. štev.
V Ljubljani, v četrtek 20. januarija 1881.
Letnik IX.
Inaeratl se nprej maj o iu velja ris'oputj vratu :
i kr., če a« tisku lkrat.
'- II II JI	II * II
)» u n M ^ »
Pri večhrutneni tinkanji na ce m primerno zmanjša.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefrankovan,, pisma ae ne aprejemajo.
H iroonmo prejema ouravru&tvo (aanuniHtrucija) in ekscediciia nit Dunajski cesti »t. 16 v Mediju-tovi liiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	preieman veli«
Za celo ieto	, 10	¡ti. -
m poiiela	. . a	., -m četrt let*.
V administraciji valja:
7.« ceio ieto . . S gi. 40 kr. *a poi ieta	4 ., 20 „
na četrt ieta	- „ 10 ,,
V Ljnbijani na dom poaiijan velia rti) kr. več na leto.
Vredništvo je Rečno ulice^"J'>" nt. 5.
izhaja po trikrat na tedim in' sicer v torek, četrtek in soootu.
50


Nekaj o kulturi nemški.
(Konec.)
Omenili smo že, kako malo izvirna postaja nemška literatura novejše dobe, in to je v tesni zvezi s spridenim sedanjim nemškim jezikom. To že davno ni več Schillerjev in Gothejev jezik, to je z vseh evropskih in še drugih jezikov spečena zmes, ktere priprosti Nemec še polovice razumeti ne more; umljiva je vsaj kolikor toliko le onemu, ki se je učil druzih jezikov, če se jih prav naučil ni. Pač trd j», da je to v prvi vrsti le politični, časnikarski in učenjaški jezik, ali beri karkoli, povsod ga nahajaš , v prozi in poeziji, le za najnižo vrsto naroda pišejo še nekako drugače, pa to že nikomur podobno ni, ker je prisiljeno toraj nenaravno. O nemškem uradnem jeziku še govoriti ni, ker ta je vzlasti v Avstriji tak, da se vsaki sodbi odteguje, nejasen , zavit, suhoparen , pust in večkrat vsaki slovnici v obraz bije.
To bi pa nas ne brigalo, naj bi jedli nemci, kar in kakor si sami pek6, če bi zopet to ne segalo globoko v našo slovensko literaturo iu vse duševno življenje in razvijanje. Siovenec do popolnega izobražei ja do sedaj še nima nobene poti, ki bi ne peljala skoz nemške šole, iu tako se nehote naleze tujega duha. Prej smo že pokazali, kako je nemški duh vselil se v slovensko literaturo, tako nemreč, da je maraikako delo, posebno pa prevod, čisto nemško, le besede so slovenske; tako delo se na nemško preloži, če se le slovenske besede nadomesti z nemškimi, zato se pravemu Slo vencu ne more prilegati, akoravno utegne po svoji vsebini mikavno, zabavno, podučno biti.
Pa to še ni vse in tudi najhuje ne. Po izgledu više nimške časnikarske, učenjaške, politične in bogatinske gospode, ki se z novim uemškim jezikom izobražencev ponaša in od navadnega priprostega nemca odlikuje, so tudi naši slovenski pisatelji jeli pisati ntk jezik, ki je z vseh druzih, posebno romanskih skup znešen, nalašč cepljen in vmesen s tolikimi tujimi besedami, da se že ob vsaki tretji spod-takne domači jezik , akoravno imamo za do-tične pojme prav ja^ne domače besede. To nam bo pritrdil vsak bralec sedanjih sloven Bkih spisov, posebno političnih časnikarskih člankov; vidi se, kakor da bi se pisatelji (in tudi govorniki po raznih zboru.cah) skušali drug z drugemu, kdo bo svoje misli spravil na dan z več neslovenskimi besedami. Iu nekaj je res to, nekaj pa tako zvana duševna lenoba in dandanašnjega časa dub , ko ne velja več „nonum primatur in annum", ampak mora vse brž na da dan?, da ne zastara. Vrh tega smo že preveč navzeti tujega duha , govorica taka nam že pregladko teče, toraj gre tuja beseda na dan brez poinislika brž, ko se v možganih pokaže.
Od prej omenjenega!, po prevodih in tudi spisih po nemškem mišljenji skovanih nahaja jočega Be jezika je pa ta vendar nekoliko različen. Veliko naših pisateljev in govornikov se je pač otreslo nemškega mišljenja, toraj je misel, koren ali zlog pač domač, pa besede so tuje, umljive le duhu enako izobraženemu. Da, tako daleč smo že, da utegneš v tem jeziku povedati ali zapisati cel stavek, v kterem razen malih veznic ne bo nobene slovenske besede (nemške — se ve da — pač tudi no-
bene, kar vsaj to dobro lastnost imajo naši pol.Učni govorniki in pisatelji, da se nemških izrazov na vso moč ogibajo), pa vendar tudi ne slovničnega greha, ker se besede sklanjajo iu uaglašajo po Blovenske slovnice pravilih. No, če nam je tacega jezika treba, če brez njega nikakor ne moremo shajati in če je to znamenje napredovanja v znanstvenem in političnem obziru, naj bode. Kar je Nemcem in drugim narodom dovoljeno, mora biti tudi nam, in če Nemec sme pošteno domačo besedo zameniti s tujo, kdo bo to branil Slovencu I Ce Nemcem tako razširjanje pojmov in števila besedi po tujih izrazih ni sramota in znamenje revščine jezika, kdo bo potem za Slovencem kamenje metal, če v tem Nemca In druge narode posnema! Le to nam bodi dovoljeno reč, da uam tega treba ni, slovenski jezik je dosti bogat in gibčen kakor malokteri, da ni nam treba hoditi po besede na posodo k drugim narodom; le svojo zalogo dobro pre-iščimo , našli bomo v nji vsega, česar nam je treba na kakoršnem koli polji, in če še ni popolnem razvito, saj se dii pripraviti in priredit , da bo bolje od vsakega tujega blaga. Potem nam vsaj nemci ne bodo mogli očitati, da smo vso kulturo le od njih dobili, s čemer se zdaj ponašajo — nas zauičevaje.
Pri vseh teh uapakah, ki jih ima naša mlada slovenska literatura, bodi si znanstvena, lepoznanska, zabavna, podučna iu celo politična časnikarska še zdaj, se vendar lahko ponosno meri s tem , kar v novejšem času t nucega na Nemškem na svitlo prihaja. Človeku kar srce igra veselja, če primerja površne, puhle, suhoparne, prevzetne, razžaljive spise (izmed kte-
„Jezičnik", XVIII. leto, 1880.
Spisal J. Mam.
(Konec)
Matija ¿!op. Na malo več ko G straneh „Jezičnika" se nahaja v glavnih potezah narisan „velikau učenosti', Matija čop, po-pred gimnazijski (humanitatui) profesor, pozneje licejski knjižničar (v Ljubljani). Troje njegovih zaslug šteje Marn : da je z živo besedo budil in vnemal mladiuo in druge za Slovenstvo; da je rešil v abecedni vojski Boho-ričico in da je (I. 1831.) spisal novoslovensko bibliografijo za Šafufika (v Novem Sadu). Na strani 41 se opravičuje pisatelj, zakaj se je on čopa lotil, , ker je slava njegova občna", ter pravi, da „nekaj zato, da se vzpored pokažejo čestitke Prešernove in da mladi svet slovenski vidi, kako je Prešernovo prijeteljstvo do čopa raslo še celó po smrti kot večerna senca; nekaj pa zato , da njegovi bibliografiji o pisalcih dam nektere popravke in dostavke". Čestitek Prešernovih (Čopu) je 5. Prva od I. 1832. je znana zabavljica („ . . . nobene lige") druga je nemška , sestavljena o Čopovi smrti [ . ■ • «Der wahre Krute Tag, er wird nicht
kommen") Peta: ,,Seine, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, — Nam in za nami dokaj vnukam obeta sadu". — O spisu (prav za prav Čopovem) „Slowenisches Schrifthum" v Jireček - Šafufikovi ,,Geschichte der stidslav. Lit." 1864 priobčuje Marn (za zdaj) 53 pisal-cev z dodatkom rojBtnega in smrtnega dne in tu pa tam kacega popravka v pisavi imen. Začenja se pa imenik z Mih. Mikec-em 1. 1G20 in končuje se Slomšekom (18G2) in še živečim Šerfom. L. 1831. je bil omenjeni imenik pisateljev sestavljen; izmed njih so samo 4 šo živi; med temi Koseski. In prof. Marn, ki to koustatuje, je že sam jubilant; obliajal je '28. julija pr. I. 25 letnico mašuištva, v ktere Bpoinin je v XV. zvezku ,,Glasov katoliške družbe za Kranjsko" priobčil zanimivo in ča-u primerno raz iravo vrskt: resnice „Velik zdravnik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji" (Luk. 1Ü, 23 -37). To vam je vse-Btranska delavnost! Pač je pisatelj Marn živ dokaz, da se je uresničila prerokba Prešernova (v 5 čestitki): „Seme, ki ti zasejal si ga, že gru v klasje veselo." Bog daj še moke našemu narodu iu kruha I — Sklenem naj ta opis z
besedami, s kterimi je Marn svojega „Čopa" začel: „Skoro o nobenem učenjaku se ni pisarilo toliko koj o smrti in pozneje, kot o Mat. Čopu , dasiravno je on sam spisal malo in nikakor ni bil pripraviti k temu, da bi iz obilnega zaklada svoje učenosti književno podal bil kaj tudi rojakom svojim." In vendar je velike pomembe v našem Blovstvu in vreden, da so ga mnogi popevali — naj boljo preljubi mu prijatel Prešern. — „Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak! ne pozabi"! (Preš.)
Dr. France Prcštfrn. Kaj pa hočem reči o Fr. L. Čelakovskega „klasičnem pesniku" od 1. 1832., o kralju v sonetih, o stvaritelju prvega sonetnega venca v slovenščini? Da, — „Nemške pesmi tvoje gladke — in slovenske tako sladke". Kaj čuda tedaj, da se Prešern toliko in tolikero obdeluje. Po najnovejšem poetičnem spisu prof. Toni. Zupana v 1. štev. „Ljublj. Zvona" t. 1. ne bo menda več nitke ali luknjice na našem „jezičnem dohtarji", da ne bi je bili naši pisatelji se Bvojimi drobnogledi ali povekševavniki zasledili, opazovali, o- iu popisovali in priobčili. Kako pa kaj Marn s Prešernom ravna? Na 17 straneh
rih imajo nekteri še poseben namen povzdigovati nemštvo, protestanutvo , judovstvo «li celo brezverstvo) po nemških, zvezkih in knji-žurah nove dobe 8 tem, kar prihaja zdaj po pridnih domoljubnih, spretnih in vestnih slo venskih peresih v raznih oblekah na dan, posebno če je izvirno. Nemško drevo, kteremu zdaj že vsak priliva, peša, ne rodi takega sadu, kakoršno je jelo roditi mlado še slovensko, če Be tudi v tem najde tu iu tam kak črvič. Brez vsega pretiranja lahko rečemo s ponosom, da, če bi nemci ne bili še preošabni in če bi se učili našega jezika, koliko takih slovenskih spisov bi v nemškem jeziku podali bralcem svojim, in koliko boljši bi bili od sedanjih nemških! Pa kar še ni, utegne biti, zato naj slovenska peresa le pridno delajo, pazijo naj le, da ne zabredo v tisto mlako ali suho puščavo, v ktero so zabredla po večem sedanja nemška, da narod po takem sadu ne bo duševno, nravno in na telesnih močeh opešal, marveč v vsem trojem obziru povzdigoval se više in više v čast in srečo svojo, a nasprotnikom v sramoto I
Kaj pričakujemo od ministra Pražaka.
Pravosodni miniBter postal je čeh Pražak, tedaj Slovan. Kot minister brez portfelja sicer Pražak do zdaj ni dosti storil za Slovane, da bi se kje poznalo, in zato bo ga napadali celo češki listi. Morda bo pa kot pravosodni minister več storiti zamogel; in on v svoji Btroki nam Slovencem lahko mnogo koristi. Naše želje, ki bi jih od ministra Pražaka radi uslišane videli, bo pa te-le:
1. Vsem soduijam po Slovenskem naj za ukaže, da bodo slovenskim strankam samo slovenskem jeziku dopisovale, v tem jeziku za-Blišavale in sodbe sklepale. Dozdaj velja povsod še nemščina kot uradni jezik, ter se prav nič ozira no jemlje ne na §. 19 drž. osn. postav ne na novejše spremembe, kakor je na pr. jezikovni ukaz za češke dežele. Ako se na Nem škem, na Poljskem in na češkem uraduje domačem jeziku , zakaj bi na Slovenskem ne veljalo isto pravilo? Ako naši poslanci resno beBedo govorč z ministrom Pražakom, ne more jim odreči tega , kar je on kot češki voditelj veduo za pravično in potrebno spoznal.
2 Mi želimo, da bi se naredila viša sod-nija za vse Slovence v Ljubljani, da bi se popolnem odtrgali od nemškega Gradca. Nam je nerazumljivo, zakaj bi morala viša sodnija za Slovence v Gradcu biti. Narodna ravnopravnoBt se bo tudi veliko laglje izvedla, ako se gra-ška nadsoduija tako razdeli, da bodo pripadali nemški deli Koroške in Štajarske dežele pod nadsodnijo v Gradcu, slovenski deli teh dežel n pa Kraujska naj bi spadali pod višo sodnijo Ljubljaui. Ako le mogoče, (in zakaj bi ne bilo mogoče?) naj se tudi slovanski okraji Primerja združijo pod ljubljansko nadsodnijo. Za slovenske Korošce naj se naredi posebna deželna sodnija, podobna oni v NovemmeBtu, in ta naj spada pod ljubljansko nadsodnijo, kakor tudi celjBka in novomeška; take sodnije, kakor za slovenske Korošce , naj se naredd tudi Primorji, in sicer ena v Gorici za slovenske Goričane, tna v Trstu za tržaško okolico in za slovenski del Istre, ena pa hrvaška za ister ske Hrvate; vse te naj bi spadale pod ljubljansko nadsodnijo. Ta bi imela potem skor same Slovence pod seboj , in bi lahko precej pričela b slovenskim uradovaujem.
3. Da bi pa uradniki imeli tako zmožnost, kakor tudi voljo za slovensko ura-dovanje, treba bo mlajšim ojstro zaukazati, naj Be slovenščine nauče, Btarejše, slovenščine nezmožne ali slovenščini sovražne uradnike pa deti v pokoj, ali pa jih prestaviti v druge kraje, ter jih nadomestiti s Sloveuci.
To so glavne tri točke naših zahtev do ministra Pražaka. Ali bo on imel moč in voljo vstreči nam, tega danes še ne vemo; gotova pa je naša dolžnost, da se moramo za to po tegniti, ako sploh resno mislimo na izvršitev uašega narodnega programa.
Naj bo tedaj ta zadeva priporočena naš m poslancem; naj se obrnejo do ministra Pra žaka javno v zbornici in tajno v privatnih dogovorih. Narod jim bo gotovo hvaležen , ako nam le nekoliko ravnopravnosti pri sodnijah izbojujejo. Posebno važna se nam dozdeva ustanovitev nadaodnije v Ljubljani, kajti nem ški Gradec, ki nam je do zdaj pravico sodil zdi se nam glavna ovira , da no moremo priti do ravnopravnosti. Videli bomo, ali bo Pražak kot m mater izvršil to, kar je zagovarjal kot poslanec 1
naj pred objektivno in kronolog čno navaja — zvest geslu: „Prava Prešernova podoba bo njegove poezije; v njih je zajeto vse njegovo življenje", — naslove iu po nekaj vrstic vseh slovenskih in nemških pesmi od leta 1827 (, Dekelcam") do labudske njegove, do krasne zdravljice „Prijatlil obrodile — So trte vince nam sladko . . . ." — priobčene v,,Novicah" 1. 1848. Dolzih posnetkov iz pesmi ni bilo Marnu treba, ker lahko vsak sam zbirko v roke vzame. O vsaki pesmi je naznanjeno, kje in kedaj je prišla na svetlo (,,Illyr. Blatt,1 „Čbelica", ,,Carniolia", „Novice" in dr.) Kuže se dalje, ,,kako je Pr. napredoval, kako raz svetljuje svojo dobo in kako tudi ona nam pojasnuje pesnika'. — Originalno, duhovito iu krepko razlaga pisatelj (od str. 57. do konca •■znani naslov „Poezije Doktorja Franceta Prešerna." Razlagajo besedo „poezije" pravi med drugi m, da vse Prešernove poezije so ,,slika rije v Horacijevem zmislu", da ,,od slepe in posvetne ljubezni je dospel P. do razsvetljene iu svete" — v Bogu. Govoreč o „doktorji" pravi, da se je Prešern popred dobro učil in začel še le peti, ko je bil 27 — 30 let star; „petošolske ljubezni" menda ni poznal, vsaj
ne opeval. Misli je zajemal Pr. ne le iz sta rega poganstva, temveč tudi pogostoma iz sv iz katoliško-cerkveii"ga življenja. — Marn po vsakem protestuje naš
Pisma in
Kar se tiče priimka imeti Prešern a , ue Preširna , iu
hoče
tudi različen glavni časa , kteri prešinja misli, menitvsmi in
Delavski stanovi in krščanstvo.
i.
Različni časi imajo duh, ki se imenuje duh večino ljudi svojimi trditvami, kteri tako neizmerno vpliva na človeško mišljenje, gibanje in delovanje ter da tako časoin samim Btalen značaj, po kterem dobijo tudi svoje ime. Ni še dolgo od tega, kar se je vpilo na vsa grla: liberalni hočemo biti, imeti hočemo liberalno cerkev, liberalno državo, liberalne šole. Hvala Bogu! Ta krik je nekol ko potihnil.
Temu nasprot pa je jcla pihati druga nevarna sapa, smodeči burji podobna, ki ožge v kratkem času se svojim mrzlim strupom lepo cveteča zelišča ter jih tako zavira v razvitku. Menim namreč socijalizem, ki je jel raztegati Bvoje strašno zajiletene mreže že tudi po naših deželah. Pred malo leti se je še malo slišalo o nem; malokdo je prav vedel, kaj po-menja ta beseda in dandanašnji je znan, če ue po besedi, vsaj po Bvojem duhu tudi nižjim stanovom in ravno ti bo , ki Be ga strastno oklepajo, mu z veseljem roko podajajo, misleči, da jih bode rešil nadlog in težav, ki jim grenijo živenje, misleči tako gladko priti k dobremu kruhu, misleči pridobiti Bi tako enakost najvišimi Btanovi. Res je, da tarejo današnje dni delavca, kmetovalca in obrtnika velike nadloge: kmeta potiskajo Blabe letino v dolgove; delavcu in obrtniku jemlje drag živež ves zaslužek — vse pa težijo veliki davki kot mora spečega človeka. Ali vse kaj druzega je, kar redi pri nižih stanovih nezadovoljnost, kar jim greni živenja ure in to je pomanjkanje krščanskega mišljenja in živenja po krščanstvu. Le t o more dati pravo svobodo, kolikor je vsakemu po njegovem stanu pripada; le to oprosti mžega sužnjosti višega, oprosti ga pa tudi sužnjoti svojih strasti, ktere ga hočejo vkovati v težke verige pregrehe in gr-dobije. Le kdor je krščansk, zvest iu pokoren otrok katoliške Cerkve, sme se zvati v resnici svobodnega; le od njega se sme pa tudi pričakovati, da bo privošil toliko željeno in hva-lisano prostost tudi svojemu bližnjemu.
Krščanstvo uči, da morajo biti med človeško družbo različni Btanovi z različnimi dolžnostmi in opravili in seveda tudi z različnimi pravicami, kakor naravno vsakemu stauu pripadajo. Ali nas pa morebiti uči krščanstvo kaj druzega , kar veli zdrava pamet, kar tirjajo različne človeške potrebe ?
Že vsakdanje potrebo ohranjenja iu prijetnosti človeškega živenja so tako mnogo-
resuo in slovesno zoper to, da bi bil pesnik prešireu ; graja torej tiste, kteri mu v pesmih prenarejajo lastne mu oblike; kteri po njegovi smrti priobčujejo stvari, kakoršnih bi on sam ne bil dal na svetlo; graja grdeče nekdanje svoje učitelje , in vse tiste, ki mladini podajajo iz Prešernovega življenja pohujšljivih reči, ki niso ne njej, ne za slovstveni zgodo-viui sploh potrebne ali primerne. „Jezičnik" imenuje vse vkup „prežirnoslovce". Marsikter je ali bo znabiti imenoval to, kar M. na sirani 59. piše, subjektivnost, meni je omenjeno očitanje „prešimosti" le graja subjektivnosti v slovstva zgodovini. — Vzvišen in ginljiv je konec razprave (o Pr ), kjer pravi pisatelj, da „od zgorej je vdihnjen bil duh pesniku; tje nori se ž njun povzdigujmo sami, tje gori slovi liski učitelji z vzornim pesnikom kažimo svojim učencem; ker „lepim umetnijam, torej tudi poeziji, je geBlo edino pravo: „Sursum corda"!	x.
številne in različne, da je nemogoče, da bi vsem zadostovati mogla samo svoja roka. Koliko različnih delavcev mora že n. pr. izdelovati našo obleko, samo da Bi krijemo nagoto telesa in Be varujemo vremenskih nezgod!
Enako različno bo pa tudi naše duševne potrebe. Zato je pa zopet nemogoče, da bi si posameznik pridobil toliko vednosti, toliko znanosti, da bi mogel zadostovati VBem svojim dušnim potrebam in različnim prašanjem, ki zadevajo njega in vse in s komur občuje. To velja že tudi o učenjakih, ali sploh o onh, ki si z glavo služijo kruha. Koliko pa je teh? Ali mar ni ogromna večina ljudi vstvarjena za telesna dela? Smešno bi bilo gotovo, ko bi se od vsakega tirjalo, da mora biti v vseh strokah človeškega znanja tako vešč, da bi v nobenem slučaji ne potreboval pomoči druzega. Tako se morajo tedaj deliti oni, ki opravljajo telesna dela, v različno stanove, z različnimi opravili; tako Bi morajo duševno delujoči na-
birati znanstev eue vrste, ktera so jim najbolj priljubljena, ali tudi ti Ne morajo deliti v stanove. Tako so eni zdravniki, drugi pravoslovci, bogoslovci, uatoroznauci, modroBlovci itd. (cf. Stockl Plulosophie II. §. 186.)
Človeška družba je tedaj po zakonih pameti iu krščanstva razdeljena v različne stanove, v višje in nižje in sicer tako, da so nižji podvrBteni višiim ; višji pa zopet spoznavajo in tudi v dejanji puste prav.ce nižjim in skrbe za nphov blagor. Vsi pa delujejo kot posamezni deli eue organične celote v en Bkupen namen: v poveličevanje časti Božje in dušni in telesni blagor člo»eštva. Tudi nižji stanovi, ravno tako kot viš)i, morajo biti, ki imajo tudi v duhu krščanstva dopolniti svojo nalogo. Kes je, da so njihova dela nizka in težavna, a pomislijo Daj, da so jim v dolžnost. Ker je delo THakemu ukazano, dela pak so različna, je pokazalo krščan-tvo da tudi nizka in težka dela niso sramotna, da tedaj delavt-ki stanovi nič ne zgube svojih, čiov< ški naravi pripadajoč.h pravic in časti Ob enem je pa tudi razglasilo zapoved : ,,Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Tvoj bližuji je pa vsak, visok ali nizek , bogat ali reven , naj se je porodil v krasni palači, ali borni kmetski koči.
Različni stanovi tedaj, ki se drug drugega ljubijo in za potrebnega imajo, bo v duhu krščanstva. Ta duh je b I, ki je odpravil suž-noat, razširieno pri VBeh ajdovskih ljudstvih, ta duh je dal pod ž val ponižanim sužnjem, ktere bo imeli le za živo orodje, človeški na-tori pripadajočo čast in pravico. Zato pa tud vidimo dandauašnji, ko Be zgublja krščanski duh iz držav in družin, ko vse teži proti staremu ajdovstvu po šolah, društvih in časnikih, da tudi delavski stanovi projiadajo, da ae čez dalje bolj pogrezujejo v odvisnost, podložnost, da, naravnost si upam trditi, v sužnost rno-gočnjakov in bogatinov.
Krščastvo mora tedaj znova preš niti človeško družbo; po na/.orih krščanstva morajo vravnati vsi stanovi svoje delovanje, v duhu krščanstva opravljati tudi težaki svoja opravilu. Pri vseh svoj.h težavnih delih naj ima kmetovalec, obrtnik , delavec vedno pred očmi svoj namen in vesolejši ga bo opravljal. N«j pa pri tem ne zavida „gospoda", kakoršnega koli, morebiti ta nj h blagruje iu srečne imenuje; naj pomislijo, da same rožice nikomur ne cveto, ampak da med ujimi le prerada vzdigujeta ošabno svoje vrhove osat iu trnje. Zarad tega naj bo zadovoljen vsak s svojim stanom , kakoršnega mu je odločila previdnost Božja, in natančno spolnuje svoje dolžnosti. Le tako bo zginila nezadovoljnost, zginilo zavuiovanje višjih stanov; zginil bo pa tudi oni nekrščanski duh socijalizma, ki vznemiruje delavske stanove, Bolnce sreče iu zadovoljuosti bo spet sijalo 1
Politični pregled.
V Ljubljani 19. januarija, Avstrijske dežele
Novi udje KONpoMkc Klioritico so
že imenovani, in Bicer jih je 12, vsi so avtonomisti. So pa ti-le: grof Coudenhove , baron Helfert, profesor Itunda, baron Gagern , opat Itottcr grof Schbuborn, grof Seilern, grof Stadnicky, profesor Suiski, grof Tarnovsk', baron Tomaschek, dr. Ziblikievič. Štirje so Poljaki, eden Čeh (Itanda), drugi so konservativni Nemci.
Državni t.ltnv se je pričel. Vlada je predložila dva postavna načrta zoper take dolžnike, ki upnika pred dražbo v škodo spravijo. Potem Be je začela debata o postavi z o
per oderuhe. Vpisani so kot govorniki Schneid, V. Pfeifer, Greuter , Schöffel, dr. Jacques, dr Roser, dr. Madejski. Greuter je prvi govoril in sicer prav dobro. Povedal je liberalcem , kako so oni pred leti govorili, češ, da se mora oderuhom svoboda dati, sicer kmečki stau propade. Danes govoré pač drugače! Tu bo vidi, koliko je vredna skušnja teh mož, koliko 80 vredne sive teorije, ker so po teoriji zagovarjali tako slabo Btvar, kakor je svoboda oderuštva. Tudi je Greuter prašal finančnega ministra, če je res, da o času znanega „chabrusa" na češkem hibo bile plačane prepisnine za kupljene grajščine, in če je res država pri tem 287.000 gld. zgubila.
„Politik" je nezadovoljna, ker je Taaffe rekelj, da se liberalci in avtonomisti trgajo za moč; mi se trgamo samo za pravico, pravi ust.
Nova dva m nistra l»Ino in I*r»žnk
sta centralifitom težko v želodcu obležala. Čutijo namreč, da se je začelo Taaffejevo mini-sterstvo čistiti, kakor mošt, ter da postaja počasi avtonomistično vino. Odkar sta šla Kremer in Streit, ni v mimsterstvu nobenega nemškutarja več, kakor bi mi rekli, k večemu če je Konrad; ako je pa ta res nemško-libe ralec, postalo mu bo kmalo dolg ČaB, in šel bo za onima dvema. Taaffe bo prišel počasi do spoznanja, da dvema gospodoma ni moč služiti, in da ne more VBtreči ob enem cen-tralistom in federalistom ; misel koalicije je že popustil, in zdaj se naslanja le še na desno stranko; v tem smiBlu je tudi Bvoje minieter-stvo spremenil. Zdaj pa naj tudi v tem duhu naprej dela , posebno naj tistim uradnikom peruti pristr že, ki še zmirom vladi nasproti delajo, ker mislijo, da bo Taaffe kmalo padel in liberalcem prostor naredil.
čuje se, da hoče vlada vse neuiškutarske, to je, centralistične, nemško-liberalne cesarske namestnike odstaviti in jih nadomestiti z avtonomisti. To bi bilo pač neobhodno potrebno. Take vladi malo prijazne, za nemško-liberalce vnete namestnike imamo še v Pri-morji (DepretiB), na Štajarskem (Kiibeck), v Šleziji, v dolenji AvBtriji, na Tirolskem (W d-mann ), na Češk em (Weber).	|
O namestniku za («nlirijo se še zmirom niso mogli domeniti. Groholski Be menda brani.
Hrvatje so veseli, ker zdaj vendar tako kaže, da bo vojna Krajina združena z materinsko zemljo. Volili so v Baboru že dva-najstorico, ki se bo z madjarsko dvanajstorico dogovorila o tem, koliko poslancev bo Hrvatska odslej pošiljala v peštanski zbor, ko bo povekšana po grauici. Zvonimirova država se vendar počasi vkup zbira, upajmo , da se Hrvatski pridružite v kratkem tudi Dalmacija in Bosna ; potem bomo imeli Slovenci močno za-slombo na južnih naših bratih.
Vnnnje države.
V iti'iiwkciii državnem zboru je poslanec Windhorst stavil predlog, naj bi se katoliškim duhovnikom vsaj dovolilo mašo brati in sv. sakrameute deliti. Da je tak predlog potreben , že to je dosti žalostno za prusko državo. Na Pruskem je namreč zdaj 1092 far iu 506 vikarijatov brez duhovnih oskrbnikov, ker so pravi duhovniki prognani, k takozvanim „državnim" duhovnikom pa ljudje nočejo v cerkev hoditi, vedoči, da njih bogoslužje je vse ueveljavuo. Ljudje morajo po več ur daleč k maši hoditi. Mnogi bolniki morajo umreti brez tolažbe bv. popotnice, in še le v takih deželah zdaj ljudje občutijo, kako potrebni so jim du-
hovniki. Pruska vlada pa je do zdaj nasprot. vsej tej sili in nadlogi gluha ostala. Katoliški poslanci pa so zdaj vladi vsako pomoč odrekli, ako bo katoličane še nadalje tako trpinčila.
Ia jnžno-amcrikmiHk«»£» lio-i&ča se poroča, da se je 12.000 Kilencev izkrcalo v Korajaki in da so napadli tam stoječih 9000 Peruvancev. Poslednji bo bili premagani in so se morali umakniti.
Iluski ,,Golos" se norčuje iz Nemcev, ki so pred desetimi leti, premagavši Francoze, mislili, da jim bodo odslej same rožice cvetele, in da Be bo ves svet pred njimi uklanjal, zdaj pa toliko javkajo nad svojimi socijalnimi in političnimi nadlogami.
Nrliiska skupščina se je odprla g pre-stolnim govorom, v kterem knez naglaša prijateljstvo z Avstrijo in Bolgarijo. — Grškemu kralju je poslal knez takovski red, kot dokaz srbskih simpatij za Grke v bodoči vojski zoper Turke.
Izvirni dopisi.
0«1 podraiskili hrenov, ("nd 12 januarija. Kakor drugod, tako bo tudi pri nas številjenje ljudi že skoro dokončano. Zanimivi bodo potem gotovo podatki ali rezultati tega številjenja, ker letos se je vzel v razredek v pole tudi ozir na narodnost. Ali bodo pa oni po vsem istiniti, to je drugo vprašauje. Zakaj ni ga gotovo bolj neprimernega časa za enako delo, kakor je dandanašnji, ko je nameBto resnice stopila v javnost laž, namesto Btvarnosti pak slepa Btrast in zagrizenost. Da torej mi Slovenci tega štetja ne moremo biti veseli, to je pa po vsem jasno, ker še nismo tako srečni, da bi imeli v lastni domovini pri obč. zastopik na čelu možake, ki bo ali Bvoje narodnosti zavedni, ali pa vsaj nepristranski. Toda žal, da je teh jako malo, in zarad tega bo mnogo naših ljudi za nemce zapisanih, ki bodo potem stali kakor vojska na papirji proti svojim lastnim bratom. ZareB brezsramnost I
V naši občini se zares, Bogu hvala, kaj tacega ne bo primerilo, ker je še toliko srečna, da ima v svoji sredi župana, odličnega rodoljuba, ki svojo narodnost ne samo javno pri-poznava, marveč še druge za njo vnema. Da se torej popisovanje ljudi in narodnosti vestno godi, to je gotovo misliti. V poprek bo štela uaša Janževivrh-Arliška občina okolo 1200 duš (natančno število naznanim morebiti pozneje), pravih nemcev v njej ni čez 7 — 10, zraven so še 3 — 4 Lahi, 1 Madjar, 1 ali 2 Čeha in dr. Zanimivo je, da so ostali, razen uemcev skoro vsi slovenskega popolnoma zmožui, ker brez ujega bi tako tu obstati ne mogli, samo nemci so toliko ponosni na svoj izvor, da se našega jeiika ne marajo naučiti. Eden kršen žid s Češke, se Slovenko oženjeu, je celo določno dejal: „deutsch schreibe und lese ich wohl, aber die slovenische Sprache ist mir zu dumm." Tako se torej lahko poznamo.
Naša občina meji na svojo posestrimo ribniško, s ktero je tudi po župniji zvezana. Tam so še res toliko srečni, da imajo za srenjskega predstojnika Videmskega Laha, ki se je pa tii oklenil raje blažene Nemške. Da bc torej tudi njegovo delovanje glede narodnosti pri štetju le nemcem v korist, to je gotovo misliti, ker je že VBled strastij, ki to obično kedaj pa tedaj vladajo, razumljivo, da on tega v javuosti od samega Bebe, niti od mnogih v njegovi občini ne bo pripoznal, da bi slovensko govorili, dasi tudi jo za silo že tolče. Je pač križ biti tukaj župan in veljaven mož, pa nič slovenski ne znati, ko vendar razen glažutarjev (če tudi
ne vseh) tu pravih nemcev ni, marveč so le zgolj ponarejenci, kakor goljufni bankovci. Ti pa tudi skrbé, da prihaja zadnji čas tukaj često med Bvet vrišč, da edini poslanec Godel in njegovi volilci so krivi, da bi imela sedaj Šta-jarska nekaj več davka, kakor poprej plačevati ; dalje da se bo naložil davek na pijačo, in sploh vsega, ksr njihovi v najem vzeti domišljiji ne vgaja. Nobeno sredstvo ni pregrdo, nobena laž ne preostuiina, da bi se je ne posluževali v svoje sebične namene, ter nevedne ljudi begali. Že večkrat se je trdilo, da se marsikteri renegatje tako obnašajo, da bi se jih morali pravi nemci sramovati in zdaj ko vidimo, da si ti hočejo z lažmi pomagati ter dospeti zopet k moči in veljavi, kakor le ne-kteri obsojenci delajo, moramo pač za gotovo misliti, da je dôba njihovega liberalnega nem-škutarstva že svoj čas preživela in zastarela, in da bo nastopila kmalo nova. Zavoljo tega pa tudi nad bodočnostjo še noče mo obupati, marveč bodemo rajši narodno zavest še živahnejše budili in ljudstvo za ljubezen do domovine in njenih zvestih sinov vnemali, in po besedah Palackega moramo biti še enkrat častiti narod „prerojen ves nov."
Zarad enacih misli pa se tudi podatkov ljudskega štetja glede narodnosti ne bomo vstra-šili, ker smo pripravljeni za nje. Kakor smo se dolgo temu predalu „obč. jezik ' čudili, tako nas je tudi prevzelo čitati v nekem češkem listu : „Po časopisu „Politiki" iu obravnavi v češkem klubu bila je naznačena v začetku 1. 1880 važnost številjenja narodnosti pri bodočem štetji ljudi na koncu 1880 leta. Statisti-karji so glede tega razreda (rubrike) dolgo omahovali, kako bi se naj narodnost posameznika pri štetji naznačila ; ali bi naj odločeval rodbinski jezik, ali govor v občevanji običen (langue parlée), ali priznanje narodnosti naravnost od številjenca. Mednarodni Btatistični kongres v Petrogradu je 1. 1872 proglasil za ono rubriko občevalni jezik. Ali vsak iz imenovanih načinov je spojen v praksi z velikimi težavami, in njega nasledek po štetji nezanesljiv. Poslanec dr. čelakovski je pri obravnavi, o državnem budgetu — o vlogah spojenih a Štetjem ljudi — v seji 16. aprila prigovarjal za rešitev tega vprašanja v Emislu določbe Petrogradskega kongresa, „da bi bila narodnost vsacega individuelno sešteta, in da bi jezik rabljen v narodnem življenji ali v rodbini (langue parlée) bil za to subsidiarno določen." — Imenovani list navaja na dalje, da se je proti temu brzo oglasila češka iu slovanska žurnalistika, naglaševajoča, da se je bati, da bi komisar (številjenec) rubrike vestno ne izpolnjeval, ter da štetje ostane napačno, in dodava: „Mame >šak za to, že totež plati i o Nčmcih bydlicich v obcich prevahou če-skych a že by vysledek byl rovnež nejisty koy by se narodnost vrdovala die vlaBtnibo priznani každeho dosp. jednotlivce." Škoda da ni res 1
Domače novice.
V Ljubljani, 20. januarja.
(Konkurs za dogmatiko) na tukajšnjem knezoškofijskem bogoslovnem učilišču je bil pretekli četrtek in petek. Delal ga je veleč, g. dr. Anton Jeglič. Za pastoral je v četrtek danes pismeno in v petek ustmeno in dela ga vel. g. Anton Zupančič, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
(Na korist po potresu nesrečnim Zagrebčanom) napravijo prihodnjo nedeljo, 23. dne t. m. v deželnem gledališči dramatično društvo,
telovadno društvo ,,Sokol" in pa čitalnični pevci veliko akademijo s sledeč m programom : 1. Telovadba na drogu. 2. Petje. 3. Gledališka igra. 4. Marmorni kipi: a) Ajaka in PolydoroB b) Umirajoči borilec (originala teh dveh pred-Btav sta v Rimu), c) Plen Sabinek, kipi Gio-vani da Bologna iz leta 1524—1608 (Florenca)
d)	Merkur, kipi Giovauida Bologna (Florenca),
e)	Herkul in Likaš iz Benedek , f) Laokoor, grupa kipov Aleksandra in Polydorosa. Blag: namen in izborni program bosta gotovo gledališče napolnila v vseh prostorih.
(f Dr. Pestotnika,) zdravnika in prima-rija v tukajšnji deželui bolnišnici, so včeraj zjutraj v njegovem stanovanji našli mrtvega v postelji. Umrl je nagle smrti za mrtudom še v najlepših letih. Bil je samec, spoštovan narodnjak in dober zdravnik. Bodi mu žemljica lahka 1
(/z ljubljanske gimnazije) poroča tukajšeu list, da sta bila dva dijaka zaprta, ker sta kritizirala besede prof. Adameka, ki je reke), da spisi nekega češkega učenjaka o Čehih niso resnični. Sploh pravi oni list, da ta profesor kaj Čudno podučuje in je med drugimi tudi rekel, da sv. Petra nikdar v Rimu ni bilo. Če so take reči resnične, bi bilo pač treba temu „jugendbildnerju" ostro ua noge stopiti.
lliiügaroi» Ka naprav» («lier* iittkelna.
Dva Slovenca na Goriškem 1 gl. Neimenovan dobrotnik 1 gl. Izročili gosp. kanoniku P. Urhu.
Skoraj zastonj!
Ker jo na kant prišla velika tovarna za britansko srebro, so bo zavolj velikih dolgov iu splošnoga iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
mr* za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoruj zastonj.
Cela m i zna oprava iz britanskega srebra, ki je prej stala 29 gl., dobi so zdaj za 7 gl. 50 kr,; ter so 25 let garantira, da bo bela ostala. (S temi 7 gl. 50 kr. jo samo delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi:
ti miznih nožev iz britanskega srebra z angležko ostrino,
0	vilic iz britanskega srebra, težke iu line sorte,
(i težkih žlic iz britanskega srebra,
C najliSnejih žličlc za kavo, iz britanskega srebra,
1	mlečna zajemalnica (velika žlica) iz britanskega srebra,
1	zajemalnica za juho iz britanskega srebra,
2	lepa svečnika,
6 jajčnih kozarcev,
(J lepo Izdelanih tac,
1 posoda za sladkor,	(1)
1 presejalnik za čaj
Razne reči.
— Oporoka r a n j k e g a k n e z o Sko i a Krškega V. Wierrya: Vse svoje premoženje poklonili so ubogim duhovnikom, t. j. podporni družbi duhovniški sv. Modesta. To je blagodušno darilo, tem bolj, ker je le malo volil izplačati: oskrbnino za tri semeuiške dijake, na sv. mašo 50 gold. vsakemu bogoslovcu vstopivšemu v dušno pastirstvo, na o tihe bv. maše vsako leto v stolni cerkvi, v mestni cerkvi pri sv. Andrašu v Lavantski dolini in v rojstveni fari Šmarijski, 100 gt,ld. sestri vsak četrt leta, dokler živi, knezoškofi|skemu slugi 12 gld. na mesec, dokler živi, vsem hlapcem iu deklam sedanjo mesi-čno plačo 36 mesecev po smrti knezoškofovi in izvrševalcu oporoke jezičniku g. dr. Poschu 3000 gld., če oporoko izvrši v 3 letih, če ne, le 2000 gld. Med uboge v Celovci razdeliti dali so 600 gld. po dotičuib društvih. Prijatelji iu znanci dobijo vsak nekaj za spomin.
—	Jezični k. A. Jernej Kopitar. B.Matija čop. C. Dr. France Prešern. Spisal J. Marn. XVIII. leto. V Ljubljaui. Natisnil iu založil Rudolf Milic. 1880. To je posebej knjižica, ki se v nekterih zvezkih dobiva na prodaj po 60 sld. v katoliški bukvami, stolni trg št. 6. v Ljubljani.
—	Z m r z n i 1 je A. Žitnik, hišni gospodar na Junčjem bliže Lašič. 14. t. m. Sel je že pozno domu žganja opit, — in našli so ga drug dan mrtvega že prav blizo doma.
—	Prestavljeni so okrajni glavarji: g. Rupnik v Brežice, plem. Trautvetter. v Slov. Gradec, plem. Premerstein v Ptuj, g. v tez plem. Finetti v Ljutomer in dr. Braun-huf v Radgono.
Dolenjsko vino,
pravo, nepokvarjeno, najboljše sorte, priporoča se cerkveuim predstojnikom in tudi gostilničarjem, ki hočejo imeti naravno, zdravo pijačo. Pogleda in pokusi se lahko pri gospodu Neuvvirthu v Martiučičevi hiši na dunajski cesti v Ljubljani, kjer se tudi vse drugo natančneje izve. Vedro po 11 gl.	(2)
42 kosov.
Naroči so ali ali s poštnim povzetjem, >ali pa da so denar naprej pošlje, jiri nas:
Britaniasilber-Depot C. Langer
Wien
II. obere Donaustrasse 77.
Vabilo na naroébo Katol. misijonskega lista
(Katholische Missionen) z a leto 1881. Izhaja na vsaki mesec snopič 3—4 pol. Cena celega letnika v bukvami je 2 gl. 40 kr.; po pošti poštnine prosto prejemati pa 3 gl. 10 kr.
List izhaja v nemškem jeziku ter je edini obširniši časnik, ki pripoveduje rast in napredek katol. Cerkve ter trpljenje in delovanje uaših katol. misijonarjev. V prelepih podobah predočnuje marsikaj zauim vega.
Skoraj nobenega lista ne moremo z boljšo vestjo prečastiti duhovšč ui iu vernemu ljudstvu- priporočevati, kakor imenovani misijonski list. Kdor je vnet za osodo in napredek sv. Jezusove Cerkve na zemlji, bo gotovo želel izvedeti, kaj se godi in dela za katol. Cerkev v deželah južnega in severnega zemeljskega tečaja in na njenim ravniku — sploh na „otokih uevern kov", kakor jih prerok imenuje.
Ker se brez teh misijonskih poročil malo vé, kaj se med nevermki za našo sv. vero godi, in ker se ne le duhovščina, ampak tudi naše verno ljudstvo za katol. misijoue živo zanima, se nadejamo mnogo naročnikov , ter si bomo prizadevali jim, kolikor moč, naglo postreči.
líiaSoi. S)!0¡k ViSB-sbia (3)	na stolnem trgu št. 6.
Enako se pri nas lahko naročajo, ter ne stanejo nič več kakor po pošti razni bogo-slovski in lepoznanski mesečni listi, kakor , Linzer theol. Quartalschrift, Innsbrucker Zeit-schrift fiir kathol. Theologie, Stimmen aua Maria Laacb," i. dr.
Voščene sveče
iz tovarne Luigi Bader-ja v Gorici
iz pravega čebelnega voska, brez vsake pritikline, se dobe po 2 gld. 50 kr. kila b poštnino in zabojem vred, kamor koli si jih kdo naroči, in tak», da se plačajo v^aj v teku enega leta brez obresti za dolg, v štacuni
Janeza Fabijana
(3)	na Valvazorjevem trgu štev. 2
v Ljubljani.
Teiegraflčue drunrue cene 19. januarija . Papirna rent» 72 80 — Srebam» routa 74.— — Zlata renta 88 40 — 18601etno državno oosojilo 131 —
Bankin« akcije 822 — Kreditne akcije 285.--London
118.60— — Ces. kr. cekini 5.56. — 20-friinkov 9.38
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lladtíliap.
J. illazuikoYi uaslednikl t Ljubijam.