrego oddaljene podeželske člane KDZ s praznimi obljubami. To so malenkosti. Kdo si bo zaradi tega belil glavo! Najbrže se mu bo zdelo za malo in se bo čutil prizadetega in zahteval, da bi ga morali — bolj »po krščansko« in ne tako »po turško«. Kmečko-obdelovalna zadruga v Gornji Branici pa ima dovolj življenjske srčnosti in bo nadaljevala svojo pot ter utrjevala kmetijsko zadružništvo, naslanjajoč se pri svojem delu na ljudsko oblast. Popotnik JAVNO VPRAŠANJE UPRAVNIKU POSTOJNSKE PEKARNE TOVARIŠU KUNE K A D.iURI Tokrat bo ta ali oni dejal, da bi lahko v*prašal omenjenega tovariša tudi sam osebno in da ne bi bilo treba obešati tega na veliki zvon. Vem, da je tudi drugod tako, zato se mi zdi potrebno, da se poslužim javne tribune — časopisa. Gre namre za ceno kruhu: žemljt so v Postojni po 7 (sedem) dinarjev, iv Ljubljani pa po 4 (štiri) dinarja. Ne zanima le mene, ampak vse Postojnčanc, tovariš Djuro, Čemu jo pri eni žemljici razlika za 3 dinarje. Zadeva se zdi vsem Postojnčanom čudna, ko pa smo brali pred dnevi o splošni pocenitvi žita in mlevskih izdelkov. Danes, ko sem vprašal v prodajalni, čemu je tolikšna razlika, mi je prodajalka dejala, da naj se obrnem za pojasnilo na »višjo instanco.« No, tokrat sem se. Neka tovarišiea pa, ki je tudi bila tam in sem jo vprašal, mar smo v isti državi, je dejala, da ne. »Oni tam v Ljubljani so v Jugoslaviji, mi pa ne.« Lilija Bogomil »JURIŠ« — NA ŽILOGRIZA V OBČINI ŠMARJE V občini Šmarje so se z vso odločnostjo vrgli na pobiranje in uničevanje velikega škodljivca češnje-vih in drugih koščičastih dreves — Žilogriza. Konirjji in tudi odrasli ljudje so že zgodaj zjutraj v sadovnjakih in otresajo veje, na katerih se skriva škodljivec. Za primer navajamo pionirja, ki je v enem dnevu nabral 250 hroščev. Kmetijska zadruga je že prve tri dni lova izdala za nabrane hrošče 23.000 dinarjev iz sklada za pospeševanje gospodans&va. Vodstvo zadruge je mnenja, da bo zadruga dala na. razpolago tudi 100.000 iz tega sklada, če bo potrebno, le da se prepreči nadaljnje širjenje tega škodljivca. Z nabiranjem in uničevanjem žilo- griža, so začeli tudi po drugih vaseh, tako v Gažonu, Sergašib, Grin-lovcu, Pomjanu, Koštaboni in Pučah. Udelež, snei režiserske ga tečaja v Kopru Planil ka — mamljiva nevarnost za turisie ne, k ¡¡že to. da je Malavišič svojega Erazma ponovno izdal 1861, 1880, 1886 in 1896. Razen tega je sred'. 19. stoletja domače slovstvo o Pied-jami in Erazmu bistveno množil pisatelj Peter H it z imig.e r (1812-1857), ki je prebil zadnjih osem let svojega življenja kot župnik i«i dekan v Postojni. Zadnji naš pisatelj, ki je obogatil leposlovje z motivom iz Predjame, je bil časnikar Vito-mil Fcdor Jelene (1885-1922). SVciipiisal j..- viteško dramo Erazem Pred jamski, ki so jo igrali 1. i 909 v Ljubljani, a se ni ohranila na repertoarju. O Erazmu se je torej v dobrih 60 iletih nabralo precej slovenskih literature. Ta roparski vito:, ki naj bi spadal v vrsto »pomembnih naših rojakov«, kot to zatrjuje Malavašič, se je v Avstriji obravnaval pri »domoznanskem pouku« v osnovni šoli. -še danes se živo spominjam slovenske učne ure v tretjem razredu nekdanje vadnice v Ljubljani, ko sta nam dva učiteljska kandidata pri praktičnem nastopu tolmačila Predjamo ter Erazmovo življenje in smrt. O novejšem gradu v Predjaml, ki ima edinstveno lego na strmi skali ob vhodu v j.imo, in o njegovih nekdanjih lastnikih K o b e n e 1 i h pa se je pri mas doslej pisalo bore malo. In vendar je izšlo iz te rodo-vine vee pomembnih osebnosti, ki jih je pra.v osvetlil šele Slovenski biografski leskikon, dasi je pomešal Cobenzle s Kobemcili. Prvi med njimi je bil Janez Kobencl, ki mu je avstrijski cesar poverjal važne diplomatske naloge. Bil je poslanik v Rimu in zaradi znanja Slovenščine ponovno v Moskvi, kjer je na ruskem dvoru zastopal koristi svojega vladarja. Rodil sc je v prvi polovici 16. stoletja in je umrl 1591 v Regensburgu ob Donavi. V času protircformacije se je uveljavil, kot latinski bogoslovni pisa-teilj jezuit Janez Rafael Kobencl (1571-1627), ki mu je red poveril različne funkcije v Celovcu, Gradcu in na Dunaju, kjer je umni. Med drugim je bil t.udi rektor univerze v Gradcu, ki je bila takrat v rokah jezuitov. Tudi med kasnejšimi predstavniki te rodbine se jih je nekaj uveljavilo v diplomatska službi. Posebno pomembno mesto je pripadlo Janezu Filipu Kobeneflu (1711-1810), ki je umrl na Dunaju kot poslednji svojega rodu. Sodelovali je pri sklepanju avstrijskih mirovnih pogodb z Napoleonom in bil nazaduje poslanik v Parizu. Ker je dobro poznal slovenske razmere, ga je Napoleon 'leta 1809, ko je ustanavljal Ilirijo, kot nekdanjega osebnega znanca pokli c.al k sebi, da ga je informiral o njenih prebivalcih. Ivan Filip ICobenol je v svoji opo-to.ki prepustil vsa svoja posestva, ki so obsegala razen gospoščine v Pred-jami tudi Planino in Logatec, grofom Coronini. Od njih je kupil vsa našteta posestva 1. 1816 Weriand W.indischgraz, čigar nasledniki, so ostali gospodarji Predjame do naše narodne osvoboditve. Winiischgi&tzi, ki ::o bi« naslednji lastniki Predjame, so spadali v vrsto najvplivnejših m .najbogatejših fevdalcev na Slovenskem, V dobi nasilnih poskusov ponemčeva-nja slovenske zemlje, ki se začenja ob rojstvu nemškega imperializma v 70 letih 19. stoletja je itudi njim pripadla nemajhna vloga. Po razpadu avstroogrske države 1. 1918 so s .svojo diplomacijo uspeli, da je največji del njihovih posestev prj- , šel v okvir italijanske države, vključno z gradom Haaesbergom pri Planini, ob katerem je tekla umetna rapalska meja. Kot lastniki Predjame so skrbeli za vzdrževanje grajskih prostorov, ki soi jih odprli javnemu obisku. Hkrati so gmotno podpirali znanstvena raziskovanja v ondotnih jamah ter se jih deloma tudi sami udeleževali. Sredi 19. stoletja se začenja znanstveno raziskovanje našega Krasa. Epohalno pionirsko delo je opravil po nalogu dunajske akademije znanosti dr. Adolf Schmidl, ki je izdal na Dunaju 1. 1854 v nemškem jeziku prve tehtne razprave o jamah v okolišu Postojne, Predjame, Planine in Loža. Težišče njegovih izvajanj nista staro in novejše grajsko poslopje, temveč analiza podzemeljskih prostorov, o katerih je podal prvo zanesljivo podobo. Tako v polnem nasprotju z Valvazorjem ugotavlja, da tu ni govora o kaki enostavni jami, temveč, da ima visoka in strma stena, na dnu katere izginja potok Lokva, kar pet jamskih vhodov v raznih višinah, do-čim se poglavitna jama nad požiralnikom Lokve še sama razčlenja v pet različnih nadstropij, ki se ne vrste enostavno drugo nad drugim, temveč se zapleteno raztezajo tudi drugo za drugim v najrazličnejših smereh. Tako režejo to gorsko steno večje in manjše votline v različnih nivojih. To je pojav, kakršnega drugod na Krasu doslej še nismo spoznali. Schmidl je hkrati tudi prvi podvomil, da bi Lokva nadaljevala podzemeljsko pot pod Nanosom in se zopet pojavila na dan pod vipavskim gradom kot Vipava. Sam namreč pravi: »... naj bo to še tako verjetno, vendar nimamo zato še nobenega dokaza.« Zato odločno zavrača vse podobne trditve, po katerih naj bi Lokva celo potrebovala za podzemeljsko pot skozi Nanos do Vipave 4—5 ur. Schimdl popravlja Valvazorja tudi glede obsežnosti glavne jame. Ta ni dolga eno miljo, temveč le 440 klafter. Zaključuje se s podorom ob razpoki, iz katere piha tako močan veter, da ugasne vse svetilke in mu morejo kljubovati le baklje. Iz tega sklepa, da se za podorom nadaljujejo obsežni jamski prostori, ki segajo do zemeljske površine. Raziskovanja jamarjev v 90 letih prejšnjega stoletja so to njegovo domnevo v glavnem potrdila. Ko so razpoko umetno razširili, so odprli obsežne votline, ki so jih postopno raziskali. Leta 1926 so Italijani v svoji znanstveni publikaciji f o jamah Julijske Krajine »Due mila grotte« (dva tisoč jam) ugotovili, da znaša dolžina vseh rovov pri Jamskem gradu 1900 m. (se nadaljuje) ADAM ZOR — KOVAČ : O NARODNEM HEROJU Z Ivanom Suličem sva bila va-ščana. Rojena sva bila v istem kraju, to je v Biljah, kjer sva tudi skupaj preživljala svojo mladost Ko je imel Ivan 15 let, je šel za delom v Gorico, pozneje pa tudi v Trst in druge kraje. Ivan je imel doma samo staro mater, ki je z majhnimi denarnimi sredstvi preživljala njega in brata Rudija. Bili so odvisni od skromnih denarnih sredstev, ki jih je pošiljala Ivanu mati iz Aleksandrije, kjer je služila kruh kot mnoge druge revne primorske žene. Očeta Ivan sploh ni poznal. Pozneje je izgubil tudi brata, ki ga je leta 1937 ubila granata, ko je na Krasu zbiral staro železo. Ko nas je leta 1941 zatekla vojna, je Ivan delal v Trstu pri zidarjih, jaz pa doma. Vsako nedeljo je prišel domov k stari materi, ki mu je oprala in zašila perilo. Jeseni leta 1941 je že navezal prve stike z aktivisti Osvobodilne fronte. Bil je prvi mladinec v vasi, ki je začel delati za osvobodilno gibanje. Organiziral je vaško mladinsko organizacijo in je v novembru istega leta vključil vanjo tudi mene in še šest mladincev na vasi. V kratkem času je naša organizacija narasla na 18 članov. Septembra 1942 sem dobil poziv, da se moram javiti v italijansko vojsko. Ivanu Suliču sem takoj dejal, da ne bom šel v italijansko, temveč v partizansko vojsko. Odgovoril mi je, da bo isto storil tudi on. Cez nekaj dni se nas je zbralo okrog 12 ljudi, ki smo se javili v kraško četo. To četo je vodil narodni heroj Stjenka. Z Ivanom sva bila v tej četi o-krog mesec dni. 2e v prvih dneh se je pokazal zelo hrabrega. Udeležil seje vseh prostovoljnih akcij. Stjenka mu je poveril skupino minerjev, s katerimi je miniral železniške proge, električne naprave in mostove. Ker sem bil kmalu nato premeščen v Vojkovo četo, sva se z Ivanom združila šele aprila 1943, ko je šla naša prva večja partizanska enota v Benečijo. Ivan je bil takrat že vodnik. Vendar sva se tudi tu kmalu ločila, ker ga je komandant Kaj-timir pozval nazaj, da je šel s svojimi borci na minersko akcijo k Mostu na Soči. Ko sva se po razpadu Italije zopet srečala, mi je pripovedoval o številnih uspelih akcijah, ki jih je medtem izvedel na Primorskem in Gorenjskem. V začetku leta 1944. je na lastno pobudo organiziral sabotaž no skupino. Njegova najpomembnejša akcija v tem času je bila razorožitev italijanske postojanke v Vrtojbi, ki je štela 40 vojakov. Vsi smo se čudili, kako je mogel to napraviti. Odgovoril nam je, da je tekel okrog postojanke, streljal in kri- čal. Italijani so mislili, da so obkoljeni, in so se predali. Meseca maja 1944 me je Ivan poklical v svojo sabotažno skupino. (Nadaljevanje) Grad, ki še dandanašnji stoji, je v resnici znamenje, spomina vredno iz nekdanjih silovitih časov. V jami leži tako globoko, da bi mu strehe treba ne bilo, ako bi ne bilo zavoljo mokrotnosti, ki od skalovja nad gradom kaplja. Pot do njega je ozka in strma: čez dva mosta na vretenih se pride v grad; če se mosta nazaj potegneta, ne more živa duša do grada priti. Bolj trden še kot ta. je bil stari grad. Ena sama oaka stezica pelje do njega. Kakor po gredi se mora visoko in strmo po njii plezati. Natuira sama je to ska-lovino zidala, saij malo dela človeških rok je videti v nji. Razdeljena od nature v več predalov, skalnate sitene ima in za' Človeške potrebe je vodnjak v nji. več sežnjev globok, ki nikoli ne vsahne ...« Temu uvodu šele sledi povest, ki jo je avtor mikavno za preprosto ljudstvo razčlenil v vrsto poglavij z naslednjimi naslovi: Prvi grajski gospodarji, Erazmov rod, Erazem Lue-gar, Grof Papenliajma umori, Erazem v ječi in k smrti obsojen, Erazem iz ječe rešen, Erazem iz ječe pobegne, Kako Erazem v svoj grad pride in kako tam živi, Erazem v svojem gradu oblegan, Erazem izdan — njegova smrt. Kako si je naše ljudstvo, spričo velike suše slovenskega izvirnega le-posilovja, zaželelo take duševne hra- Pod njegovim vodstvom smo izvedli toliko akcij, da se vseh ne morem niti spomniti. Junija smo grofom iz Tržiča odpeljali 200 pitanih praši- čev za potrebe naše vojske, Kmalu zatem smo odpeljali iz istega kraja za več desetin kamionov razne hrane in blaga, ki smo ga rabili za vojsko. Ivan je te akcije izvedel tako, da se je oblekel v nemško uniformo, hodil po Tržiču in Gorici ter pripravljal teren. Novembra 1944 smo odšli v IX. korpus, kjer bi morali združiti dve sabotažni skupini, Med potjo so nas pri Vitovljah nad Sempasom zajeli Nemci, ko smo spali v hlevu. Gospodinja nas je sicer obvestila o nevarnosti, vendar, ko smo hoteli oditi, so bili Nemci že pred vrati. Začeli so streljati in dva naša tovariša ubili, v glavo in nogo ranjenega Ivana pa so zajeli. Spominjam se, da so ga slekli in odpeljali na dvorišče, da bi ga ustrelil. Ko sem vse to gledal iz skrivališča, sem zaslišal rafale in mislil, da je z Ivanom vse končano. Tudi mene so Nemci ujeli naslednje jutro, vendar sem jim ušel. Veliko je bilo moje presenečenje, ko sem čez dvajset dni nenadoma zagledal pred seboj Ivana živega in zdravega. Povedal mi je, da je oba Nemca, ki sta ga hotela ustreliti, sunil s pestmi in zbežal. 26. decembra 1944 je šel Ivan v Gorico, da bi organiziral novo akcijo — zaplembo bencina. Ob po-vratku je na cesti med štrandre-žem in Gorico srečal nemška policista, ki ju je razorožil in odpeljal s seboj. Medtem so mu prišli naproti italijanski kvesturini, ki so ga napadli in težko ranili. Ranjenega so odpeljali v kasarno na mi-rensko letališče, kjer so ga obesili. Viseti so ga pustili tri dni in za-sramovali njegovo telo. Po njegovi tragični smrti sem jaz prevzel vodstvo njegovih treh sabotažnih grup. Podoba kraja in ljudi - Ko stopamo po beli cesti, ki se vije od Prestranka proti Nanosu, se nam oko in srce razveselita ob pogledu na prijazno vasico Orehek. Na kraški zemlji smo, vendar nas na levi in desni spreniljajo cvetoči travniki in zelena .polja, v ozadju pa se širijo prostrani gozdovi. Ob sončnem vremenu je pot še posebno mikavna; prisluhnemo petju ptic in cvrčanju murnov ter vdihavamo svež, lahko bi rekli planinski zrak, saj smo v višini šest sto metrov. Se celo sonce se na večer težko poslovi od tega lepega koščka slovenske zemlje. Pozimi bi bih seveda v nevarnosti, da nas s ceste pomete kraška burja ali pa da ob-tičimo v snežnih zametih. Pa kdo bi mislil na najhujše. Ko premagamo nekaj klancev, smo na cilju. Na hribu stoji graščina, pod njo so raztresene hišice, sredi vasi pa kraljujejo stoletne lipe. Čeprav je Orehek skromna vasica, je njena preteklost dokaj zanimiva, njeni prebivalci pa so vseskozi zavedni Slovenci. Orehek ima ime po številnih orehih, ki še danes rastejo tam. Najstarejše podatke najdemo v Val-vazorjevem delu »Slava vojvodine Kranjske«, ki nas povede nazaj tja v trinajsto stoletje. Najstarejši v Orehku je seveda grad, ki pa je bil od tistih daljnih dob že podrt, na novo prezidan in prenovljen. Njegovi lastniki so bili tujci, Nemci in Italijani, v 18. sto. pa je prišel v Objavljamo kratek sestavek iz življenja narodnega heroja Ivana Suliča — Carja, ki ga je napisal naš sodelavec na osnovi pripovedovanja tov. Adam Zora — Kovača. Podrobnosti o grozni Ivanovi smrti smo izvedeli šele po vojni, ko smo v Gorici ujeli sekretarko komandanta na letališču, ki ga je dal obesiti. Za njegov grob pa še danes ne vedo. Njihova kulturna prizadevanja v preteklosti last slovenske rodbine Dolenčev, ki so imeli v rokah prevoz pošte na Notranjskem. Po osvoboditvi sta grad in okolica postala državno posestvo. Najstarejši hiši v vasi sta Bričeva in Kuntova. Prva nosi ime po biričih, ki so nekdaj prebivali tod, v drugi pa so bili zapori. Prav tako vidimo ostanke zaporov tudi v »turnčku« poleg graščine. Cerkveni zvonik je bil zidan v obrambne namene. O tem nam pričajo njegovi debeli zidovi in strelne line. Vanj so se Orehovci zatekali pred Turki. Varno, zatočišče pa jim je nudila tudi »Žegnana jama«, ki je menda vodila celo do Hruševja. Cesar nisem našla v Valvazorju, so mi povedali najstarejši Orehovci. Bričev oče mi je pravil, da so prvotno prebivalci v Slavinji in Hruševju in zato imajo Orehovci še danes tam svoja zemljišča. Na njihovo prošnjo jim je tedanji graščak dovolil, da so se naselili pod njegovim gradom. Najstarejši Orehovci nimajo za seboj lahkega življenja, so pa vseeno vesele in vedre narave. V vasi ni nobenega analfabeta, saj je bila šola ustanovljena že leta 1870 in so vanjo hodili tudi otroci sosednjih vasic. Ukaželjni vaščani pa so se šolali tudi že pred tem. Seveda pa učitelji tedaj še niso dobivali plače tako kot danes, temveč so živeli od tako imenovane bire. Starši šolarjev so plačevali šolnino od zemlje, kolikor je pač kdo imel. V letu 1884 je bilo v Orehku u-stanovljeno »Narodno bralno društvo«, ki mu je predsedoval Edvard Dolenc. Imelo je 45 rednih in 19 izrednih članov. Kakor je razvidno iz zapisnika, so ti prirejali nastope s kulturnim programom in s tem mnogo doprinesli k zavednosti Ore-bovcev. Zal je v naslednjih letih društvo popolnoma zamrlo. Oživelo je šele 1889. po zaslugi učitelja Rudolfa Dolenca. Pod njegovim vodstvom je društvo kljubovalo vsem nasprotnikom. Toda še istega leta je bil novi predsednik prestavljen v Vipavo in društvo je spet tosíalo brez vodje. Sele Anton Križaj je dal njihovim kulturnim stremljenjem spet organizacijsko obliko. Motiv iz Oreh k a Društvo je imelo vseskozi težke borbe za obstoj, saj je imelo mnogo nasprotnikov. Eden teh je bil ku-rator J. Baje. Vaščani so imeli v šolskem poslopju bralno sobo, kjer so se vsak večer zbrali in pozno v noč prebirali slovenske časopise, ki so bili takrat, posamezniku težko dostopni. V društvenem zapisniku lahko beremo: »Kljub mrtvilu stoji društvo trdno in brez izjeme v napreden taboru,« V njegovem sklopu so delovale: pevska, bralna in tanburaška sekcija, pozneje pa so ustanovili še igralsko skupino, ko so fašisti prepovedali zborovo petje. Končno je fašizem tudi to delovanje onemogočil tako, da so Orehovci pričeli omahovati. Knjižničar pa jih je vzpodbujal, naj segajo vsaj po dobrih knjigah in političnih listih, čte jim že v šoli kratijo njihove pravice, število članov je začelo padati. Leta 1927 pa so na željo članov volili v odbor tudi ženske. Tajnica društva je takrat postala Jan-kovič Kristina. Od takrat dalje pa vse do danes, ko je predsednica KUD Simona Gregorčiča, je pridno zapisovala v zapisnik vse važnejše dogodke v zvezi s kulturnim življenjem Orehovcev. Ko so fašisti razpustil bralno društvo, je Kristina zapisala v zapisnik: »Knjige smo razdelili med člane, zastavo pa smo dobro shranili, da ne pride v roke sovražniku.Prisiljeni smo prenehati z našim delom, toda trdno smo prepričani, da bo naš sovražnik moral izginiti iz naše zemlje in da se bodo zopet vrnili časi, ko bomo lahko svobodno nadaljevali pot, katero so nam začrtali že naši dedje. Prekinemo naše javno delovanje. Skušal' pa bomo nadaljevati tajno s branjem naših knjig tako, da bomo pripravljeni, ko bo prišel čas.« Po razpadu Italije so se v Orehku pojavili partizani, ki so se morali doslej skrivati po loži in gmajni, kjer so se Orehovci tajno sestajali z njrni. Nato so pridrveli Nemci in z njimi je prišlo v Orehek novo trpljenje. Po osvoboditvi pa beremo v zapisniku: »Končno, 16. maja, smo pohiteli z zastavo partizanom naproti in po tolikih letih je zopet za-donela naša pesem. Veselje je veliko, vendar ne more biti popolno, ker jih mnogo pogrešamo. Požrtvovalni Tone Križaj je umrl v Mat-hausnu, številni fantje so padli kot žrtve na bojišču ah kot talci, mnogo pa jih pogrešamo.« Dalje piše Kristina : »Po prestanih grozotah končno lahko svobodno pišem. Prosti Okolica Orehka je v cvetju smo. Kronike nam ni treba več skrivati in zakopavati. Doživeli smo ta veliki dan, katerega smo pričakovali toliko dolgih let. Naša partizanska vojska nas je s tovarišem Titom na čelu osvobodila.« Tako je napisala Kristina. Zal pa moramo priznati, da zadnje čase orehovško kulturno življenje ne kaže takega napredka, kot bi ga pričakovali že kot dediščino pre- teklosti. Orehovce bo treba znova navdušiti in pritegniti, zlasti mladino k sodelovanju na kulturno-pro-svetnem področju. Predvsem pa bi morali čimprej urediti ljudsko knjižnico. Upamo, da bo ljudski odbor z razumevanjem podprl to željo, saj je prav knjižnica izredno važna u-stanova, ki odigra pri vzgoji ljudstva veliko vlogo. Gizela Budan Steza se je dvigala proti Ložam. Prišli smo pred vas, kjer smo se malo ustavili, da se razgledamo. Vreme je bilo megleno. Zastiralo nam je pogled na vas, tako da nismo mogli točno ugotoviti, če je tam kaj nevarnega. Zato sva se s tov. Orlom odločila, da pošljeva naprej prostovoljca, kajti s seboj smo imeli precej tovora, ki bi nam v primeru spopada delal velike preglavice, tako da bi se težko izmazali, če bi naleteli na Švabe ali kozake. Javila sta se mitraljezec Tržačan Modic Jože in pa tov. Vinko. Nismo dolgo Zadnje prodaje slik francoskih impresionistov so presegle vse prejšnje rekorde. Renoirjevo sliko »Dekle pri branju« tso predali za 5,300. tisoč, Sisleyevo »Kočo na pesku« za 3,100.000, Monetovo »Seina pri Gi-vernuyu« za 3,070.000 frankov, Pis-sarojevo »Opekarno v Eragnyu« za 2,520.000, Degasov pastel »Po kopanju« za 1,750.000 frankov. Najbolj zavidljivo ceno pa je dosegel Degasov pastel »Ruski balet«, ki se je povzdignil do svote 3,600.000 frankov. Conan Dayle, pisatelj romana »Izgubljeni svet«, ki ga obljavljamo v našem listu, je napisal celo vrsto detektivskih romanov o prigodah Sherlocka Holmesa. Zanimivo pa je, da je tudi njegov sin Adrian Doyle stopil na očetovo pot in izdal kriminalen roman, ki mu je glavni junak spet Sherlock Holmes. Ameriški pisatelj Emest Heming-\vey, ki ga pri nas poznamo po prevodu njegovega romana »Komu zvoni«, je letos prejel za svojo povest »Starec in morje« Politze-rjevo nagrado in prišel v Francijo. Tu se bo ukvarjal s pisanjem romana o podmorniških bitkan v vodah okrog Kube. čakali odgovora. Marčelo se je hitro vrnil in poročal, da je vse v redu. Takoj smo krenili v vas, kjer smo se pozdravili z maloštevilnimi prebivalci. V celi vasi, ki je precej velika, je bilo le pet družin, ker so vse ostale Italijani izgnali v Pivko in po Krasu že leta 1942 in 1943. Na drugem koncu vasi smo odredili daljši počitek, to pa predvsem zaradi mul, ker so breme že precej težko nosile na svojih plečih. Domačine smo spraševali po našem bataljonu. Povedali so nam, da vidijo naše borce skoraj vsak dan in da so medtem že izvršili nekaj u-spehh akcij, za katere mi še nismo vedeli. Vsi so nam navdušeno pripovedovali, kaj vse so naši tovariši zaplenili na svojih akcijah. Tudi od nas so hoteli zvedeti za vse akcije. Tovar.š Orel se je obrnil k njim in jih vprašal: »Ali ste že videli tako orožje«. Pokazal jim je malo nemško brzostrelko MP, Kot bi mignil, so se oči vseh obrnile k orožju, ki ga doslej še niso poznali. Nastal je kratek molk začudenja. Potem pa so nam čestitali k akcijam, Megla se je začela jjočasi dvigati in ioza je postajala vse bolj vidna. Trudne mule so počasi prežvekovale trdo seno. Tudi nam so vaščani pripravili obilen zalogaj hrane. Obetali so se nam zabel j eni koruzni žganci. še veano smo se razgovarjali o naših akcijah. Ženske so stale poleg nas s prekrižanimi rokami. Sem ter tja jih je spreletel srh, ko so slišale o naših uspehih, da smo se doslej vrnili z vseh akcij brez naših žrtev, se je k nam obrnila stara mamica z besedami: »Ma kaj vas prav b ...« zaustavila se je in smeje nadaljevala, »ma kdo vas varje«? Odgovoril ji je njen mož: »Tovariši so urni in se sami varujejo«. Ura se je približala dvanajsti iti tovarišica, ki nam je pripravila o-bed, nas je pozvala k jedi. Iz previdnosti smo se razdelili v dve grupi, Ko je ena obedovala, je bila druga na straži pri mulah. Po obedu smo mule ponovno natovorili in krenili na pot proti loži, Vaščani' so nas pozdravljali in nam želeli srečno pot. Kje se nahaja bataljon, nismo vedeli. Upali smo, da bomo v loži srečali kako patruljo, obveščevalca ali intendanta, ki nam bo dal potrebna pojasnila, Slab južno primorskega odreda Napisal D. H. B A R B E R Ko sta zajtrkovala, je prišel pismonoša in Georg je po dolgem času spet držal v roki pismo. Vrnil se je v sobo k ¿eni in ga odprl. »Od kod je?« je vprašala Muriel. Georg je sedel in zmignil z obrvmi. »Od odvetnika iz Londona,« je odgovoril. »Moj stric v Ameriki je umrl in jaz sem edini dedič. Odvetnik me prosi, da se popoldne oglasim pri njemu, da se pomeniva o podrobnostih. Znano mi je, da je b.il stric zelo bogat, skoraj milijonar. Zena je presenečeno vzdlhnila in ta vzdih ni bil brez osuplosti. Bila sta poročena že trideset let in trideset let sta živela ob borni Georgevi plači. Z denarjem nista imela nikoli sreče in Muriel se je zdaj skoraj prestrašila. »Kar ne morem verjeti,« je dejala, »in ti še nisi dobil denarja. Pojdi, da ne zamudiš službe, sicer bo stari Skinner spet robantil. Ce je res, kar piše v pismu, boš službo lahko pustil, vendar pa je mogoče, da je to kaka po-. mota. Na vlaku med potjo se je Georg ob misli na ženino osuplost smehljal. Ni si mislil, da je lahko kaka pomota, kot je rekla žena. Ni moglo biti pomote. Georg je govoril o odvetnikih s spoštovanjem. Prepričan je bil, da mu odvetnik ne bi pisal, da je edini dedič, če to ne bi bilo res. Kot nečak bogatega strica je vedno upal, da bo kaj podedoval, toda njegov stric je bil le deset starejši od njega in kot je vse kazalo, vedno pri najboljšem zdravju. Tako Georg ni delal računov brez krčmarja. Vendar sta zdaj z Muriel takoj vedela, kaj bosta ukrenila z denarjem. Ne bosta ga na debelo zapravljala, ker sta- vajena preveč preprostega življenja. Kupila si bosta poceni avtomobil in si popravila hišo, največji užitek pa bi imel Georg, ko bo stopil pred starega Skinnerja in mu v obraz povedal, kaj misli o njem. Ob misli na Skinnerja je njegov obraz dobil trd izgled. Pri njem je namreč delal od svojega štirinajstega leta, najprej kot vajenec, pozneje kot uradnik in zadnjih petnajst let kot delovodja pri vsem, le pri plači ne. Večina Georgovih prijateljev, ki je vedela za njegovo nizko plačo, mu je svetovala, naj si poišče druge službe in gre stran od starega oderuha. Toda Georg z ženo in dvema otrokoma tega ni mogel tvegati,ker se je bal za vsakdanji kruh. Tako mu je Skinner vsako leto navrgel nekaj penny-jev z zvenečo obljubo, da bo naslednje leto njegova plača znatno poskočila, če bodo le stvari dobro šle. Da, George je po vsem tem računal na to, da bo užival v spopadu, ki ga bo imel s starim Skinnerjem. i Ta razgovor s Skinnerjem je sklenil odložiti dotlej, da se sestane z odvetnikom in vidi natančno, kako stvari stoje, toda takoj ko je prišel v urad, se je zgodilo nekaj, kar ga je osupnilo. Vajenec mu je javil, da želi stari govoriti z njim in ko je Georg prišel v njegovo sobo, ga je Skinner že na vratih nahrulil in pričel zmerjati. »Dobil sem pritožbo od Greega in Harleyja zaradi zadnje pošiljke blaga,« je vpil, »in zagrozila sta, da bosta prihodnjič postopala drugače.« »Sporočil si mi, da je vse v redu, in ni prvič, da se moram razburjati zaradi tvoje neprevidnosti...« George je bil iznenaden ob takem izbruhu. Pogledoval je Skinnerja od nog do glave kot da ga prvič vidi; njegov polnokrvni obraz z velikimi kolobarji krog oči in zaprtimi usti. »Vi ste se sami razgovarjali z Greegem in Harzeyem po telefonu. Ko ste mi dali seznam blaga se mi je zdelo, da nekaj ni v redu, toda vi ste zatrjevali, da ste prepričani o pravilnosti pošiljke. Toda to je zadnjič, da ste mi naprtili svoje napake. Dosti mi je že tega.« »Za bornih 350 dolarjev na leto vam vršim vse posle in porabim večino časa za to, da prikrivam vaše napake in vas opravičujem pri odjemalcih.« Ker Georg ne zna biti surov, ni potekal razgovor tako, kot si ga je prej predstavljal. Vrnil se je v svojo sobo, si oblekel plašč, vzel nekaj papirjev in odšel. Popoldne je dobil sporočilo cd odvetnika, ki mu je zagotavljal, da pri stvari ni nobene napake, ter da bo zadeva rešena nemudoma in da čakajo le še na znesek od posestva. Georg se je vrnil domov srečnejši kot kdajkoli v življenju. Z Muriel sta odšla v kino in ona je bila huda, ker je vzel dražje vstopnice kot običajno. Naslednje jutro je prinesel pismonoša dve pismi. Prvo je bilo od odvetnika. Z obžalovanjem sporoča, da je njegov stric vložil precej denarja v podjetja, ki se niso obnesla, in tako je ocenjena vsa zapuščina na pet sto dolarjev. »Petsto dolarjev!« je zaklel Georg in pokazal pismo Murieli. »In jaz sem prekinil z delom pri Skinnerju. Zdaj ga bom moral prositi na kolenih____« Naglo je odprl drugo pismo. Bilo je Skinnerjevo. Kazalo je, da je bilo napisano v naglici in razburjenosti z roko človeka, ki se je za trenutek streznil. »Ne zmorem poslov brez tebe. Samo vi lahko obdržite podjetje v normalnem tiru. Obžalujem svoje početje in, če se hočete vrniti, vam dam kot upravnika tisoč dolarjev na leto.« bo obiskala vse primorske partizanske taje (Nadaljevanje in konec) Ne gre zato, da bi bile naše izdaje kaj posebno novega, marveč morali bi biti bolj elastični, sprejeti bi morali stvari, ki jih, razen v Ko-blarjevi izdaji, ni bilo še v nobeni drugi. V tem pogledu je bila samo Ruplova izdaja nekaj podobnega. Res je, da ljudstvo išče stvari, ki jih že že pozna in bi mu izdaja, ki ne bi vsebovala že prav določenih Gregorčičevih pesmi, pomenila skoraj nesmisel. To moramo priznati in upoštevati. Seveda nekaj drugega bi bilo pa, če bi po kodeksu določenim pesmim dali zraven še nekaj takih, ki jih ljudstvo ne po-Ena, S tem bi samo širili poznavanje pesnika in obzorje ljudi samih, ki bi spoznali marsikaj novega, za kar bi se tudi ogreli in bi potem postalo, če že ne tako priljubljeno in poznano, da bi ponarodelo, vsaj toliko splošno, da bi pesnikova o-sebnost v predstavi posameznika Ln skupin dobila ostrejše črte. Drug problem, ki je vsekakor težji in odgovornejši, je pa pisanje »besed o pesniku«, raznih »uvodov« in »komentarjev«,, »beležk o pisate-Jjevem življenju in delu« in kar je temu podobnega. S temi stvarmi je itako, »za vse so in za nobenega«. Res, za vse so, ki bi radi o pesniku ali pisatelju čim več zvedeli, in ea nobenega, ker se v njih tako malo dobi in, če se kaj dobi, je večkrat tako bledo m suho. Preteklo je več kot trideset let, odkar je Joža Glonar ugotovil, da imamo Slovenci tako malo napisanega o Gregorčiču, da n:mamo tujcem, ki bi radi o tem kaj več zvedeli, kaj dati v roke. Takrat je Ceh dr, Dominik Stribrny napisal zelo 3epo študijo o Gregorčiču in njegovi pesmi. Dobili smo jo v GlonaT-jevem prevodu in nam je odkrila marsikaj lepega. Toda mi se nismo zganili. In, kar je Glonar tedaj u-gotavljal, lahko danes samo ponovimo. Vemo pa, da bomo to delo dobili kot monografijo izpod peresa Franceta Koblarja. O razporeditvi pesmi sem že govoril, zdaj bi se ogledal malo še ostalo prirediteljevo delo. V prvih dveh odstavkih svoje .»Besede o pesniku« ugotavlja vlogo in pomen Gregorčičevih poezij v treh dobah: v stari Avstriji, pod fašizmom in med osvobodilno borbo 'ter po osvoboditvi. Sledi nato več ali manj natančen pesnikov življenjepis, ki ga ob odločilnih dobah in ob prelomih osvetljuje s politično oznako časa. Zaključuje pa z nekaterimi ugotovitvami o Gregorčičevi priljubljenosti. Poudarja pomen občutja, dalje označuje nje-igov pesimizem, ki ga utemeljuje ob primerjavi s Stritarjevim pesimizmom. Kot tretjo sestavino nam kaže čas, v katerem je pesnik živel. 'Pravi, da je »eden izmed vzrokov Gregorčičeve priljubljenosti tudi njegova domovinska pesem«, ki jo potem razlikuje v »mladostno, otožno in plaho«, lci se pa poznejei »povzpne zaradi spremenjenih političnih in socialnih razmer do odločne in borbene rodoljubne pesmi«. '.Močno je podčrtal tudi Gregorčičevo vero »v napredne sile našega ljudstva, ljudstva trpinov in siromakov« ter vero v zmago delavskega razreda. Ob koncu je nakazal tesno zvezo med Gregorčičevo poezijo in ljudsko pesmijo ter od tu ■izvaja dejstvo, da so njegove pesmi tako ponarodele, da jih je ljudstvo sprejelo za svoje. V »Opombah« se je omejil na komentiranje le nekaterih pesmi, kakor se mu je pač zdelo potrebno. Tako je napisal daljše ali krajše ■opombe 46 pesmim. Lepo in prav je, da je opombe priredil človek, Id dobro pozna Gregorčičev rojstni kraj, njegovo go--vcrico in navade. Delo je opravil zelo skrbno, vendar mu je ušla še marsikatera malenkost. Včasih so njegove formulacije malo nerodne. Moti nedoslednost uporabe nekaterih verzov (Ohrani Bog te v cveti v tekstu, v opombah: Ohrani bog v cveti, v kazalu: Ohrani bog te v cveti. Dalje: Dolgo te bog živi). V »Besedi« so napake, ki motijo pravilno razumevanje misli (Str. 140 14. vrsta od zgoraj: pretekli, namesto prekleti), učenja, namesto uničenja (str. 144). Za tiskovne napake ni sicer prireditelj odgovoren, vendar jih moramo vsaj bežno o-meniti. So pa dveh vrst: take, ki spreminjajo obliko stavka ali verza in so zato hujše, in take, ki so manjšega pomena. Med prve bi vsekakor štel naslednje: iz dalje srce omedleva na njo ( pravilno: za Pastir, stran 26, verz 3.), zanesel majhnemu le tropu (pravilno: malemu; glej Kobla.r I, 107, verz 15 od zgoraj. — Oljki, stran 35, verz ■11), ko mar ni ji bil mornar? (pravilno: ko mari ni ji bil mornar; Biseri, stran 54, verz 6 — Glej Ko-blar I, stran 12). S popravilom mari v mar je skrajšal verz za en zlog, kar občutno moti ritem pesmi. E-nako se je zgodilo z verzom v pesmi »Kropiti te ne smem« :Ko videl mi kdo (pravilno: Ko videl bi mi kdo (stran 65, 5. verz; prim. Koblar II, 32 stran). V pesmi »Ra-•beljsko jezero« (stran 130, verz 18) je: od neba lijo se povodni, pravilno : od neba lijo se povodnji (Koblar I, stran 158, verz 6) ter pridevnik v verzu: na grobu zvesti križ stoji (pravilno: na grobu sveti križ stoji; Hajdukova oporoka, stran 135, verz 3. od spodaj; prim. Koblar I, •stran 153, verz. 7. od spodaj) — Nekatere druge bi bile: oginj (str. 22, Koblar I, 38: ogenj), sonce '(str. 59; Koblar I, 191: sonca. Del- ni partitivl), razprto ni tiskana besedica nas v pesmi »Delavcem« (str. 108), druga pesem tega cikla bi morala nositi numeracijo 9, ne pa 5. Tu pa tam malo šepa inter-■punkcija. Zanimivo je pa to, da si je prireditelj izbiral verze iz različnih redakcij pesmi (prim. Heauton-timorumenos, V krčmi, Ah, pil i jaz sem sladki strup?) Dobro bi bilo, zdaj ko imamo dobro izdajo Gregorčiča v Koblarjevi priredbi, da bi se vsak prireditelj oziral nanjo. Vsaj en dokaz imam, da se je tudi naš prireditelj, ker citira Koblarja v opombi na str. 145, v drugi (k »Uvodu«) pa daje slutiti. Zato sem se tudi jaz tu nanj skliceval, čeprav tudi sam Koblar ni brez napak, ki se jim je Marjan Urban-čič dobro izognil (prim. Heauton-timorumenos, V krčmi). Kljub tem drobnim stvarem, ki jih bo opazilo le bistrejše oko, je izdaja Izbranih pesmi vredna vse pohvale tako za založbo, kot za samega prireditelja. Vsak jo bo rad vzel v roke m tako uresničil ponovno besede, ki jih je prireditelj postavil v začetek svoje »Besede o pesniku«. Knjigo priporoča tudi nizka cena (broširan izvod 120 din, vezan v polplatno pa 180 din). Zunanjo opremo je oskrbel akademski slikar Ljubo Brovč. Ilustracija kaže po avtorjevi zamisli del struge, skozi katero se prebija Soča. V središče je postavil most čez reko, ki močno spominja na onega pri Kobaridu, čeprav bi potem gore v ozadju ne odgovarjale temu kraju. Marijan Brecelj V slikoviti istrski vasi^ Knbedu se je v nedeljo zbralo veliko ljudi ■iz bližnjih in daljnjih krajev, da skupno iz domačini proslavijo pomemben kulturni jubilej — 50-letni-eo ustanovitve pevskega društva »Skala«. iKubejci so za to priložnost lcipo okrasili vas. Mislim, da je o upornosti in trdnosti naše kulture, ki je bila že Avstriji in nato Italiji tako napoti in odiveč, lepo povedal še živeči član pevskega društva «Skala« tovariš Udovič Ivan: »Nihče nas ni mogel streti, ne Avstrija Franca Jožefa in ne Italija. Se smo tu in lahko zapojemo našo pesem o svobodi.« Jubilejno slavnost je otvoril domačin tov. Jakomin, nakar je (pevski zbor »Skala« zapel pesem: »Pozdrav.« Nato je spregovoril tovariš Alfonz Grmek, predsednik SZDL okraja Sežana. V svojem govoru je tov. Grmek poudaril zatiranje slovenske besede v Istri in odpor naših ljudi proti takem kratenju kulturnih pravic. Pohlepnost po naši zemlji so še ni polegla. Znova se sli- šijo glasovi: Pula. Reka, Dalmacija. Naj ne bo med nami nobenega, ki ■iip bi manifestiral svojega od;pora in svoje volje proti taki grabežljivosti. Potrebno jc nadaljevali to, kar so začenjcle pred 50 leti še žive pri če med varni. Pregovor pravi, da, kdor poje, ni hudoben. Pevsko društvo «Skala« si ob ustanovitvi ni nadelo tega imena slučajno. Skala pomeni vso Primorsko, ki je uporno vztrajala, ko so ivalovi potujčevanja butali ob njo in jo hoteli zdrobiti. Z izbranim sporedom pesmi so nato nastopili: mešani pevski zbor »Svoboda« iz Divače, mešan' pev-"ki zbor »Rdeča zvezda« iz Hcnpelj, pevski zbor iz Ospa 'in ponovno domači pevski zbor »Skala«. Med odmori je igrala godba iz Ospa. Nekaj 'besed sta spregovorila tudi najstarejša člana pevskega društva jlSkala« tov. Ivan Udovič in Evigen Vidali. Oba ista prejela v dar lepe šopke rož. Slavnost so zaključili s prosto zabavo. . .. ^ ... "■V," I "m" t.;: K ;'..w \* ■ í ■1; v- 'i-: .c: EÁ&v