POZITIVNA OCENA konferenc krajevnih organizacij SZDL v konjiški občini v nedeljo so v konjiški občini končali z letnimi konferencami krajevnih organizacij Socialistič- ne zveze. Nazadnje so imeli kon- ferenci v Zbelovem ter v Spitali- ču. Na vprašanje, kako ocenjuje te konference, je predsednik občin- skega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah, tov. FRANJO MARO- SEK dejal: — Letošnje konference krajev- nih organizacij Socialistične zve- ze v konjiški občini lahko oce- njujemo kot zelo dobre. Konfe- rence so bile dobro obiskane, pa tudi snovno so bile na višji rav- ni kot vse dosedanje. Ena naj- boljših je bila v Vitanju, kjer se je zbralo okoli tri sto članov. Po številu udeležencev je bila ta kon- ferenca najbolje obiskana v vsej občini. Uspešne so bile konferen- ce tudi v Zrečah, Ločah in Ko- njicah. Medtem ko je bilo treba lani takšno konferenco v občin- skem središču ponovno sklicati, ker je bila prva nesklepčna, se je na letošnji zbralo kar 250 delega- tov. Hvaležna ugotovitev, da so na njej plodno posegli v debato tudi delegati iz obrobnih prede- lov, iz netih podružnic. Sicer pa so se letošnje konfe- rence odlikovale še po sproščeni debati, v kateri so člani odkrito in zelo konstruktivno govorili o slabostih in pomanjkljivostih. To ni bilo kritikarstvo, marveč iskre- na beseda, iz katere je vela želja, da se napake popravijo in odstra- nijo. Iz vsega tega pa lahko skle- pamo, da se ljudje zavedajo vlo- ge in pomena organizacije Socia- listične zveze in da vidijo v njej svoje najmočnejše politično orož- je. — Ali nam lahko prosim po- veste, kako so se krajevne organi- zacije Socialistične zveze znašlo in uveljavile v okviru krajevne samouprave, v stanovanjski ozi- roma krajevni skupnosti? — Odgovorov na to vprašanje moram razdeliti na dva dela. Pri naj zajame tiste krajevne organi- zacije SZDL, ki so delale skupaj z vsemi ostalimi političnimi orga- nizacijami in seveda krajevnim odborom na svojih območjih in ki so spričo svoje aktivnosti uspešno usmerjale celotno družbeno poli- tično aktivnost. Med te krajevne organizacije SZDL lahko štejemo tiste v Vitanju, Zrečah in Ločah. Nekoliko drugače pa je bilo tam, kjer niso našli skupnega to- rišča dela in kjer je zlasti organi- zacija Socialistične zveze menila, da je dovolj če neko akcijo ozi- roma nalogo izvrši krajevni od- bor. To se je videlo predvsem v Slovenskih Konjicah, kjer se zla- sti niso znašle podružnice in kjer so vso aktivnost prepuščali ustrez- nim samoupravnim in upravnim organom ljudskega odbora. Tu je prišlo celo tako daleč, da se od- bori podružničnih organizacij SZDL niso niti sestajali, ali pa zelo poredko. V vseh teh prime- rih je Socialistična zveza povsem izpustila iz rok iniciativo. Vsi ti primeri zlasti iz ožjega konjiškega območja dajejo misli- ti, da bi ustanovili več oziroma nekaj novih krajevnih organiza- cij SZDL. Ko pa je padlo vprašanje, ka- ko so v krajevnih organizacijah SZDL v konjiški občini rešili ka- drovsko vprašanje, je tovariš Ma- rošek dejal, da so temu proble- mu povsod posvetili izredno veli- ko pozornost. Zato daje tudi se- stav novih odborov krajevnih or- ganizacij SZDL največjo jam- stvo, da bodo te organizacije po- vsem izpolnile naloge, ki jih ča- kajo. In za konec — kdaj bo konfe- renca občinske organizacije SZDL? — Zaradi načrtne zamude pri sklicevanju konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze, bo občinski odbor SZDL podal obra- čun svojega dela šele v januarju prihodnjega leta. M. B. Predsednik občinskega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah, tovariš Franjo Marošek OBRT-NAJBOLJŠA Občinski sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je pred krat- kim razpravljal o gibanju gospo- darstva na območju občine v le- tošnjem letu. Ugotovili so, da je proizvodnja v drugi polovici leta lepo narasla; povečal pa se je tu- di izvoz. V razgovoru, ki ga je imel naš sodelavec s predsednikom občin- skega sindikalnega sveta tov. Pratnemerjem, je bilo rečeno, da industrijska podjetja navzlic na- predku še zmeraj zaostajajo za letošnjimi planskimi zadolžitva- mi. Tako so podatki ob koncu oktobra pokazali, da so bili proiz- vodni rezultati za dobrih 8 % pod planom za letošnje leto, ali za ne- kaj več kot 1 % pod lanskoletnim nivojem. V Konusu so v tem času dosegli približno enake rezultate kot lani, LIP Konjice pa je letos povečalo proizvodnjo za 16,2 Precejšen zaostanek ima kovin- ska industrija, medtem ko je za opekarno Loče razumljiv sezon- ski značaj dela. Glavne ovire, da ni bilo mogoče v celoti realizirati predvidenih nalog, so bile predvsem v težavah z reprodukcijskim materialom iz uvoza. Dobri rezultati so bili doseženi v izvozu. Tu posebno izstopa Ko- nus, ki je svoj plan do konca oktobra presegel za dobrih 38 od- stotkov. Blizu doseganja v tem mesecu je bilo tudi LIP, medtem ko je kovinska industrija vnovič zaostala. Podatki o realizaciji za posa- mezne gospodarske' panoge nam kažejo, da je najboljše uspehe do- segla obrt, ki je v primerjavi z lanskim letom presegla planske obveznosti za 36,7 V tej pano- gi so za 34 ® o povečali sredstva za osebne dohodke, medtem ko ima- jo delovne sile za 16,5 "/o več kot lani. Industrija je realizacijo po računih v primerjavi z lanskim letom dosegla le z 99,5 %, sred- stva za osebne hododke 113,3 delovno silo pa 109,1 " o. Vsi ti podatki, je v razgovoru še dejal tov. Pratnemer kažejo, da bo treba do konca leta napeti vse sile za izpolnitev predvidenih nalog. V. L. Zimska slika iz Slovenskih Konjic Smola pa taka! Ne vem, morda so rojenice in sojenice odločile tako, da Franček Zmigovc ne bo imel prave sreče v življenju, pa če bo še tako lepa življenjsika pot. Kdo bi si mislil! »Današnji čas je že takšen, da človek ne more vedeti, kaj se bo dogajalo jutri«, je modroval Franček, ko je tako napenjal možgane v svoji .temni pisarnici. »Tovariš Zmigovc«, je počasi bral na listku, »Pridite jutri na sesta- nek, da se bomo pomenili, kako bo z izpraznitvijo vaše ipisar- nice. Kako za vraga, z izpraz- nitvijo! Res je, da sem že nekaj let sem venomer pisaril, da je potrebno pisarno zaradi nepri- mernih sanitarij, zaradi i2itroše- nih zidov, preperelih tramov iz- prazniti, sicer se mi poruši še na glavo, meni in mojim zlatim otročičkom. Da, novo stavbo mo- ramo graditi, sem trdil. Tako ve- liko, lepo, svetlo, da bodo ljudje veseli. Zdaj pa izpraznitev in enostavna začasna preselitev v drugo, novo .stavbo. To je res, da je ta lepa, ima vse sanitarije, kuhinjo, vse, vse... Da, ravno to je tisto, da ima vse. Cemu neki? To je vendar konkurenčno! Se- veda, zasenčili bi me radi. Pra- vijo, da mi nudijo lepšo, obšir- nejšo službo, toda tukaj le ne bom več šef, oni nebodigatreba, ki tako dela v prelepi stavbi, pa bi zdaj bil. Nak, Zmigovc, tako ga pa ne boš! Hitro poklicem še Joška in Radota, da se pomeni- mo. Preklemano, jaz moram biti lepo tiho, saj sem zavraga moral glasovati za preselitev, sicer bi se še zameril kakšnemu gospodu. Hehehe, zinati je treba, pa bo! Joško mi vse uredi!« Kakšen je bil tihi sestanek, niso Rakodolčani nikoli zvedeli. Pač pa je nekaj dni za tem, ko se je pisarna preselila, nastal strahovit hrup. Najmlajši usluž- benci so prvi nastopili; pa ne samo uslužbenci, temveč Zmi- govčevi otročioki prvi. Joško se je prisrčno smejal, ko je videl tako veliko revolucionarnost in ihto, da bi se radi preselili apet v temno, razpadajočo stavbo. Kako prijetno je živeti v pisar- nici, ki je že pred stoletji služila svojemu namenu! Kako ne? To vedo vsi ljudje, posebno pa tisti, ki so tako skrivaj zvedeli, da je Franček Zmigovc skoraj po treh desetletjih vdanega, narodu zvestega dela baje vržen na cesto, ker se je pisarna preselila, a tistega starega, škripaj očega stolčka, na katerem je Franček najraje sedel, niso hoteli prenesti v novo, sodobno stavbo. »Ljudje dobri ljudje, poglejte, kaj se do- gaja! Ali sem jaz kriv za to, ali sem to zaslužil za nagrado na svoja stara leta!« Tako je vzdi- hoval, da se je ljudem zasmilil. Kako se ne bi, vsem bi se, če bi bilo resnično tako. Toda v novo stavbo so prinesli novi, dosti boljši stolček, na katerega bi Franček Zmigovc lahko sedel, če ne bi menda resnično sojenice že ob njegovi zibelki drugače od- ločile. »Zdaj pa ti nesrečni izgredi! Kdo mi je napravil tako med- vedjo uslugo! Tistega bom že sam našel. Povedal sem jim, ko so hoteli vedeti, da nisem ničesar kriv. Joško, ta je takšen, že vedno je takšen, povsod kjer je bil, z njim ni izhajati. To sem jim po- vedal! Kdo drugi, prav on je kriv, da so naši tički sfrčali tja gor! Ojej, kdo bi si mislil, da se bo tako zamešalo! Pa tu v pisarni, da se nismo zastopili! Saj tako hudo ni bilo! Pa rekel sem jim: Joško in Rado, ta dva sta ga kro- nala! Joško je, no, kaj bi pravil; saj razumete. Rado, ta je pa zmeraj mislil, da mora igrati prvo violino! No, vidiš, tako pa imamo zdaj muziko! Seveda, ko bi tisti stolček, ki mi je tako k srcu prirasel, dali v novo stavbo, bi se ne sekiral! Sam bi bil, da, jaz bi bil tisti, ki bi ljudem po- vedal, da je selitev čisto pametna reč, za nas vse naravnost izvrst- na! Preklemane trme, mojega stolčka pa ne! Seveda, tega jim nisem mogel v oči povedati, da bi prav ta stolček rad s seboj! Glasoval sem z vsemi štirimi za selitev, da vendar ne bi kaj opa- zili; svojim ljudem pa sem dejal, da bi le bilo menda pametno, če naša stara pisamica, čeprav temna, razpadajoča, še služi svo- jemu namenu. Saj navsezadnje je vseeno: podrla se tako ne bo! Veste, tisto smo le preveč mapi- hovali, ker smo mislili, da bomo tako prej prišli do nove! Ce je dobro podpolcamo, hej, še vsa moja leta vzdrži! Stolček pa bi le tu ostal! Kdo bi si mislil, da se bo nazadnje tako skuhalo!« Tako je razmišljal Franček Zmigovc doma, ko je skozi okno gledal na griček, kjer je stala stara pisarnica. Strašno ga je bo- lela glava, čeprav je redno užival tiste majhne tablete. »Pa vprašali so me, kaj menim o tem? Kaj pa naj rečem? Na to ne morem odgovoriti! Smola, pa taka! Ti šment, pa bi bilo menda le pametneje, če bi na novi stol- ček sedel; mehak je bil dovolj, počasi bi se ga že navadil! Saj pravim: smola pa taka! Danes res človek več ne ve, kaj se lahko jutri zgodi! Kako sem le mogel tako!« Da, da! Odkrito bi bilo dosti bolje, vsi bi se lahko pošteno po- menili. n- Še zmeraj premalo Na zadnji občinski konfe- renci Zveze ikomunistov v Slovenskih Konjicah je tov. Tine Kolenc načel problem, ki ni značilen samo za Zreče, niti za konjiško 0'bcin0, tem- več ima širši, lahko bi re- kel, da celo splošen značaj. Prvi del svoje razprave je posvetil tako imenovanemu delu, v širšem pomenu be- sede, s člani katerega koli delovnega kolektiva; tistemu delu namreč, ki se kaže na sestankih ali zborih vseh pro- izvajalcev, vse