ŽT.12 LETO XII
JANUAR
FEBRUAR
1932
Uredništvo! Dunajska cesta St. 17 — Upravni!tvo i Komenskega ulica št. 12 — Izhaja kot mešalnik v dvojnih Številkah in velja za vse leto z glasbeno prilogo vred 30 Din, za Italijo It lir, za Avstrijo S Šilingov, za Ameriko 1 dolar
V zalogi Pevske zveze dobite
1. Pevčeve pesmarice vseh letnikov broširane po 12 Din, skupna naročila več izvodov primeren popust.
2. Posamezne priloge Pevca po 2 in 2 50 Din, kolikor jih je še v zalogi.
3. Bajuk: Mera v slov. nar. pesmi a 25 Din. To je edina poljudnoznanstvena razprava o tem predmetu V njej je pisatelj analiziral preko 200 pesmi, ki so deloma ali popolnoma v napačni meri zapisane.
4. Vodopivec „Sniibači“, spevoigra po nar. pesmih.
5. „ Rožmarin", dramatičen prizor po nar. pesmih.
6. „Srce in denar", spevoigra s klav. ali harmonijem. Stane za včlanjene zbore 25, za nečlane 50 Din. Za vprizoritev je t^eba kupiti pet iziisov. O tej igri piše Cerkveni Glasbenik:	.	.	skladbe	so	sicer	preproste,	a	jako
posrečene: melodične, prikupne in hvaležne. Priporočamo jih našim odrom." Igro so vprizorili na več krajih s prav dobrim uspehom.
ffl
Janez Ev. Ga&parii:
Sestava vzornih sporedov.
(Predaval na tečaju za organiste in pevovodje, ld ga je priredila Pevska zveza
avgusta 1930 v Ljubljani.)
(Dalje.)
II.
Kratek pregled našega dosedanjega razmet rivanja nam pove tole: Preden sestavljamo koncertni spored, ozirajmo se na vse tiste glavne faktorje, ki odločilno vplivajo na končni efekt našega javnega nastopa! Dobro precenimo zbor, da vidimo, koliko smemo od njega po pravici zahtevati"! Ozirajmo se na prostor našega nastopa, na njegove ugodnosti in neprilike! Mislimo na poslušalce in sestavimo program tako, da si jih bomo pridobili, obenem pa jih tudi glasbeno vzgajali! Ne stavimo pa slednjič tudi nase nalog, ki morda presegajo naše moči! Če bomo vse to pazno upoštevali, edinoi tedaj se nam bo posrečilo, da bomo- sestavili vzoren spored, spored, ki bo v vsakem oziru ustrezal.
Naše razmotrivanje pa bi bilo nepopolno, ako bi ne načeli še drugega vprašanja, ki ga prav tako moira rešiti vsak pevovodja, ko sestavlja spored: kako namreč najpravilneje in najprikladneie razvrstimo posamezne točke, ki jih hočemo izvajati.
Prvo in naj višje pravilo o razvrstitvi posameznih točk naših sporedov nam daj;e staro reklo:	Variatio delectat — raznoličnost
prija. Varujmo se enoličnosti! S tem ne bomo utrudili pevcev, pa bomo ohranili pozorne tudi poslušalce. Naj bo- program še tako dobro naštudiran, ako je monoton, nam boi odtujil občinstvo. Raznoličnost sporedov dosežemo na več načinov in ne bo napačno, ako se z nekaterimi teh načinov pobliže seznanimoi.
1. Raznoličnost dosežemo' že s previdno sestavo zbora. Ako' vzamemo v roko večja glasbena dela, vidimo, kako skrbna so se skladatelji varovali utrudljive enoličnosti, kako pazljivo so skrbeli, da posamezne /borove točke vežejo daljši ali krajši instrumentalni stavki, da so z recitaitivi in solističnimi arijami poživili skladbo-, da so tudi v zboru pustili do besede enkrat ženske, drugič zopet samo moške glasove. Ne rečem, da bi moral pevovodja v vsem posnemati te mojstre, v nekaiterih ozirih pa se mu bo to brez dvoma posrečilo'. Če je zbor vsaj nekoliko številnejši, bo> brez težave sestavil poleg mešanega še moški zbor, z večjim trudom morda celo ženski zboir, ki bo mogel uspešno nastopiti. S tem, da pusti zboru priliko nastopiti v različni sestavi, se bo spretno ognil očitku enoličnosti. Seveda bo moral pevovodja dobro presoditi, kaitere skupine svojega zbora, bo lahko s pridom postavil na oder in kako boi te posamezne skupine v sporedu razvrstil. Izkušnja uči, da je treba šibkejšim skupinam dati prednost, ker bi se sicer za močnim nastopom ne mogle uveljaviti. Jasno je, da se pri tem seveda ne sme gledati na številčno moč posamezne edinice, ampak samo na njen pevski efekt. Močna skupina, celoten zbor, naj z mogočnim vtisom zaključi našo pevsko prireditev!
(Dalje.)
A. C.:
V album pevcem in pevovodjem.
Nič ni novega pod solncem. Tudi ti nasveti ne bodo nič novega. Imajo le namen poklicati v spomin pevcem in pevovodjem nekatere splošno znane* stvari, Id se pa le prerade pozabijo. Skušnja kaže, da se skoraj po vseh koncertih ponavljajo več ali manj iste napake. Nekatere najpogostnejše med njimi sem si na raznih koncertih zabeležil; kot sem jih zapisal, tako ji h tudi tukaj podajam brez kakega določenega reda; saj ga tudi napake ne poznajo!
Ena izmed glavnih stvari, ki pripomorejo k lepemu petju, je pazljivost pevcev že pred nastopom. Vsaka mišica mora biti napeta v pričakovanju nečesa vellikega; pevec mora pred petjem kake pesmi isto v vsej celoiti imeti pred očmi, kakor pregleda turist z visoke gore vso dolino pred seboj. V duhu si mora še enkrat obnoviti vso dinamika, vse finese izvajanja, tudi vsa nevarnejša mesta; z eno besedo: vse, na kar je pevovodja pri vajah še praiv posebej opoizarjaI. Ta zbranost, ki je seveda tudi duševno naporna, je nujno potrebna. Če vidimo* pevca, ki tik pred petjem, ko že dirigent dviga roko za začetek, gleda okoli sebe, se morda celo razgovarja, ne misli pravočasno! na dihanje: potem je sodba o pesmi, ki šele pride, že gotova.. Kot je pri telovadcu pred težko vajo napeta sleherna mišica, kot stoji vojak pred korakanjem v najstrožjem ; pozoru«, tako mora že vsa zunanjost z,bora, ves njegov nastop nuditi sliko popolne pripravljenosti. Le oni pevec bo* svojo* nalogo* v resnici dobro izvršil, o katerem ima gledalec vtis, da je vsak hip pripravljen na udar! Naj napravi pevovodja pri vaji tale poskus: Ko so mu pevci že vsi izmučeni, ko se jim zares nič več ne ljubi, ko tudi gliateovno odpovedujejo in padejo v teku pesmi za cel ton in več: pa naj z energično besedo, s posrečenim dovtipom ali kakorkoli spravi pevce v dobro razpoloženjje in v pevski »pozor : bo videl, kako* bodo glasovi naenkrat vsi sveži, disto-niranje bo izginilo, zbor bo* šel najbrž celo više. To napravi zbranost, koncentracija. Isto zbranost mora ohraniti pevec ves čas* nastopa, pa naj traja tudi dve uri ali več. Zakaj je večkrat drugi del sporeda umetniško veliko slabše izvajan kot prvi, čeprav so* proti koncu lažje pesmi na vrsti? Ne toliko zaradi glasovne utrujenosti, ampak zato*, ker izginja iz zbora paizljiivoist, ker se vdajo pevci misli, da je nastop že posrečen in se ni bati polomije. Poslušalci so* pa žali bog drugačnega mnenja! Iz istega vzroka bo zapazil organist, ki n. pr. prvič izvaja kako* latinsko mašo zjutraj in ob desetih, da je drugi nastop navadne slabši. To pa zato, ker so bili pevci zjutraj resno zbrani, ob desetih so* pa že brezskrbnejši in toliko ne pazijo!. Na ta način se da razložiti tudi staro preizkušeno pravilo: slaba generalna vaja, dober nastop in narobe. Po slabi zadnji vaji se pevci na vso moč zberejo* in trudijo, da ne bi bilo polomije. Po dobri generalki si pa mislijo: bo že šlo! Pa ne gre!
Če je že zbranost in pazljivost pred petjem odločilna za posrečen nastop, kaj šele pazljivost med petjem samim! 0 tem obširneje govoriti, se mi ne zdi potrebne. Saj dober pevovedjja sam neštetokrat opozarja: note so, posebno med nastopom, strup za pevca! Glavno je: pazli na dirigenta! Vendar kljub temu neštetokrat opaižamc pevce, ki se za svojimi notami naravnost zabarikadirajo; ne vidijo ne oni dirigenta, ne dirigent njih. Največkrat so to oni, ki za skušnje ne kažejo posebne gorečnosti; rekrutirajo se iz vrst onih, ki že »vse znajo«. Pri nastopu pa z največjo težavo pobirajo note, še te navadno pol ure za drugimi, da o kakih finesah ne govorim! Zato naj velja enkrat
2
za vselej,: pri nastopu pazi na dirigenta! Na njem boš bral marsikaj, česar ti note ne povede. Ljubša mi je nekoliko napačno! zapeta nota kot pa popolno omalovaževanje dinamičnih in drugih znamenj ali pa zavlačevanje brane. Prvega pri večjem zboru skoraj! ne zapaziš', pri drugem pa zadostuje en sami pevec, da pokvari ves dober vtisi. Kolike vrednosti je pazljivost med petjem, bodisi pri vajah bodisi pri nastopih, je razvidno iz naslednjega: zgodi se včasih, da dirigira kak zbor izjemoma drug tuji digirent. Čudno! Vse gre kot namazane. Pevci se sami sebi čudijo, da, tolike znaj«. Zgodi se celo> lahko, da izgubi njihov domači dirigent v njihovih očeh staraj vso veljjavo, češ, drugi zna vse bolje. Tako bi mislil nepoučen človek. Kdor pa to stvar razume, bo dejal: morda je tuji dirigent celo slabši od domačega. Da gre pa pod njegovim vodstvom bolje, je vzrok ta, da pevci neprimerno bolj pazijo. Že iz prirojene radovednosti si ga nekoliko natančneje ogledujejo posebno še ženski svet; s tem, pa tudi nehote bolj pazijo na njegovo dirigiranje in uspeh ne izostane. Ko bi s tako pozornostjo1 prisostvovali vajam poti domačim dirigentom, 'kj|e' bi bili že s svojim znanjem!	(Dalje.)
Naš koncert.
Ob Sattnerjevi 80 letnici.
Ni bil še popolnoma izginil mogočni vtis našega velikega septembrskega koncerta, pa so se zopet zbrali nekateri zbori, da se v imenu naše Matice Pevske zveze primerno poklonijo njenemu soustanovitelju, večletnemu odborniku in plodovitemu skladatelju.
Ko je odbor zamislil in sklenil ta koncert, še ni vedel, kaj ga čaka v septembru. Vmes je, prišel veliki koncert, ki je že sam zase zahteval od številnih zborov izrednega dela, ker jim ni dopuščal dovolj časa. Pa so	ga zmogli. A s tem	delom je bil v veliki	nevarnosti	slavnostni koncert,
ki	je bil sklenjen že	v zimi in določen prav za rojstni	dan	slavljenca.
Po septembrskem koncertu je bilo časa komaj dober mesec, ker je moral stopiti vmes kratek oddih, treba je bilo povprašati zbore, ali bo sploh mogoče zmagati delo zlasti še z ozirom na veliko kantato • Jeftejevo prisego. in sklepni daljši zbor iz Vnebovzetja ; ki zlasti zadnji zahteva od pevcev in pevovodja izrednega dela.
Pa so zbori zagrabili: med njimi seveda radovljiška Sloga , novoustanovljeni Kranj, , neumorni Št. Vid pri Stični z nekaterimi pevci in pevkami iz Stične, Škrjanček iz Šmartna, Sneberje, Ihan, mlada Dobrava in še nekaj) odlomkov dveh, treh zborov.
Kdo more prav preceniti pogum, požrtvovalnost in delo teh vnetih pevcev in pevk in ne na zadnjem mestu njih pevovodij! Kar so sklenili, to soi izvršili. Kako? Naj govore poročevalci:
»Slovenski list	z dne 30. novembra	1931:
Koncert Pevske zveze v proslavo Sattnerjeve	80 letnice se	je	izvršil	kar najsijaj-
neje. Združeni pevski zbori (okrog 350 pevcev) so odpeli ves spored tako enotno ubrano, kakor bi to bil zbor, ki se skupno vežba že ves čas. Izredno lepo ubrano, pestro, slikovito so zazveneli prvi štirje vokalni zbori. Stopnjevalo se je navdušenje v Jeftejevi prisegi«, ki je bila tako čvrsto izvajana, da bi je moral biti vesel tudi najboljši zbor v svojem repertoarju. Višek koncerta je bil pač v samospevih in v sklepnem zboru iz oratorija »Assunvptio«. Čudovito čudo je, kaj zmorejo naši podeželni zbori, ki morejo in smejo biti ponosni na svoj uspeh. I solisti i zbor so bili deležni burnih aplavzov. Posebno dramatiko je dosegel p. K. Kolb, ki je pel »Jeftejevo vlogo s takim zanosom, da bi težko kdo tekmoval z njim.
3
Po »Jeftejevi prisegi« so se slavljencu	poklonile številne	deputacije:	Pevske
zveze,	Prosvetne zveze, Hubadove župe, Ženske	kršč. zveze, Slomškove družbe,	Društvo
organistov, pevsko društvo »Tabor«, Društvo rokodelskih pomočnikov. V imenu mesta Ljubljane je slavljencu čestital podžupan g. E. Jarc, iz Novega mesta, njegovega rojstnega kraja, pa je prinesel čestitke slavljencu g. L. Puš. Vse deputacije so poklonile slavljencu lepe vence. Ginjen se je slavljenec zahvaljeval za izrečene čestitke.
Koncerta so se udeležili poleg prevzv. g.	knezoškofa dr. G.	Rožmana še	številni
drugi odlični gostje, med njimi g. ravnatelj konservatorija Matej Hubad, dvorni svetnik dr. Mantuani, provincijal p. dr. Gvido Rant in mnogo drugih.
Pevska zveza je pokazala izredno moč organizacije in umetniškega stremljenja.
Prav izvrstno je sodeloval pomnoženi orkester dravske div. oblasti.
Slovenec dne 1. decembra 1931:
V	nedeljo 29. novembra je Pevska zveza priredila v Unionu proslavo 80 letnice našega priljubljenega in zaslužnega slkladatelja-stafoste, p. Ilugolina Sattnerja. Kljub neugodnemu vremenu se je prireditve udeležilo lepo število častilcev Sattnerjeve umetnosti in tako pokazalo, kako ljubezen uživa jubilant pri nas vsesplošno. Koj, ko je stopil v dvorano, mu je zadonel v pozdrav buren aplavz.
Zopet so donele v unionski dvorani ljubeznive melodije našega p. Sattnerja, to pot že v počast njegovega osmega križa; naša agilna Pevska zveza je zbrala z dežele impozantno število — tri sto petdeset — svežih grl, ki so mu zapela. Čuli smo štiri njegove priljubljene zbore, na čelu jim Pozimi iz šole«, potem dramatično »Jeftejevo prisego«, pri kateri je sodeloval pomnožen orkester Dravske divizije, in za konec in krono še krasen odlomek iz »Vnebovzetja«.
Kaj bi še povedali o Sattnerjevi glasbi? Doživela je že sto uspehov, vsesplošno je priznana, vsi jo ljubimo in poznamo, oni razgibani prvenec klasičnih proporcij »Jefte-jeve prisege«, nedosežno liriko »Assumptia« ... z eno besedo, glasba je še vedno sveža in	bo	takšna trajno vredna ostala. Ljubezen	in umerjena lepota	vejeta iz nje in daleč
je	od	svetne gonje za senzacijami, zato pa	je tembolj	notranja	in vredna.
Pohvalno je omeniti naše podeželske	pevce, ki	so svojo	nalogo pod vodstvom
izvrstnega organizatorja in pevovodje Bajuka	prav lepo	izvršili. Ni bila malenkost, tako
heterogene zbore uravnovesiti v enoto in jih mogoče v eni sami skušnji stopiti v brezhibno celoto. Zlasti je pohvaliti tudi solista iz »Jeftejeve prisege«, p. K. Kolba, ki je žel za svoje občuteno petje navdušen aplavz.
Pred koncem programa so jubilantu podali vence, šopke in mu čestitali s kratkimi nagovori zastopniki Pevske, Prosvetne, Ženske kršč. zveze, Hubadove župe, Slomškove zveze, pevskega društva »Tabor«, zastopniki organistov, zastopnik mesta prof. Jarc, odposlanec iz rojstnega kraja Novega mesta L. Puš itd. Proslave se je udeležil tudi knezoškof dr. Rožman, nmogo redovnikov in svetnih duhovnikov, mnogo glasbenikov s cerkvenega in svetnega polja.
Jubilant naj sprejme tudi naše iskrene čestitke in naj ga nam Bog v korist naše lepe glasbe ohrani še mnoga leta!
In isti dne 8. decembra 1931:
Predzadnjo nedeljo je proslavila Pevska zveza Sattnerjevo 80 letnico s slavnostnim koncertom, ki je obsegal samo njegove skladbe. Začel se je s štirimi iz njegove prve dobe. Kako so zvenele! Ne vem, ali je bila pestrejša šolarska »Pozimi iz šole«, ali preiskrena »Pogled v nedolžno oko«, ki je ena naših klasičnih pesmi, ki bo večno živela, ali bi stavil na prvo mesto živo »Na planine« s krasnim samospevom. Zvenele so vse tako čisto, pa tako ubrano-ritmično, da jih noben homogen zbor ne bi mogel bolje zapeti. In je kar neverjetno, da so mogli peti tako provizorično zbrani zbori z dežele. In pa ta sveža slikovitost glasov! Vse barve si mogel razbrati, zlite v nepozabni harmoniji. Te pestra barvenosti nam ne morejo nuditi mestni zbori, ker so kakor glasovno, ritmično in dinamično, tudi barvenostno preveč izenačeni.
Za govorom dr. Tominca, ki je veljal jubilantu, je sledila velika kantata »Jeftejeva prisega« za mešani zbor, bas solo in veliki orkester. Je drzno početje, vzeti v roke tako stvar in jo dati šibkim podeželskim zborom. Je težava v ■ ritmiki (boj, trijole, mena brzine i. dr.), nevarnost v intonaciji in v menjajočih se harmonijah, silni dramatiki in slednjič v družbi z orkestrom, ki ga zbori gotovo niso vajeni. Ni torej čuda, da smo vsi majali z glavo in se bali za uspeh. Zato pa tudi ni čuda, da je proizvajanje dvorano kar omamilo; kajti odpeli so vse, tudi najtežjo točko boja, tako točno, tako samozavestno, da še danes ne moreni tega verjeti, da so bili to res podeželski zbori. Pa kako so ti šli za taktirko, pa v takem številu, krog 300 jih je bilo, ali še kaj čez! Kako je bil varen vsak korak! Res, treba je priznati izredno silo taktirke, ki jo je imel v roki prof. Bajuk, in vzorno disciplino pevcev. Nepozaben ostane za vedno slavospev na koncu boja, ki ga sploh ni mogoče bolj navdušeno zapeti.
4
Dramatiko je poglobil in izčrpal do dna p. K. Kolb, ki je prihitel sodelovat iz daljne Virovitice. Odpel je vse solistične partije s (ako slio, zanosom in dramatiko, da je šlo nekajkratov kar do mozga. Žal, da izvrstnega pevca nimamo bliže. Pa opozarjamo nanj naše zbore prav posebno.
Za sklep koncerta je sledilo nekaj odlomkov iz oratorija »Assumptio«, in sicer je odpela gospa Bajukova najiskrenejšo arijo za sopran »Preljubi je moj«; zapela jo je izredno občuteno, usmerjeno bolj na znotraj 'kot na zunaj, kakor pesem to zahteva: preprosto, brez vsake zunanje geste. Njen glas je zelo prožen, zelo jasno barvan in posebno v višini kaj prijetno zveni. Sodelovala je tudi v dvospevu »Zdrava«, ki sta ga zapela z g. Hartmanom. Njegov tenor je poln, tu in tam še ne povsem izravnan, a prijetno barvan, obsežen, voluminozen in bi bilo škoda zanj, če bi utonil v zbornem petju; naj se osamosvoji.
Vmes je zapel Hartman še krasen samospev »Kdo je tac, vse z orkestrom. Zaključil pa je koncert sklepni zbor iz oratorija, ki zahteva pa res izredno veliko spretnosti od zbora. In četudi je bila »Jeftejeva« že za nami, smo se vendar bali za ta zbor. Pa smo se tudi tukaj varali, kajti vse do konca je šlo gladko, brez kolebanja in se je završilo s prav mogočnim stopnjevanjem, ki je bilo vredno slavljenca. Spremljal je petje pomnoženi orkester Dravske divizije, ki je bil ves čas prav izvrsten in vedno primerno diskreten.
Med koncertom so se poklonile slavljencu številne deputacije in mu podarile krasne vence.
Tako je Pevska zveza prav vredno proslavila našega velikega skladatelja, ki so se ga drugi zbori le skromno spomnili, ali pa ga sploh prezrli. Imeti je morala velikanske žrtve i zveza sama i pevci, ki so prišli h koncertu celo iz Radovljice. In trud! Nismo še pozabili velikega monstre-koncerta na dan 8. septembra, nam je že zopet podala nov dokaz izrednega dela in sposobnosti. Zato so nas v srce zabolele prazne vrste, ki so bile namenjene onim »rodoljubom«, ki ne čutijo krize v žepih. Razen teh je bilo razprodano vse. In če pomislimo po koledarju, da so imeli zbori po zadnjem koncertu za ta koncert časa kvečjemu 6 do 7 tednov, potem moramo priznati, da so ustvarili čudesa. In to njihovo delo gotovo zasluži, da ga z vso dušo in na ves glas priznamo in ne prezremo njegovega pomena za našo pevsko umetnost. Pred 20 leti je bil za nas glasbeni dogodek prve vrste, ko jo naš najboljši zbor pripravljal in odpel to veliko delo. Danes ga je častno zmagala dežela z ne baš svojimi najboljšimi zbori. In koliko je časa vmes? Odštejte vojsko z vsemi zlimi posledicami, pa vam ne ostane drugega kot nekaj pičlih let, polnih sistematičnega dela vrle Pevske zveze, ki gotovo zasluži vsaj toliko priznanja kot kakšen koncert >sodobnih poskusnikov«, kateremu posvečajo i kritiki i časopisi angleško reklamo in poročilo, delo Pevske zveze pa opravijo z enim stavkom, vrženim čez ramo. Mi smo pa prepričani, da je to delo pravo, trajno in velepomembno za našo širšo kulturo in bo tudi ostalo trajno.	Pr-	G’
Prof. Grobmiing do dna razume pomen takih prireditev in nam je poslal sledeče poročilo, zia katero mu bodi iskrena zahvala:
Koncert, iki ga je priredila P. Z. dne 29. novembra 1931 v Unionu v počastitev Sattnerjeve 80 letnice jeponovno pokazal, kakšna ogromna življenjska sila tiči v tej pevski družini. Koliko let je spala ta sila neizrabljena, preden se je našel mož, ki jo je izsledil in usposobil za umetniško udejstvovanje!
Od vseh glasov so mi najbolj ugajali soprani. S svojo ljubkostjo, zvon kostjo in naravno lepoto sekosajo lahko z najboljšimi soprani mestnih zborov. To niso oni okorni, napol šolani glasovi, kakor jih včasih slišimo na naših koncertih, ampak so mehki in prožni, ter se z nekako naivno brezskrbnostjo gibajo po najbolj1 nevarnih legah svojega obsega.
Program, ki so ga tvorile izključno skladbe iz bogatega Sattnerjevega stvarjenja, je bil pester in strogo umetniški. Med skladbami je bilo tudi mnogo takšnih, ki sodijo' med najtežje. Tembolj nas mora veseliti dejstvo, da jih je naštudiralo 350 podeželskih pevcev v dobrem mesecu. Ge pomislimo, da je ta heterogeni zbor imel eno samo skupno vajo in da je nastopil z orkestrom, je treba priznati, da je bil rezultat tudi za strokovnjaka presenetljiv. Zanimivo je bilo zlasti to, da so bila najtežja mesta (n. pr. boj v Jeftejevi prisegi) najprecizneje izvajana. Izborno disciplinirani zbor je v vzornem miru, brez nepotrebnih odstopov in nastopov vztrajal od začetka do konca na odru.
Prav dobro so rešili svojo nalogo solisti. Posebno ljubko je podala ga. Bajukova klasično »Preljubi je moj« iz »Assumptia , dočlm je p. Kolb z zanosom in razumevanjem odpel svojo partijo v Jefteju. Tudi krasni alt gdč. Antičeve in simpatični tenor gospoda Hartmana sta prišla do izraza. Čudim se le, da se pevci s takšnim materialom kakor ga ima n. pr. g. Hartman, ne lotijo pevskega študija.
5
Vse priznanje zasluži dirigent, ki je s smiselno interpretacijo pomagal skladbam do uspeha. Prof. Bajuk ni le spreten organizator, ampak tudi vešč muzik, kakor je že večkrat dokazal. Poudarjam lo zlasti zato, ker se zaradi nerazumevanja dinamičnih in agogičnih efektov zanemarja kaj rada melodična in muzikalna plat petja. Skladbe so včasih pri vsej dinamiki tako mizerno podane, da nimajo nobene muzikalne podobe več. Forte in piano se menjujeta brez notranje miselne zveze. Čudim se le, da nasede včasih tudi kritika na te limanice.
Prepričan sem, da je koncert P. Z. več pripomogel k popularizaciji Sattnerjevega genija, kakor vsi članki in	intervjuji v	dnevnem časopisju. Želeli	bi le,	da bi P.	Z.
vztrajala na začrtani poti, kajti cilji so	lepi in plemeniti, pot je	prava	in vodja	na
mestu. Naj bi njeni uspešni	nastopi bili	v bodrilo tudi tistim zborom, ki	životarijo	iz
dneva v dan, in ki se ne	morejo otresti materialistične ideje, ki	grozi	udušiti naša
kulturna stremljenja in pa še ono malo idealov, kar nam jih je pustila svetovna vojna.
(Dalje.)
Zahvala: Vsem požrtvovalnim pevovodjem, pevkam in pevcem za neizmeren trud: Bog plačaj stoterno!
Vinko Lavrič, predsednik.	Marko	Bajuk, pevovodja.
Vestnik PevsUe Z vese.
Pozivamo pevske zbore in društva, naj vplačajo članarino (25 Din) čimprej, gotovo pa še pred veliko nočjo, ker bi jim sicer ne mogli priznati oprostitve tantiem in drugih ugodnosti. Če bi kateri zbor ne dobil okrožnice s položnico, naj nam sporoči, da mu jo pošljemo. Prav tako naj ne bo zbora, ki ne bi bil naročen na »Pevca« in toliko prilog, kolikor ima članov. Priloge bodo stale tudi letos celoletno samo 10 Din.
Društvena pisarna v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, uradne ure: ponedeljek od 11—12, petek od 2—3.
Občni zbor Pevske zveze se je vršil pretekli teden. Po pozdravu predsednika je podal najprej tajniško poročilo tajnik prof. M. Bajuk. Iz njegovega poročila se je razkrila izredna živahnost dela v tem letu. Došlih in odposlanih dopisov je bilo 2747, kar pomeni okroglo 9 pisem na dan. To izredno živahno delo se je moglo razviti le zato, ker ima Zveza lastno pisarno in so vsi spisi bili rešeni sproti, tako da so začutili zbori urejeno delo in so se zato izredno pridno obračali na odbor po nasvete in pomoč. Blagajniško poročilo je izkazalo okroglo 104.000 Din prometa, in to zlasti vsled velikega koncerta v septembru in Sattnerjeve proslave v novembru. Zvezi se je posrečilo, da si je pomogla iz največjih težav in zaprek, ki so tlačile ne le organizatorično delo, temveč tudi 'Pevca . Pevovodja prof. M. Bajuk je poročal o organizaciji okrožij, o koncertih okrožij in P. Z., ter o ustanovitvi zbora organistov in pevovodij. Iz poročila se je pokazal ne le velik korak, naravnost skok naprej in navzgor. K temu sta pripomogla poleg pev. tečaja zlasti oba koncerta, ki sta prvi kot drugi krasno uspela. »Pevec vrši svojo dolžnost po možnosti in je na pravi poti, dokaz temu je dejstvo, da so njegove pesmi, ko komaj izidejo, že na sporedih. To pa tudi zato, ker je že dosti zborov, ki imajo naročene priloge. Tudi so zbori letos razmeroma najbolj redno pla-
čali članarino. Vse to kaže, da je stik med vodstvom in zbori zelo živahen. — Ko je bilo poročilo odbora odobreno in sta podala revizorja svoje poročilo, je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor, ki se je konstituiral sledeče: preds.: V. Lavrič, podpreds.: Iv. Primožič, tajnik: Božidar Bajuk, blagajnik: Mirko Kunay, pevovodja, urednik in upravnik: Marko Bajuk, odborniki: Viktor Cenčič, L. Hartman, Tone Lavrič1, dr. Ploj, St. Premrl in Ivan Zdešar. — Pri slučajnostih je bilo storjenih nekaj važnih sklepov organizatoričnega pomena.
Pevski zbor organistov iu pevovodij. Artistični odsek bo v prihodnjih dneh sklepal o prihodnjem programu pev. tečaja, ki se bo vršil v juliju ali avgustu v Ljubljani. Ker bomo takrat uredili definitivno članstvo zbora organistov in pevovodij, pozivamo vse one, ki se nameravajo še pri-glasiti, naj store to vsaj do 15. III. Prve dni marca bomo razposlali vsem prijavljenim članom informativne pole, pozneje pa vse note in potrebna pojasnila za tečaj. Odbor upravičeno pričakuje primernih priglasov, da bo zbor v resnici vreden zastopnik vas, pijonirjev naše slovenske pesmi.
V Celju se je vršil dne 4. febr. sestanek pevovodij, ki se ga je udeležilo blizu 20 zastopnikov raznih bližnjih in daljnih zborov. Sklenjeno je bilo soglasno, da se bo vršil v juliju ali avgustu v Celju pevski tečaj za organiste in pevovodje z bivše Štajerske. Tvarina bo zelo zanimiva tudi za pevce, zato nanj že sedaj opozarjamo.
V jeseni pa bo v Celju velik pevski koncert, pri katerem bo sodelovalo več' sto pevcev iu pevk v kompaktnem zboru z dobro izbranim sporedom.
Jesenice. Cecilijin koncert, ki ga je priredilo Krekovo prosvetno društvo dne 22. novembra 193.1 ob 8 zvečer, je v splošnem dobro uspel. Obsegal je mešane in moške zbore, nekaj s spremljevanjem orkestra, ne-
6
kaj a cappela, nekaj pa samostojnih orkestralnih točk, skupno 15.
Premrlova: »Sv. Cecilija? je bila nekoliko premrtva, dasi sicer lepo zapeta. Pro-chazkova: »Ljubezen«, za mešani zbor, je donela gosto, polno. Za oddih nam je bila l)evova: »Flosarska. Pri koncertu, ki traja dve uri, bi želeli še kaj takih »oddihov«. S tem pridobi program na slikovitosti in privlačnosti, hkrati je pa dobro za pevce, ki pridobe pri vajah več časa, da se morejo dalje pomuditi in bolj poglobiti v težje, novejše skladbe. Orkester se je izkazal pri dokaj težki Rossinijevi overturi: »Wilhelni Tell«. Vse priznanje g. Webru, ki se pri vseh naših prireditvah toliko trudi z orkestrom. Pri Kreutzerjevem: »Koncertu št. 13 smo občudovali njegovo tehniko na violini. Dobro ga je spremljal na klavirju organist Jožef Kelvišar, ki j,e tudi dirigiral zbore. Nemalo truda je imel tudi on. — Za prihodnjič bi želeli nekoliko krajše orkestralne točke: uspeh je lepši, če je poslušalcu skladba prekratka, kot pa, če je predolga.
Zbor je zvenel enotno. Bal sem se, da ne bi posamezniki, ki razpolagajo s čvrstejšimi glasovi, zapustili ravne črte. Moški glasovi so nas manj navdušili. Zdi se, da so vsi z različnimi vajami (med temi celo z operetami) nekoliko preobloženi in jim ni bilo mogoče vseh svojih moči posvetiti temu tradicionalnemu koncertu. Ne tradicija — ljubezen naj bo gonilna sila. Pesem, ki jo boste zapeli iz ljubezni, bo tudi naše srce drugič še bolj ogrela. — Pevcev je nastopilo 30. Prihodnjič želimo slišati ves zbor. Sv. Cecilija naj pa pevcem in godbenikom, ki so nas s svojim lepim koncertom razveselili ter za lepo pesem še bolj navdušili, obilno poplača njihov trud!	Levko.
Kranj. Minulo nedeljo (13. XII.) nas je tukajšnje Prosvetno društvo prijetno presenetilo. Pod vodstvom kateheta žužka nam je predstavilo impozanten zbor mladih pevcev in pevk, ki jih je dirigent menda šele pred nekaterimi meseci zbral krog sebe. Zbor je sicer že sodeloval na letošnjem monstre-koncertu, ki ga je priredila Pevska zveza v Ljubljani, vendar je nastopila, če se ne motimo, večina teh petja željnih ljudi to pot prvič samostojno javno. Zato smo z radovednostjo pričakovali, kako nam bo ta najinlajša pevska družina zapela. Ob nabito polni dvorani so pevci z oduševljenjem odpeli prvo točko. Takoj se je pokazalo, da imamo opravka z ambicijoznim zborom, ki se je sestavil z namenom, da bo širil ljubezen do lepega petja. Sledile so točke pestrega, morda predolgega sporeda starejših in novejših skladb, narodnih, pomešanih z umetnimi, mešani, menjajoč se z moškimi zbori, a cappela in s spremljevanjem, in sicer Premrlova Slovanska pesem, Svetkova Pon te dei so-spiri, Železnikovo Jutro, Vodopivčeva O večerni uri, Devova Flosarska, Adamičeva Kaj delajo tičke, Tomčevi Med cvetlicami po logu in Gremo v goro više, Sattnerjeva Na planine, Juvančev šopek, Pavčičeva Deklica, ti
si jokala, Nedvedova Popotnikova pesem, Premrlova Z glasnim šumom s kora, Mirkova Katrica in Sattnerjeva kantata Jeftejeva prisega. Navzlic temu, da so bile nekatere izmed navedenih pesmi za prvi nastop precej trd oreh, obsežni spored pa je bil utrudljiv, so se pevci v vsakem oziru dobro odrezali. — Zbor, ki šteje okrog 30 pevk in pevcev, razpolaga z zvočnimi glasovi. Katehet žužek je izboren pevovodja. To dokazuje način predavanja, jasna izreka, smisel za agogiko in dinamiko. Vsi trije solisti so sveže in z lepimi glasovi odpeli svoje točke.
Mnogobrojno občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo predvajanju in dirigenta ter njegov zbor za vsako pesem nagradilo z burnim aplavzom. Dirigent žužek je prejel vrhu tega še krasen venec s trikoloro. Z. Š.
»Jeftejeva prisega« v Radovljici
Na novega leta dan je radovljiška »Sloga■: ponovila svoj koncert, ki je obsegal večino pesmi ljubljanskega septembrskega koncerta, »Jeftejevo prisego« in še nekaj drugih pesmi. O »Slogi« vemo, da se za vsak koncert vestno pripravi, zato nas ni iznenadila vest, da bo pela tudi »Jeftejevo prisego«, to še zlasti zato ne, ker jo je v sredi decembra s prav izvrstnim uspehom odpel tudi zbor »Kranj in sta oba zbora krepko sodelovala pri Satt-nerjevem koncertu v Ljubljani. Pa me je vendar prav zaradi tega radovednost gnala gori. Zbor je še vedno dobro discipliniran, lepo zaokrožen in mestoma kar izvrstno zazveni, vendar bo moral skrbeti za primeren naraščaj zlasti v tenorjih, ki jih žal vsepovsod primanjkuje. To se je pokazalo že v prvi pesmi, ki bi bila bolje zvenela na poznejšem mestu, kajti zbor se je pri njej šele prav plasiral po glasovih in so zlasti tenori nižali. Je pa pesem prešla v meso in kri vsemu zboru, ker je bil njen tok primerno lahkoten. Med drugimi naj omenim Sattner-jevo »Na planine« s prav dobro zapetim baritonom, Vodopivčevo »O večerni uri«, ki je poleg narodnih izvrstno zvenela. Zenski zbor se je kar najlepše predstavil z narodno »Žalostjo«, pri kateri se je izkazal zlasti alt v lepo uglajeni črti in zvonki nižini.
Težišče koncerta je bila kajpada »Jeftejeva prisega«. To je vedelo tudi številno zbrano občinstvo okolice, ki je kar nehalo dihati, ko so jo začeli igrati in peti, sodeloval je namreč poleg klavirja še majhen orkester na lok.
Pri neki priliki sem že poudaril, da je čas, da se naši zbori lotijo tudi daljših stvari, same kratke pesmice nikdar človeka tako ne privežejo nase, kot ga zajame celotno daljše delo. To je bilo jasno tudi v Radovljici. Za »Jeftejevo« so se ljudje kar pripravili in zravnali na sedežih, videl si to lahko v vsej d volani. I a k o občinstvo; nič1 drugače pevci. Kar utajiti niso mogli, da so prihranili vso vnemo in vso ljubezen za to kantato. Jefte sam je bil v dobrih rokah, lepo resno zapet, le v prvem spevu bi moral biti še slovesnejši, mogočnejši. Odpel je vse dele lepo
7
občuteno, kar inteligentno. Zbor je bil izredno točen, tudi na najtežjih mestih ni bilo čutiti niti najmanjše skrbi za korak. In videlo se je, da se je bil do tu že popolnoma ogrel in razvnel. Dramatiko pesmi je zelo poglobila razdelitev vlog med pevce in pevke, kakor jo zahteva partitura. Prav lepo jasno in prisrčno je rešila svojo nalogo altist-ka, dobro in v stilu baritonist in primerno nežno sopranistka. Videti bi morali sodelovanje dvorane, ki jo je okolica popolnoma napolnila. Marsikje je bila obrisana solza, ko je Jefte pel svoj krasni zadnji spev v strašni, a sveti prisegi«. Plač deklic in naroda bi bil v še bolj pritajenem ihtenju šel še globlje v mozeg. Je, je prehvaležno delo med ljudstvom po deželi, ki je žejno in lačno lepe pesmi. Kako napelo sledi vsaki besedi, vsakemu tonu! Kako mu gre vse do nepokvarjenega srca. Mesto? Hm!
I’o Jeftejevi je pevovodja Zveze prof. Bajuk čestital >. Slogi k lepemu, uspešnemu delu, spominjajoč se njene požrtvovalnosti,
marljivosti in zvestobe do Pevske zveze od prvih začetkov do danes. »Sloge« ni nikdar manjkalo pri Zvezinih prireditvah, celo v Celje je pohitela svojčas s polnoštevilnim zborom, da pomaga, kjer je pomoč' potrebna.
V	znak iskrenega priznanja njenega dela je podal v imenu Zveze lep lavorjev venec, njej in marljivemu pevovodji Mihelčiču, ki je ves koncert pripravil in ga prav uspešno vodil.
Po kratkem odmoru je sledilo še nekaj pesmi za ženski, moški in mešani zbor, nakar je zaključilo spored Železnikovo »Jutro«. Če je v tej bilo čutiti že malo utrujenosti, ni to nič čudnega. Po »Jeftejevk je hitel spored v lahni brzini proti koncu in je prav, da je sledil višku brzi završetek.
»Sloga se je postavila, je pa tudi premagala z enim samim mahom vse pesimiste in škodoželjneže. »Kranj«, za njim »Sloga , prišli bodo še drugi... vsi krepko dalje in kvišku. Mesta, hitite, da vas dežela ne prehiti!	H.
Naše priloge.
V	današnji številki moremo iskreno pozdraviti novega sotrudnika prof. Grobminga, ki nam je dal v tisk Zimsko idilo. Sami lahko sodite, kako neprisiljeno teče pesem v vseh glasovih vseskozi, kako je matematično natanko izračunana pol vsakemu glasu. IJesem je od vseh strani vzorno dovršena in bo vsakemu zboru dobrodošla. Čez noč zahteva dobre priprave. Treba pazno obdelati številne imitacije, ne prezrite dobro pripravljenih disonanc, ki pesem prav pestro slikajo. Naj bodo jasno in natančno izražene. Da bo snovni del živ, lahkoten, razposajen !
Tomčeva narodna v lanskem »Pevcu« je ušla v 14 dneh po tisku na oder. Prepričan sem, da bo tudi današnja »Ena ptička priletela«, ki zvesto varuje v tenorih dvoglasno narodno pot in jo v konsekventnih ritmičnih figurah (v basih) sveže slika in poživlja, takoj zajela vse zbore. Pa so ludi besede tako prisrčne, da jih morete povsod peti.
Vodopivec je podaril našim pevkam preprosti »Rožmarin«, ki ima vse pravice, da bo ponarodel. Je tudi Terčelj besede zadel v prav lahkem narodnem tonu.
V	prihodnji številki pridejo na vrsto pesmi, ki jim bo art. odsek priznat nagrade,
Isl uredništva in upravnišlva.
Zbore pozivamo in prosimo, naj nam poročajo sproti o koncertnih sporedih in uspehu koncertov. Ni to baharija, je nujna potreba zaradi pregleda, zgodovine, statistike itd. Po pravilih je vsak zbor dolžan poslati po dva sporeda vsakega koncerta.
Uprava prav nujno prosi cenjene naročnike, naj čimprej vplačajo po priloženih položnicah naročnino. Veliko naročnikov nam jo je na dolgu še za preteklo leto. Opozorili smo jih posebej. Prosimo, naj ne zavržejo opomina. Zadrževanje naročnine zelo zelo ovira redno izhajanje »Pevca«.' V zalogi so še vse »Pevčeve« pesmarice po 12 Din, pri
skupnih naročilih popust! Posamezne priloge nekaterih letnikov so še tudi dobiti pa 2 Din ali 2.50 Din.
Društveni znaki po 8 Din, za pevovodje večja izdaja, so še naprodaj. Naj ne bo pevca, ki ne bi imel našega znaka.
Letos smo izdali Vodopivčevo spevoigro »Srce in denar«, ki stane za nečlane 30, za člane 25 Din. Za uprizoritev je treba kupiti pet izvodov. Sezite po njej! Uprizori jo lahko tudi najšibkješi zbor, ker je tako preprosto pisana.
Agitirajte za »Pevca«! Kolikor pevcev in pevk, toliko naročnikov!
Izdajatelj: Pevska Zveza Vinko Lavrič v Ljubljani. — Urednik: prof. M. Bajuk v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
8