U D K — UD C 05:624 CRADBEMI VISTIUm LJUBLJANA, JULIJ-AVG UST 1975 LE TN IK 24, ŠT. 7-8, STR. 157-192 Izgradnja prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji Izvajalec GIP GRADIS (Foto: Exportprojekt) 30 L E T G R A D B E N O I N D U S T R I J S K E G A P O D J E T J A G R A D I S - L J U B L J A N A GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GM DiS TOZD LESNOINDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. 64220 ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 56 TEL. 064 61 766 ima naslednji program dejavnosti: žaganje hlodovine; proizvajanje vse vrste proizvodov s področja lesnega stavbarstva ter stavbnega in pohištvenega mizarstva; proizvajanje stanovanjskih, pisarniških, skladiščnih in drugih lesenih montažnih provizorijev za potrebe gradbeništva. GIP GRADIS ob 30-letnici Gradbeno industrijsko podjetje Gradis je naj­ večje gradbeno podjetje v Sloveniji, v Jugoslaviji pa je po velikosti na drugem mestu. Svojo dejav­ nost je razširilo tudi daleč čez meje naše države. Delovni uspehi, doseženi na domačem in inozem­ skem trgu, i so pripomogli, da je Gradis danes znan kot solidno podjetje, ki izvaja vsa gradbena dela htiro in kvalitetno. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1945, kar pomeni, da se njegov jubilej — 30-letnica plodnega dela, ujema z obletnico naše osvoboditve. V prvih letih je imel prav Gradis pionirsko vlogo pri ob­ navljanju porušene domovine, ko je gradil števil­ ne objekte težke industrije. V Gradisu je trenutno zaposlenih nad 6.000 d.elavcev, 400 učencev, štipendiranih pa je 185 štu­ dentov. Med zaposlenimi je 800 visokokvalificira­ nih delavcev, 2000 kvalificiranih, 1356 priučenih in polkalificirfanih 'in 1100 nekvalificiranih; 256 delavcev ima visoko strokovno izobrazbo, 127 višjo in 386 srednjo in nižjo šolsko izobrazbo. VISOKA TEHNIČNA OPREMLJENOST Skrb za to, da gre mehanizacija Gradisa vštric s sodobno tehnologijo, se zrcali tudi v podatkih, da so znašale naložbe v osnovna sredstva leta 1965 — 43,6 milijona, sedem let pozneje 130,9 milijona, ko je podjetje imelo 113 težkih gradbenih stro­ jev in 82 strokovnjakov. Zaradi takšne opremlje­ nosti pa tudi velikih izkušenj pri organiziranju gradbenih del je Gradisu uspelo, da je precej zmanjšal prejšnja nihanja v tempu izvajanja del v letu dni. Drugače povedano, uspelo mu je doseči skoraj enakomerno proizvodnjo, ne glede na vre­ menske razmere. Poleg tega sodobna oprema omo­ goča izvajanje del tudi na najtežjih objektih. Gra­ dis je zgradil objekte, ki so visoki tudi nad 100 metrov, za gradnjo moistov pa je razvil lastni teh- nično-tehnološki sistem. Doslej je podjetje svojo opremo in druge zmog­ ljivosti prilagajalo predvsem na dela na industrij­ skih in energetskih objektih in za nizke gradnje. V skupni vrednosti opravljenih del v prejšnjih le­ tih je bila industrijska gradnja udeležena s pri­ bližno 25 °lo, nizke gradnje z 20 °/o, stanovanjske gradnje z 20 °lo in druga dela s 35 °/o. Po tehnični opremljenosti je Gradis tudi da­ nes največje gradbeno podjetje v Sloveniji in med vodilnimi v državi. Obrati v Mariboru in Ljub­ ljani samostojno konstruirajo gradbene stroje, asfaltne baze, betonarne, vse zaradi pospeševanja tehnologije. Podjetje neprestano vlaga velika sredstva v> raziskovalno delo in razvoj. Samo v letu 1972 je bilo v te namene porabljeno 1,6 milijona din, leto dni pozneje 2,6 milijona, leta 1974 pa približno 3,6 milijona. Na podlagi pogodbe z znanstvenimi in­ štituti financira podjetje izdelavo 14 elaboratov s področja organizacije, tehnologije, financiranja, mehanizacije in dokumentacije. VISOKO RAZVITI SAMOUPRAVNI ODNOSI Gradis ima 18 temeljnih organizacij združene­ ga dela in delovno skupnost skupne službe. Gradis je med prvimi v državi izvolil 'delavski svet, že januarja 1950. V začetku šestdesetih let je Gradis, spet med prvimi, začel ustanavljati eko­ nomske enote. Tako je samoupravljanje približal neposrednim proizvajalcem in postavil temelje za današnjo samoupravno organizacijo na bazi TOZD. Oblikovanje TOZD se je začelo v Gradisu je­ seni 1971, končalo pa se je spomladi naslednjega leta, ko so vse TOZD sklenile tudi samoupravni sporazum o združevanju v GIF Gradis. Če upo­ števamo poznejše prilagajanje samoupravnih aktov zakonskim predpisom, je razvidno, da je bilo sa­ moupravno konstituiranje na temelju novih ustav­ nih določil končano do konca leta 1973. Vsaka organizacija združenega dela ter delov­ na organizacija je sprejela svoj statut. S samo­ upravnim sporazumom o združevanju so TOZD so­ glasno sprejele dejavnoist, ki izhaja iz predmeta poslovanja delovne organizacije, Vsaka posamezna TOZD se je odločila za svojo organizacijo poslo­ vanja in samoupravljanja. Vsako TOZD vodi indi­ vidualni poslovni organ. Sporazum o združevanju TOZD določa, da se delavski svet na ravni delov­ ne organizacije oblikuje po delegatskem načelu. Izvršilne funkcije je delavski svet zaupal po­ sebnim kolektivnim izvršilnim organom: za plani­ ranje in notranjo delitev, investicije, varstvo pri delu, izobraževanje, standard in rekreacijo, infor­ macije, razvoj in ljuidsko obrambo. S sporazumom o združevanju TOZD je dogo­ vorjena medsebojna neomejena solidarna odgovor­ nost in skupni žiro račun. Da bi preprečili odtu­ jevanje sredstev, so ustanovili »interno banko«, kj. skrbi za to, da so medsebojni finančni odnosi ure­ jeni. Medsebojna razmerja med temeljnimi orga­ nizacijami in skupnimi službami ureja posebni sa­ moupravni sporazum. Poudarimo naj, da je v Gradisu zelo razvito tudi sindikalno delo in da so sindikalni delavci v tem podjetju odločilno vplivali na delo sindikate, gradbenih delavcev v republiki in na ravni fede­ racije. KAJ JE GRADIS ZGRADIL IN KAJ GRADI Od svojega nastanka pa doslej je Gradis zgra­ dil več kot 3500 raznih velikih objektov, ki po­ menijo najsodobnejše dosežke v našem gradbeni­ štvu. Med njimi so predvsem: — energetski objekti — industrijski objekti — ceste — mostovi — pomorski objekti — turistična naselja, hoteli — poslovne stavbe — šole. Gradis je zgradil tudi vrsto velikih objektov v inozemstvu: — v ZR Nemčiji — v Avstriji —• v Franciji — v Libiji. Gradis je trenutno izvajalec gradbenih del na več kot 180 objektih večjega obsega po vsej Slo­ veniji. V gradnji je več kompleksov montažnih pro­ izvodnih dvoran sodobnih sistemov (Velo in drugi), stanovanjsko naselje Planina pri Kranju z nad 1800 stanovanji, vsi viadukti na novi avtomobilski cesti Hoče-Levec, gradnja cementarne Anhovo, NE Krško, Te Šoštanj, HE Srednja Drava, turistični objekti Bernardin, in še mnogo drugih pomembnih gradbenih objektov. Pri njihovi gradnji sodeluje Gradis s svojimi projekti, delovno silo in lastno mehanizacijo. B. F. PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO JE GIP GRADISU PODELIL OB 30-LETNICI ODLIKOVANJE RED REPUBLIKE Z ZLATIM VENCEM V E S T N IH ŠT 7-8 — LETNIK 24 — 1975 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings B. F.: Gl P GRADIS — ob 30-letnici 157 IVAN SOVINC-GEZA VOGRINČIČ: Primer sanacije plazu s preoblikovanjem gravitacijskega polja . . 160 Remedial measures on a landslide by means of changing the gra­ vitational field F. PIETROWIAK-D. KALTNEKAR: Od obrtniške proizvodnje betonskih montažnih elementov k indu­ strializaciji ............................................................................................... 169 From the artisan production of concrete mounting units to their industrialization VLADIMIR ČADEŽ: Prispevek k razpravi o tehnični regulativi.................................................172 N. N.: Nova tovarna fasadnih plošč —■ uspeh kolektiva GP Tehnika . . . 174 Iz naših kolektivov DUŠAN LAJOVIC: From our enterprises Iz glasil kolektivov: SGP P i o n ir ................................................................................................... 175 Cevovod M arib or.......................................................................................... 175 GP T e h n ik a .................. ............................................................................ 175 GIP G r a d is ................................................................................................... 175 Slovenija c e s t e ...............................................................................................175 ZGP G ip o s s ................................................................................................... 175 Vesti CIRIL STANIČ: News Jubilejna skupščina ZGIT Jugoslavije...................................................... 176 N. N.: Diplomanti oddelka za gradbeništvo FAGG......................................... 179 B. F.: Pregled standardov JUS s področja gradbeništva................................180 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews Anotacije iz jugoslovanskih revij in časopisov......................................... 183 Informacije Zavoda za raziskavo ANTON GRIMŠIČAR: materiala in konstrukcij Ljubljana Vprašanje prave in navidezne konsistence materiala iz bazena luke Reports of Institute for research and p a r j ........................................................................................................................................................ 187 testing in materials and structures O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l . inž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B o g o F a tu r U re d n iš k i o d b o r : d r . J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad e ž , d ip l . in ž ., M a r ja n G a s p a r i , d ip l. in ž ., D u š a n L a jo v ic , v . g . t., d r . M ilo š M a r in č e k , S a š a Š k u lj , d ip l . in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l. inž . R e v ijo iz d a ja Z v e z a g r a d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 23 158, T e k . r a č u n p r i N a ro d n i b a n k i 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in Primer sanacije plazu s preoblikovanjem gravitacijskega polja UDK 624.131 PR O F . D R. IV A N S O V IN C , D IP L . IN Ž .G E Z A V O G R IN Č IČ , D IP L . IN Z . 1. Uvod Na alpskih železnicah, ki so bile grajene ko­ nec devetnajstega im pričetkom dvajsetega stoletja, je predstavljal enega največjih, tehnično najza­ htevnejših pa tudi najlepših objektov kam niti loč­ ni most čez reko Sočo p ri Solkanu. Železniška trasa vodi tu z desnega na levi breg Soča v velikem S-loku z 20,43 m dolgim premim odsekom n a sre­ dini mostu in s prehodnim a krivinam a z radijem 250 m na bregovih. Vozišče v vzdolžnem sklonu 3 °/oo leži 36,5 m nad najnižjim rečnim vodostajem. Most sestavljajo glavni kam niti lok razpona 85 m in obrežna priključna viadukta dolžine 41 m s trem i, oziroma 81 m s petimi oboki (slika 1). Na desnem bregu je osnovna kam enina dolomit, preko katerega leži srednje dobro vezan konglom erat, p rek rit z gruščem, na levem bregu pa je najprej tan jša plast razpokanega konglom erata in poboč­ nega grušča, nato pa eocenski fliš. Opornika glav­ nega loka sta fundirana na konglom eratu in ob­ rem enjena v tem eljnem dnu s tlaki okrog 4kp/cm 2. Tem elji desnobrežnih opornikov viadukta so de­ loma v konglomeratu in deloma v dolomitu, te ­ m elji levobrežnih opornikov pa mestoma na raz­ pokanem konglomeratu, mestoma pa na grušču, pod katerim je fliš. Glavni lok je bil zgrajen iz 0,3 do 0,8 m'! velikih apnenčevih kvadrov (Zuffer, 1908). Pri Sl. 1. Pogled na solkanski m ost z levobrežnim viaduktom razopaženju loka dne 8. 8. 1905 se je teme loka znižalo le za 6 mm, kar dokazuje veliko spretnost naših Primorcev p ri delu s kamnom. Da bi omo­ gočili raztezanje in krčenje kam nite konstrukcije nad glavnim lokom zaradi tem peraturnih spre­ memb, so bile narejene nad kam nitim zidom glav­ nega loka in med podporama um etne fuge. Med prvo svetovno vojno so divjali na pod­ ročju solkanskega mostu med Sobotinom in Sveto goro hudi boji. Ozemlje okrog mostu je bilo ob­ streljevano in pretreseno, sam most pa tudi po­ škodovan. Med drugo svetovno vojno je bil most bom bardiran iz zraka. Čeprav so bombne lijake na levem bregu ob progi po končani vojni zapolnili s propustnim i premogovimi ugaski in most sa­ nirali, so se kasneje vedno znova jav ljale na levo- brežnem viaduktu razpoke. Najbolj je trpel del viadukta od priključnega nasipa v sm eri proti levobrežnem u oporniku glavnega loka. Že leta 1962 je bila potrebna in zato narejena sanacija prvega oboka viadukta: spodnjo stran kam nitega oboka so ojačali z arm i­ rano betonskim lokom, tem elja pa povezali z močno arm irano betonsko vezjo. Vendar ta sana­ cija ni preprečila nadaljnjih premikov levobrežnega viadukta, h katerim je gotovo prispevala tudi od­ stranitev vodnega praga nizvodno od mostu. Od leta 1963 do leta 1968 so se vertikalni premiki opornikov viadukta večali s skoraj konstantno hitrostjo okoli 1,8 cm na leto. Levi opornik glav­ nega loka se je v tem času prem ikal v horizontalni smeri s hitrostjo okrog 0,2 cm na leto. Leta 1968 smo pričeli z intenzivno raziskavo vzrokov teh premikov, ki so za kam nito koristruk- cio postali že kritični; istočasno pa so omejili hi­ trost vožnje vlakov preko mostu na 15 km /h te r po­ stavili ob mostu stalno čuvajnico. Program razis­ kav je obsegal ugradnjo reperov in m eritve prem i­ kov reperov na konstrukciji in na vsem levobrež- nem pobočju, spočetka občasni, nato pa tedenski podrobni vizualni pregled vsega mostu in okolice, odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave, ugradnjo piezometrov za opazovanje podzemne vode, ulivanje barvane vode za ugotavljanje hi­ droloških razmer, kopanje sondažnih jaškov ter sondiranje tal. Na desnem bregu ni bilo premikov in nobenih poškodb konstrukcije, zato tam pre­ iskave niso bile potrebne. Skrbno narejena raziskovalna de'la, p ri katerih sta sodelovala Zavod za raziskavo' m ateriala in konstrukcij iz L jubljane in Geotehnika iz Zagreba, sta našo prognozo o vzrokih prem ikov v celoti potrdila. Temelji levobrežnega viadukta, ki so fun­ dirani na konglom eratu in na grušču, pod katerim je eocenski fliš, drsijo po površju fliša skupaj s širšim levobrežnim pobočjem v smeri proti strugi Soče. Namen tega sestavka je podati pregled rezul­ tatov navedenih preiskav, prikazati njihovo ana­ lizo te r zaključke, ki so omogočili enostavno, eko­ nomično in uspešno sanacijo plazu te r tako p re­ prečili propad tega lepega objekta. 2. Terenske preiskave Na sliki 2 podajamo situacijo pobočja okrog in pod levobrežnim viaduktom. Poleg geologije so na njej prikazane še lokacije sondažnih vrtin, sondažnih jaškov in piezomeJbrov. V nekaterih sondažnih jaških, ležečih na vzhodnih delih po­ bočja ob kontaktu grušča in pobočne breče s flišem oziroma apnencem, smo ugotovili odlomni rob plazu. Na sliki 3 je vidna skoraj vertikalna odlomna razpoka v konglom eratu v jašku J8. V jaških in sondažnih zasekah, izkopanih na bregu ob strugi Soče pod levobrežnimi oporniki viadukta pa smo ponekod zasledili potek drsne ploskve oz. izrivni rob plazu. 4 - A - A - A - A—A—&- A - A — A - L l e g e n d a plazovina (grušč, prod. g lina , preperi na ) soški konglomerat z bloki apnenca (prehaja proti pobočju v brečo) pobočna breča Hišni lapor z vložki peščenjaka 5 r !,X 'J kredni apnenec izohipse površja 4 ^ vrtina s piezometrom sondažni jašek lim nigraf Sl. 2 MOST NA SOČI - SITUACIJA S l. 3. R a z p o k a v k o n g lo m e r a tu n a m e s tu j a š k a J 8 ■Sondažno vrtan je je pokazalo, da je pobočje sestavljeno iz naslednjih plasti: — površinski nasipni m aterial debeline 1 m pa do 4 m; — plazina, ki jo sestavlja grušč, prod, glina te r soški konglomerat. Prodna zrna so deloma za­ obljena in deloma ostrorobata z naj večjim pre­ merom < 10 cm. Mestoma se pojavljajo samice, ponekod pa tanki vložki apnenca. Glinasto vezivo je v težko gnetnem do poltrdnem komsistenčnem stanju. Konglomeratne plasti so le mestoma dobro, večinoma pa slabo vezane in preprečene s šte­ vilnimi razpokami. Izrazitih kavern p ri sondiranju niso odkrilii. V prodnih plasteh je bilo narejenih nekaj standardnih penetracijskih poizkusov, ki so pokazali, da so plasti dobro zbite; — fliš, ki je bil odkrit v vseh vrtinah pod pla­ zino oz. pod konglomeratom. Je sive barve, pol- trdne do trdne konsistence in Vsebuie vložke trdnih laporjev in peščenjakov. Na kontaktu z gruščem in konglomeratom je fliš, ki je praktično nepro­ pusten, prepereli v drsljivo peščeno glino. Debelina preperine je m ajhna: na vrhnjem strm ejšem delu plazu le1 nekaj mm, v spodnjem delu plazu, ki: je izpostavljen nihanju gladine Soče pa je večja. Son- dažne raziskave, ki so bile narejene s sondažno garnituro z možnostjo odvzemanja vzorcev do pro­ fila 116 mm, so pokazale, da je površje fliša zelo valovito. Da bi lahko ugotovili prostorski potek kontakta med flišem in konglomeratom, je bilo naknadno narejenih še 19 sondažnih profilov z 80 geoelektričnimi sondami. Po podatkih tega son­ diranja je oddelek za modelne preiskave Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij izdelal mo­ del vsega plaznega področja (slika 4). Na njem S lik a 4 MERJENE GLADINE PODZEMNE VODE Sl. S porušila most, močno- pa so- tud i razrahljala labilen teren pod viaduktom in priključnim nasipom, pri čemer so razpokali številni rahlo vezani konglo­ m eratni bloki, na drugi strani pa proces erozije rečne struge, ki je postal posebno izrazit po- odstra­ nitvi rečnega pragu. Soča je poglabljala svoje ko­ rito in erodirala bregove; tako je postalo levo- brežno pobočje vse bolj strmo. S tem so se po­ stopno večale napetosti, potrebne za vzdrževanje ravnovesja pobočja vse dotlej, dokler strižna t r d ­ nost ni bila izčrpana. Leta 1963 so pričeli geodet­ sko opazovati premike glavnega loka te r levo- brežnega viadukta. Do jun ija 1966 so dosegli ver­ tikalni premiki krajnega levobrežnega opornika viadukta ob priključku z nasipom velikost okrog 50 mm. V -smeri proti glavnemu oporniku loka pa so se prem iki hitro manjšali. Tedaj (15. 7. 1966) je bila postavljena na mostu nova m reža opazo­ valnih točk (od št. 1 do 32), ka terih lega je raz­ vidna s slike 6. Na isti sliki podajamo vertikalne prem ike teh točk, izm erjene od postavitve m er­ skih točk do 10. 12. 1974. S lika 7 kaže časovni potejk vertikalnih premikov istih točk na levo- brežnem viaduktu (ker sta bili m erjeni v profilih po dve m erski točki, ležeči levo in desno od osa mostu, podajamo na navedenih slikah srednje vrednosti meritev). Časovni potek horizontalnih deformacij (merjeno pravokotno na os proge), je grafično prikazan na sliki 8. M eritve so bile nare­ jene na točkah, ležečih v osi opomikov v višini je razvidna konfiguracija pobočja, površje trdnega fliša, dno tem eljev levobrežnega viadukta te r po­ tek železniške trase po viaduktu in po priključ­ nem nasipu. Nekatere v rtine so bile opremljene š piezo- m etri za opazovanje gladine podzemne vode v za- brežju. Na sliki 5 podajamo piezometerske višine za opazovani čas od leta 1969 do leta 1973. Slika kaže večja n ihan ja podzemne vode le v piezo-met- rih Pg in Pio, ki sta postavljena blizu rečne struge. P ri piezom etru P» je leta 1969 padla opazovana podzemna voda za okrog 2 m. Upad vode je Sledil takoj ko so popravili puščajočo vodovodno cev, položeno na področju nad piezometri P-2 do P 7. Na sliki je za vsak piezometer vpisana v oklepaju kota dna piezometra. Nivo podzemne vode na vrhnjih piezometrih se ne m enja ob sušnih in de­ ževnih obdobjih in sovpada s površjem fliša. 3. M eritve deformacij mostu in premikov okolnega terena L eta 1962 so bili, na levem pobočju ob mostu opaženi prem iki ta l v smeri proti rečni 'strugi in razpoke v kam niti mostni- konstrukciji. Zato so morali že tedaj lok zadnjega opornika viadukta na stiku z nasipom popraviti. Vzrok premikov tal in deformacij mostu naj bi bila na eni strani močna bom bardiranja med zadnjo vojno, ki so deioma -too vozišča in so označene s črkam i a, b, c, d, e, f, in D (glejte sliko 9). S slik 6 do 8 vidimo dve zna­ čilnosti: da so se v času od januarja 1966 pa do jan u arja 1972 (do zaključka sanacije) vertikalne in horizontalne deformacije večale skoraj linearno s časom, da pa se je intenzivnost deformacij med letom m enjavala (vplivi tem peraturnih in hidrološ­ kih sprememb). Za opazovanje prem ikov pobočja nad in pod priključnim nasipom na levobrežni viadukt so postavili leta 1969 večje število m erskih točk, ka­ terih situacija je razvidna s slike 9. Opazovali so tako vertikalne kakor tud i horizontalne premike. Na sliki 9 podajamo sm eri in velikosti horizontal­ nih premikov, ločeno za obdobje pred (od leta 1969 do leta 1971) in po sanaciji (od leta 1972 do leta 1975). Na sliki 10 podajam o časovni potek verti­ kalnih premikov nekaterih značilnih točk s tega področja (situacija teh točk je razvidna na sliki 9). Ta časovni diagram kaže, da so se vertikalni po­ m iki v letu 1970 močno povečali. Ta podatek je skupno z m eritvam i deformacij mostu kazal na potrebo takojšnje sanacije. 4. Laboratorijske preiskave V laboratoriju smo preiskovali predvsem geo- tehnične značilnosti vzorcev preperelega fliša, vzetih v sondažnih jaških in iz vrtin. Ugotovili smo, da je prirodna vlažnost fliša na kontak tu s plazino oziroma s konglomeratom okrog 21,5 °/o, m eja židkosti 39°/o, m eja plastičnosti 19°/o, indeks plastičnosti torej 20 °/o, indeks konsistence pa ok­ rog 0,88. Strižno trdnost smo preiskovali v rota­ cijskih strižnih aparatih na vzorcih, ki smo jih vstavili v aparate v pregnetenem stan ju pri vlagi, ki je bila nekoliko višja od prirodne. Vzorce smo strigli tako, da smo strižno napetost v iznosu a stopnjevali) v časovnih intervalih po 5 minut. Ugo­ tovili smo kohezijsko trdnost 0,6 t/m 2 te r kote striž­ ne trdnosti med 23° in 25°. Preiskavo na vzorcu iz jaška J3 smo dvakrat ponovili' z namenom, da ugo­ tovimo strižno trdnost v pogojih lezenja. P ri prvi ponovljeni preiskavi smo stopnjevali strižno na­ petost v prvi fazi striženja v časovnih presledkih po 5 minut, v naslednjih fazah pa smo pri vsaki bremenski stopnji čakali toliko časa, da so se zdr- ski praktično ustavili,. P ri drugi ponovljeni preis­ kavi pa smo pričeli z opazovanjem konsolidacije že pri prvih brem enskih stopnjah. Na sliki 11 so razvidne časovne odvisnosti zdrskov, ugotovljene pri drugi ponovljeni preiskavi za različne aktivi­ rane strižne: trdnosti in p ri različnih normalnih tlakih. Na isti sliki podajamo za različne konsoli­ dacij s ke tlake strižne trdnosti ob pričetku lezenja kot smo jih ugotovili p ri prvi in p ri drugi ponov­ ljeni preiskavi. Na isto sliko smo vrisali tu d i rezul­ tate »normalne» strižne preiskave (s stopnjevanjem strižne obtežbe v časovnih presledkih po 5 minut). Rezultati laboratorijskih preiskav kažejo, da so HORIZONTALNI PREMIKI pred sanacijo (od 15-1-1969 do 15-12-1970 ) po sanaciji ( od 15-T1972 do 10-12-1974 ) ODLOMN/ ROB PLAZU - OBREŽNA ZGRADBA (po sanaciji) Sl. 9 ' - SITUACIJA M ERSKIH TOČK MERILO PREMIKOV 0 50 100 150 200 mm učinki lezenja v veliki m eri odvisni od napetost­ nega stanja; to se zrcali tudi v rezultatih m eritev »in situ«, k je r so intenzivnim premikom sledila obdobju um iranja, ki so sovpadla z ugodnejšimi hidrološkimi razmerami. 5. S tab ilnostne analize plazu pred sanacijo M eritve premikov površja, deformacij mostu in rezu ltati sondažnih in laboratorijskih preiskav so privedli do zaključka, da je prem ikanje mostu in okolnega terena pogojeno z drsenjem pobočnega grušča in konglom erata po razmočenem in valovi­ tem površju fliša. Drsna ploskev verjetno ne po­ teka zvezno pod vsem pobočjem, temveč je poboč­ ni grušč in konglomerat drsel v sm eri najugod­ nejših pogojev (topografskih, hidro-geoloških, trd ­ nostnih in napetostnih). Neodvisno od tega smo na­ redili nekaj stabilnostnih analiz in iskali za labilno ravnovesje potrebni kot strižne trdnosti flišne preperine na kontaktu z gruščem in konglomera­ tom. V večini prim erov smo privzeli kom binirano obliko drsnih ploskev in sicer v pobočnem grušču in konglomeratu ravno, na kontaktu s flišem pa v obliki krožnega loka. Račune smo naredili ob upoštevanju prostorninske teže plazine 2 t/m 3 ter kota strižne trdnosti grušča in konglom erata z glinastim vezivom 36°. Upoštevali smo preplavitev do navišjega vodostaja Soče te r suponirali upad rečne gladine s hitrostjo 1 m v 5 urah. Zastoj gla­ dine v pobočju smo ocenili po Šestakovu (1954). Ob nični koheziji kmo dobili v analiziranih petih profilih potrebni kot strižne trdnosti flišne prepe­ rine med 21° 25’ in 26°. Navedene vrednosti so v zadovoljivem soglasju z rezultati laboratorijskih preiskav in so opozorile na labilnost pobočja. 6. Sanacija plazu Od več predloženih varian t je bila izbrana sa­ nacija plazu s preoblikovanjem gravitacijskega polja. Raztežilo naj bi se vzglavje plazu, tj. pod­ ročje neposredno pod progo in pod mostom, obte­ žilo pa vznožje, tj. peta plazu ob strugi Soče. Za ta način sanacije je bilo treba najprej zgraditi ob levem bregu Soče nizvodno od mostu močno ob­ režno zavarovalno zgradbo. Zgradba je m orala za­ dostiti zahtevam geomehanskih stabilnostnih ana­ liz in biti nadalje na eni strani odporna pro ti moč­ nemu rečnem u toku, na drugi s tran i pa zaradi nestabiliziranega zaledja elastična. Navedenim po­ gojem je ustrezalo obrežno zavarovanje iz žičnih košar, položenih na kamenomet ob dnu struge na koti + 54,00 m, zgornji del zasipa nad košaram i pa je bil obložen s kam nitim tlakom do kote + 65,00 m. Na sliki 12 podajamo' v profilu P7 površje brežine pred sanacijo, globinski’ sestav tal te r površje po­ bočja po raztežitvi vzglavja in po obtežitvi vznožja plazu. Nagib železniškega nasipa na dolinski strani je bil 1:1, širina platoja pod nasipom pa tako veli­ ka, da ga je bilo mogoče vključiti v premo' obrežno zgradbo. Preoblikovanje gravitacijskega polja vključno z obrežnim zavarovanjem je bilo nare­ jeno v obliki, k o t so ga zahtevale stabilnostne ana­ lize. V njih smo upoštevali strižne karakteristike, ki so rezultirale iz stabilnostnih analiz pobočja pred sanacijo in iz laboratorijskih preiskav strižne trdnosti. Skupno smo analizirali 18 prečnih profi­ lov za naslednja hidravlična potencialna polja: vo­ dostaj Vi — kota rečne gladine +55,78 m, zaosta­ nek vode v pobočju 2/3 od m aksim alnega vodo­ staja na koti + 66,01 m, vodostaj V2 — kota rečne gladine + 55,78 m, zaostanek vode v pobočju ‘ a od maksimalnega vodostaja na ko ti + 66,01 m, vodostaj V 3 — kota rečne gladine in vode v poboč­ ju + 55,78 m. Drsine so bile izbrane tako, da so- čimbolj sledile kontaktu grušča in konglom erata s preperelim flišem. Za drsine št. 1, 2 in 3, p rika­ zane n a sliki 12, so bili p ri tem npr. ugotovljeni naslednji varnostni količniki (tabela I): Drsina Vodostaj VaVm ostni količnik F V i 1,11 1 V2 1,24 V 3 1,30 V i 1,00 2 V2 1,07 V s 1,14 V i 1,03 3 V2 1,15 V s 1,24 Na isti sliki so vrisani tudi vek torji premikov treh m erskih točk pred sanacijo v različnih ča­ sovnih obdobjih. Podobni varnostni količniki so rezultirali tudi iz stabilnostnih analiz, narejenih za ostale pro­ file. N ajrealnejši od predpostavljenih rečnih vodo­ stajev je V2, za katerega smo dobilit povprečni varnostni količnik 1,15. Sanacijska dela so bila narejena v dveh fazah. V prvi fazi (od februarja 1971 do ju lija 1971) so končali pregrupacijo mas od vojaškega pokopališča do začetka v iadukta in zgradili obrežno zavarova- 01 /ji fr ♦ 54,85 m (NNV) ~ZZSfe_____ pred sanacijo ,m m m P° sanaciji vekto rji p rem ikov p red sanacijo: a ..... od 1511969 do 2021969 b od 15 1 1969 do 2 31970 c ..... od 15 1 1969 do 13 1 1971 vektorji p rem ikov po s a n a c iji: od 15 11972 do 10121974 MERILO PREMIKOV: ° X ® STABILNOSTNE ANALIZE Z VEKTORJI PREMIKOV PRED IN PO SANACIJI Sl. 12 MERILO DOLŽIN: U L J nje do lim nigrafske postaje, v drugi fazi (od julija 1971 do začetka 1972) pa so sanirali še ostali del pobočja pod viaduktom. Na sliki 13 vidimo del glavnega loka mostu in levobrežni v iadukt z okol­ nim terenom pred sanacijo, na sliki 14 pa po sa­ naciji. V času sanacijskih del od februarja 1971 pa do 15. 1. 1972 soi merili na področju, k je r je bila narejena prva faza sanacije prem ike pobočja le na področju železniškega nasipa in na pobočju nad progo. V času po zaključku te faze sanacije pa do srede oktobra 1971 se je hitrost vertikalnih premi­ kov v prim erjavi s predhodno, zm anjšala za okrog 75 «/o, m edtem ko so bili horizontalni) prem iki v me­ jah natančnosti m erjenja. Jan u arja 1972 so posta­ vili na vsem pobočju nov sistem m erskih točk, ki je razviden s slike 9. Na sliki, 10 podajamo časovni potek vertikalnih pomikov saniranega pobočja za obdobje od začetka 1972 pa do konca 1974. Prikaza­ ne grafične sovisnice predstavljajo povprečje verti­ kalnih točk: a — nad železniškim nasipom, b — na železniškem nasipu, c — na rotirani brežini, d — na prehodu roliranega pobočja v plato in na sre­ dini platoja, e — na platoju pred pričetkom obal­ nega zavarovanja in f —-n a obalnem zavarovanju. Vektorji horizontalnih prem ikov za isto ča­ sovno obdobje (od zaključka sanacije koncem leta 1971 do konca decembra 1974) so prikazani na sliki 9. Plaz se je stabiliziral, m anjši prem iki (tako ver­ tikalni kot horizontalni) so bili ugotovljeni le na gibki obalni zgradbi in so posledica konsolidacije zasipa za zgradbo. Na sliki 12 so razvidni podrobni podatki o premikih m erskih točk v prečnem pro­ filu P7. V času izvajanja prve faze sanacije so bile de­ formacije viadukta in okolnega pobočja zelo in ten ­ zivne (glejte slike 6 do 8). Po zaključku obeh faz Sl. 13. Pogled na lev i breg pred sanacijo Sl. 14. Pogled na lev i breg po sanaciji sanacije so postavili nov sistem opazovalnih točk. Rezultati m eritev prem ikov merskih točk novega si­ stem a so za obdobje po sanaciji od 15. 1. 1972 do 10. 12. 1974 razvidni s slik 6, 7, 8 in 9. Vidimo, da so se deformacije viadukta bistveno zm anjšale in da se okolno pobočje praktično ne prem ika več. Izmerjene deformacije v iadukta so vsaj deloma po­ sledica tem peraturnih učinikov na kam nito mostno konstrukcijo. Leta 1972 je bila po več letih uk in­ jena omejitev hitrosti p ri prevozu vlakov in vdzu- elna opazovanja ne kažejo v kam niti konstruk­ ciji nastajanja novih razpok. Opomba Avtorja se zahvaljujeta Železniškemu pro­ jektivnem u podjetju L jubljana, posebno tragično U D K G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) S T . 7-8, S T R . 160—168 Ivan Sovinc-Geza Vogrinčič: PRIMER SANACIJE PLAZU S PREOBLIKOVANJEM GRAVITACIJSKEGA POLJA V prispevku je obravnavan primer sanacije plazu, razvitega na pobočju, na katerem je temeljen levo- brežni opornik glavnega loka kamnitega železniškega mostu in oporniki viadukta čez reko Sočo. Prikazani so rezultati podrobnih geomehanskih, geoloških in hi­ droloških preiskav ter meritve višinskih in smernih pre­ mikov viadukta in okolnega področja v času od leta 1962 pa do konca leta 1974. Leta 1971 so plaz sanirali s preoblikovanjem gravitacijskega polja tako, da so raz- težili vzglavje plazu in obtežili njegovo vznožje. Ta me­ toda sanacije je bila v tem primeru, ko je bila drsina razvita na kontaktu pobočnega grušča z eocenskim fli- šem, ne le povsem uspešna, temveč tudi ekonomična. preminulemu projektantu F rideriku Vrečku, di­ plomiranemu inženirju gradbeništva, za uspešno sodelovanje pri projektu sanacije mostu. Nadalje se zahvaljujeta Zavodu za raziskavo m ateriala in konstrukcij v lijubijani za podatke o geologiji, hidrologiji in geodetskih meritvah, Projektu nizke zgradbe v L jubljani in Železniškemu gospodarstvu Ljubljana pa za dovolitev objave zbranega gradiva. L i t e r a t u r a Zuffer, J., 1908: Das Eisenbahnwesen Österreichs in seiner allgemeinen und technischen Entwicklung 1898—1908, Geschichte der Eisenbahnen der Österrei­ chisch-Ungarischen Monarchie, VI. Band, Wien. Šestakov, V. M., 1954: Rasteč krivyh depressii v zemljanyh plotinah i dambah pri poniženii gorizonta vođohranilišča. Gidrotehn. Stroit. 23, 4:32. UDC G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 7-8, P P . 160—168 Ivan Sovinc-Geza Vogrinčič: REMEDIAL MEASURES ON A LANDSLIDE BY MEANS OF CHANGING THE GRAVITATIONAL FIELD The authors describe an example of remedial me­ asures on a landslide developed on the bank of the River Soča (Slovenia), where the mam left hand pillar of the stone railway bridge is founded as well as the pillars of the viaduct on the left bank. The results of extensive geotechnical, geological and hydrological investigations are given as well as the measurements of altitude and course movements for the viaduct and the surrouding area from 1962 until the end of 1974. In 1971 the remedial work was carried out by means of changing the gravitational field in such a way that the head of the slide was unloaded and its base loa­ ded. The method of remedial measures was in this case, where the slip surface was developed in contact between boulder and eozäne flysh, not only fully eff­ ective but also most economical. Od obrtniške proizvodnje betonskih montažnih elementov k industrializaciji SPLOŠNO Proizvodnja arm irano-betonskih montažnih elementov v zadnjem času nenehno narašča. Bi­ stveni činiteliii, ki prispevajo k tem u trendu, so: boljši izkoristki leteanih opažev, izdelavni časi, kva­ liteta, h itrejše napredovanje gradbenih del in ne nazadnje tud i objekti v neugodnih pogojih za gradnjo v litem betonu. V samem začetku so bili le posamezni deli objektov izdelani iz montažnih elementov; ven­ dar se je počasi, na osnovi ostrejših pogojev go­ spodarjenja, iz tega začela razvijati industrija, ki z gradbeno obrtjo, iz katere pravzaprav izvira, nima nič skupnega. Medtem ko fizični obseg proizvodnje stalno narašča, sam razvoj montažne gradnje in tehnolo­ gije izdelave stagnira oziroma ne napreduje v ena­ ki meri. Vzroki za tako stanje niso samo v konjunk­ turi, ki racionalizacijo zavira, temveč tud i v pogo­ jih industrializacije, ki je podvržena popolnoma drugačnim zakonitostim. Šele v zadnjem času so opazna prizadevanja posameznih delovnih organizacij, pridobiti' tej panogi industrije veljavo in mesto, ki ji gre. Sodelovanje med izobraževalnimi institucijam i, projektanti, proizvodnimi obrati, investitorji kot tudi dobavitelji stro jne opreme še ni usklajeno, zato bo potrebno v proces industrializacije montažne gradnje do njene popolne uveljavitve vložiti še precej naporov. V avtomobilski industriji bi tem u rekli: »Nulta serija« je pred realizacijo. Sedanji gospodarski položaj bo bistveno p ri­ speval k pospešenemu procesu industrializacije. Cilji, ki smo si jih postavili, nam reč visoko industrializirana proizvodnja p ri sočasno nizkih proizvodnih stroških, m orajo biti doseženi! MONTAŽNA GRADNJA — DANES Proizvodnja betonskih montažnih elementov zaposluje v sedanji fazi v Sloveniji (ista ugotovi­ tev velja za celotno področje Jugoslavije) precej obratov, od najm anjših do največjih, v podobnem velikostnem redu kot ostala gradbena dejavnost. Omenjeni obrati prevzemajo naročila od najm anj­ ših do največjih, naivečkrat prevelika za majhne in prem ajhna za velike obrate, torej — negospo­ darno' in neracionalno. Zaradi pom anjkanja ustreznih m eril za oceno sposobnosti izvajalca, kot so zahtevana velikost in oprema obrata za proizvodnjo montažnih elemen­ tov posameznih zvrsti objektov, strokovno uspo­ sobljeni in izkušeni kadri itd., lahko' načelno v montažni gradnji sodeluje vsakdo. Posledica tega je množica obratov, ki posebnih pogojev za indu­ strializirano proizvodnjo ne izpolnjujejo, zatorej niso v stanju n iti izdelavo montažnih elementov racionalno organizirati, kaj šele montažno gradnjo izvajati. Napredek in nadaljnji razvoj panoge pa je s tem in zaradi tega zelo oviran. Zgoraj omenjena in še vedno obstoječa prva generacija obratov za proizvodnjo armirno^beton- skih montažnih elementov je značilna predvsem po načinu izdelave elementov (obrtniško), po dolgih delovnih poteh v proizvodnem postopku, po po­ m anjkljivi strokovni usposobljenosti delavcev v proizvodnji in pripravi, po pom anjkanju norm ati­ vov za m ontažne elemente te r tipskih programov. Lastnim izkušnjam ustrezno, tako po legi kot po velikosti, so prirejeni v proizvodnji montažnih elementov tud i stranski obrati, ko t p riprava beto­ na, železokrivnica, kovinska delavnica in opažarna, dalje vgrajevanje in obdelava betona te r zunanja skladišča gotovih elementov. Z arad i tega je le red ­ kokdaj dosežen optimalni potek proizvodnega p ro ­ cesa. I Večino delovnega časa porabijo v teh obratih za transporte, ker se tako beton kot opaži in ar­ m atura prenašajo v večjih in m anjših količinah po vsej proizvodni hali. Temu prim erne So tudi delov­ ne poti zaposlenih delavcev. S takim i organizacij­ skimi) prijem i je racionalna, kontinuirana proizvod­ nja montažnih elementov p ri m inim alnih notranjih transportih le redko možna. Tak način izdelave elementov zahteva stabilne opaže in ustrezne dodatne ojačitvene konstrukcije, ki so pri drugih opažih le redkokdaj ponovno upo­ rabne. Za doseganje zahtevanih točnosti (toleranc), se često poslužujejo tudi sidranja opažev in ojačit- venih konstrukcij v tlak proizvodne hale. S tem želijo poenostaviti postopek opažanja in razopa- žanja te r povečati točnost izdelanih elementov. P ro­ izvodnja elementov je v sedanjih razm erah p ri nas še vedno neusklajena, zato razm estitve med posa­ meznimi področji praktično ni. K ratkoročno od­ dana dela, zaradi specifičnosti pogojev v gradbe­ ništvu in pom anjkanju usposobljenega osebja, le redkokdaj omogočajo neoporečno in h itro obdelavo prevzetih nalog. Pom anjkanje detajlnih načrtov v stranskih obratih (mizarska in kovinska delav­ nica, opažarna, železokrivnica) so nu jna posledica navedenega. Zaradi nepravočasne dobave opažev in arm atu re pa sledijo zastoji v proizvodnji. Optimalno načrtovanje z upoštevanjem go­ spodarskega delovnega procesa v proizvodnji zato ni mogoče. Poljubna lega posameznega montažnega ele­ m enta v proizvodni dvorani zahteva večje število na opaže in kalupe m ontiranih vibratorjev. Med obratovanjem povzročajo precejšen hrup in tres lja ­ je te r s tem zelo kvarno vplivajo na čutila za­ poslenih delavcev. Vkljub določenim izboljšavam S tem še vedno niso podani vsi pogoji za gospodarno proizvodnjo in industrializacijo, saj m anjka bistveni element, to je tipizacija. Z m aterialom BETON je v montažni gradnji podana snov, ki bi jo želel vsakdo poljubno in poleg tega še gospodarno oblikovati. P ri vsem tem pogrešamo predvsem določen red, podoben tistemu pri jeklenih in lesenih pro­ filih. Posledica prostega oblikovanja betona so ele­ menti, katerih dimenzije določa vsakdo, čeprav bi pri enakih razpetinah in obtežbah ločilno sle­ dile enake dimenzije elementov. Iz tega sledijo najm anjše možne serije mon­ tažnih elementov zelo zamotanih oblik z dragim i opaži in armaturo, ki večkrat spominja na zgradbo kemičnih spojin. Pom anjkanje osnov vodi v skrajnosti tako pri zahtevanih točkovnih, kot tudi pri razlikah v pogle­ du uporabnosti Zaradi še vedno pom anjkljivega sodelovanja so tako pri projektantih kot tudi pri izvajalcih montažnih del in investitorjih priotni predsodki!, ki celotnemu razvoju industrializacije m ontažne gradnje niso v prid. RAZVOJ Bodoče generacije obratov, ki bo montažne elem ente izdelovala industrijsko, ne bo več mo­ goče prim erjati z dosedaj poznanimi obrati. K riteriji za te obrate so: 1. Osebje 1.1. Na visokih in strokovnih šolah posebno za montažno gradnjo usposobljeno osebje s poudar­ kom na tehnološkem, izdelavno-tehničnem in] gos­ podarskem pomenu stroke. Obratovodje in vodje proizvodnje bodo stro jn i inženirji z dodatnim poznavanjem gradnje v betonu. 1.2. Kvalificirani, obrtni delavci kot strokovni delavci, po določeni učni dobi, usposobljeni v pro­ izvodnji betonskih m ontažnih elementov. k 2. Izdelava 2.1. Minimalne notranje transportne poti. 2.2. Minimalne delovne poti proizvodnih de­ lavcev. 2.3. Prem iki večjih mas, kot so opaži vključ­ no z armaturo, na mesto betoniranja. S tem bo tudi vgrajevanje malih količin betona gospodarno (racionalno),. 2.4. Vgrajevanje betona s pomičnimi, dvižnimi in pogrezljivimi razdeljevalci betona, po možnosti programsko krmiljenimi. 2.5. Zgoščevanje z vibriranjem na enem sa­ mem mestu in sicer v območju razdeljavalca be­ tona. 2.6. Stene prostora za vgrajevanje in zgošče­ vanje betona zvočno tako izolirane, da delovna mesta v ostali proizvodnji zaradi tega ropota niso ogrožena. 2.7. V grajevanje betona z razdeljevalcem iz­ vesti v posebnem, zvočno izoliranem prostoru. 2.8. Uporaba črpalnega betona v večjem ob­ segu, če razvoj na tem področju to dopušča. 2.9. Transportni sistemi za opažne rešetke, pod določenimi pogoji lahko tudi program sko k r­ miljeni. 2.10. Opažne rešetke kot nosilna konstrukcija, na kateri je možna gospodam a in točna izdelava velikoploskovnih in skeletnih montažnih elemen­ tov do ca. 25—30 m dolžine. 2.11. Nove možnosti izdelave — na teh opaž­ nih rešetkah do določene m ere prejnapetih kon­ struktivnih montažnih elementov. 2.12. Izboljšani postopki za naknadno pred- napenjanje, zaradi zm anjšanja visokih investicij­ skih stroškov posebnih napenialnih prog. 2.13. Izboljšane mešalne naprave, k i omogo­ čajo kontinuirano betoniranje (vgrajevanje beto­ na) n.pr. pretočni betonski mešalci. 2.14. Izboljšani postopki glede na um etno otr- ievanje betona, za dosego visokih izkoristkov pro- izvodnjih površin p ri čim lažjih investicijskih Stroških, n.pr. s h itro vezočimi cementi in dodatki. 3. Tipizacija 3.1. Splošno veljavna določila glede na dim en­ zije, podobno predpisom za gradnjo v jeklu in lesu. 3.2. Splošno veljavni predlogi za vozlišča in detajle, podobno onim za gradnjo v jeklu in' lesu. 3.3. Splošno veljavna določila za modularno koordinacijo in s tem določitev dolžin elementov. 3.4. Izboljšana uporaba betonskih jekel in ar­ m aturnih mrež v smeri eventualno industrijsko izdelanih arm aturnih košev, najm anj pa poeno­ stavljenih arm atur. 3.5. Gospodarnejša izdelava jeklenih opažev zaradi enotno določenih dimenzij in s tem bistveno večjih serij. Iz tega sledi znatno znižanje stroškov v izdelavi opažev, tudi za m anjše obrate. 3.6. Razvoj tipskih elementov in tipskih pro­ gramov ter s tem omogočena vsestranska uporaba posameznih montažnih elementov. 4. Obrati 4.1. Vodstveni kadri, usposobljeni za sodobna vodenja obratov. 4.2. Povezovanje obratov na širših področjih na osnovi poslovnega sodelovanja s ciljem skupne prodaje, nabave, tehnične obdelave, komerciale, usm erjanja naročil in možno proizvodno speciali­ zacijo. 4.3. M inimalne velikosti obratov — zaradi iz­ polnitev zahtev o rentabilnosti proizvodnje z ozi­ rom na visoka vlaganja v osnovna in obratna sredstva. Razvoj, podobno obravnavanemu, je potekal tudi v jeklarski in avtomobilski industriji, k jer je bil opazen trend od m alih preko velikih obratnih delavnic do srednjih in velikih industrijskih ob­ ratov. Z določeno predpostavko je možno prim erjati obrate za izdelavo montažnih betonskih elementov z avtomobilsko industrijo, k jer n.pr. v stranskih obratih izdelane opaže (šasije) in arm ature (mo­ torje) na proizvodnem traku sestavijo v montažne elemente (avtomobile). Pogoji transporta, uskladiščenja in sestavlja­ nja so podobni, le da v proizvodnji betonskih ele­ mentov še zdaleč nismo dosegli take stopnje kot v avtomobilski industriji. P ri upoštevanju navedenih pogojev je možno podvzeti vse za varnost in zdravje delavca in vkljub tem u gospodarneje, h itreje in boljše proiz­ vajati kot doslej. Na vseh področjih, tako pri naročnikih (inve­ stitorjih) in projektantih , kot v obratih za izdelavo montažnih elementov je zato nujno potrebna do­ ločena sprememba miselnosti. Za gospodarno in racionalno gradnjo mon­ tažnih objektov, je potrebna pravočasna izdelava projektov in oddaja del. Pomembno poenostavitev dosežemo z določili glede tipizacije, ker omogočimo s tem obratom za proizvodnjo m ontažnih elemen­ tov organizirati pod določenimi pogoji del proiz­ vodnje na zalogo in tudi serjsfco proizvodnjo. Splošno veljavna tipizacija poenostavi projek­ tantu predlog nad elementi, ker lahko tako za prvega, kot za vsak nadaljn ji objekt naroči mon­ tažne elemente v katerem koli obratu za izdelavo montažnih elementov. Z norm iranjem prerezov in elementov se znatno pocenijo opaži in jekla iz um etnih snovi, ker sledijo iz tega velike serije tudi za izdelovalce opažev. Pod določenimi pogoji je možno izdelovati nekatere opaže, kot n.pr. za strešne lege, TT plošče in druge s posebnimi postopki (Strangpressverfah- ren). Poenostavljene arm ature, posamič izdelane eventualno tud i na proizvodnem trak u z avtomati za točkasto varjenje, pocenijo in poenostavijo pro­ izvodnjo prav tako. Investicije za obrate se znatno zmanjšajo, ker niso potrebne samo nižje proizvod­ ne hale in lahke jeklene konstrukcije, temveč tudi žerjavi manjših nosilnosti. TEŽNJE Navedeni obratii zahtevajo predvsem dobro de­ lujoče vodenje proizvodnje, obširnejša naročila z ustrezno časovno rezervo in pravočasno vro­ čene izdelavne načrte montažnih elementov. V montažni gradnji so v bodočnosti težnje nasprotno usm erjene obrtniški izdelavi elementov, trenutno k mehanizaciji dosedanjega proizvodnega postopka s poenostavljenim transportom betona s tim ičnim i transporterji, boljšim vgrajevanjem betona z raz­ deljevalci betona, žerjavi za betoniranje te r od­ vozom montažnih elementov z raznolikimi tran s­ portnim i sistemi. K er vse do sedaj še vedno spo­ m inja na izdelavo elementov na gradbišču oz. ob­ jektu, bo naslednji korak v sm eri industrializa­ cije proizvodnje a.rmirano-betonskih m ontažnih elementov za razvoj montažne gradnje posebno važen. Zelo obsežno področje zahteva intenzivno obdelavo v daljšem obdobju. Po prikazanem načinu izdelave montažnih elementov so bile dosežene meje, ki jih je mogoče prekoračiti le s tem eljito sprememboi Sistema. Zato je edina prava pot — industrializacija proizvodnje. Vedno bolj so ustrezne težnje, obrate za pro­ izvodnjo betonskih montažnih elementov organi­ zirati in voditi po vzoru v drugih industrijskih vejah preizkušenih gospodarskih Spoznanj. To velja tako za kratkoročno in dolgoročno načrtovanje dejavnosti celotnega obrata, kot tudi za delno problematiko na posameznem delovnem mestu. Izkušnje, pridobljene pri intenzivnem investi­ cijskem vlaganju v nekatere rekonstruirane obrtne delavnice, združene s problematiko tržišča v vedno močnejšem boju s konkurenco, vplivajo na te tež­ nje pozitivno. Cilji industrializacije proizvodnje so: k ra tk i izdelovalni in montažni roki, boljša kvaliteta, zm anjšanje števila strokovnih delavcev in vajen­ cev v gradbeništvu, te r želja za deli v ogrevanih prostorih; dopolnjeni pa m orajo b iti že z bistvenim znižanjem stroškov (pocenitvijo) p ri uporabi mon­ tažnih elementov. Medtem, ko je pri načrtovanju novih obratov za izdelavo montažnih elementov navedene točke lahko upoštevati, bo pri obstoječih obratih to vse­ kakor večkrat problematično. Vendar moramo predvsem tukaj ustrezno ukrepati. Te obrate je potrebno smiselno najnovejšim dognanjem analizirati (razčleniti), odkrivati šibka m esta v proizvodnji in jih racionalizirati. Iz tega izvirajoče rezerve v zmogljivosti pri izboljšanih proizvodnih postopkih znašajo 20 — 40 %. Na tak način lahko te obrate prilagodimo naj novejšemu stan ju tehnike. Za proizvodne delavce je potrebno organizirati prim erne strokovne tečaje. S tem jim damo možnost slediti razvoju in napredku v proizvodnji montažnih elementov. S to nalogo naj bi se intenzivno ukvarjale visoke in strokovne šole, poleg tega im neodvisno od njih pa naj bi tud i vsem delavcem omogočili strokovno usposabljanje z izrednim in dopolnilnim študijem. Nova generacija obratov za proizvodnjo be­ tonskih montažnih elem entov bo tako z dosedanji­ m i obrati imela skupen le beton in betonsko jeklo kot izdelavni (reprodukcijski) material. POVZETEK Od pričetka m ontažne gradnje do danes je le-ta doživela že precej sprememb dn izboljšav. U D K 69.057.1 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) S T . 7-8, ST R . 169-172 F. Pietrowiak-D. Kaltnekar: OD OBRTNIŠKE PROIZVODNJE BETONSKIH MONTAŽNIH ELEMENTOV K INDUSTRIALIZACIJI Proizvodnja armirano-betonskih montažnih ele­ mentov v zadnjem času nenehno narašča. Članek ob­ ravnava sedanje stanje in bodoče težnje te proizvod­ nje. Za uvedbo industrijskega načina proizvodnje bo potrebna preorientacija tako v tehnologiji izdelave elementov, kot tudi v ekonomiki in načinu dela v obratih. Avtorja dajeta v tem pogledu vse potrebne dispozicije. Prispevek k razpravi o Na V. občnem zboru naše Zveze (ZGITJ) m aja leta 1972 je sprejeta resolucija o problem ih grad- beno-tehničnih regulativniih predpisov pokazala potrebo po usklajevanju obstoječe zakonodaje z ustavnim i spremembami v zvezi z izdajo novih zakonskih predpisov gradbene regulative v p ri­ stojnosti federacije in republik. S tem v zvezi je naša Zveza preko republiških in pokrajinskih zvez kakor tudi specializiranih strokovnih društev, ki delujejo v njenem sestavu, dala pomemben prispevek k reševanju teh vpra­ šanj. Prispevek k reševanju regulativnih predpisov s področja gradbeništva, ki so v zvezni pristojnosti in ki se nanašajo posebno na tehnične predpise * Član izvršnega odbora ZGIT Jugoslavije dipl. inž. Vladimir Čadež je imel ta prispevek na VI. obč­ nem zboru ZGIT Jugoslavije dne 26. septembra 1975 v Beogradu. — Op. ur. V tem prispevku obravnavata avtorja sedanje stanje in težnje v nadaljnjem razvoju montažne gradnje oziroma izdelave betonskih montažnih ele­ mentov. Po večletni obrtniški proizvodnji montaž­ nih elementov in v sedanjem času uvedeni izbolj­ šani mehanizaciji pri izdelavi elem entov bo za dosego industrializacije montažne gradnje na vseh področjih nu jna bistvena preusm eritev. To velja tako za tehnologijo pri izdelavi elementov, kot za področje gospodarjenja v obratih in kadrovsko zasedbo posameznih delovnih mest v proizvodnji. Večji problemi se bodo pojavili le pri obstoje­ čih obratih, k je r so potrebni pogoji za dosego tega cilja zelo redko podani. Poleg ostalega je prav racionalizacija teh in takih obratov zelo pomembna. Razvoju ustrezno je potrebno izboljšati izobrazbene možnosti zapo­ slenih in seveda povečati obseg proizvodnje. U D C 69.057.1 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 7-8, P P . 169-172 F. Pietrowiak-D. Kaltnekar: FROM THE ARTISAN PRODUCTION OF CONCRETE MOUNTIG UNITS TO THEIR INDUSTRIALIZATION During the last time the production of concrete mounting units has continually increased. The paper treats the present state and the future tendencies of this production. For introducing the industrial manner of production a modification will be necessary in the units production technology al well as the economics and the working manner. In this view the authors give all prescriptions and dispositions. regulativi* V L A D IM IR Č A D E Ž , D IP L . IN Z . in standarde, je poleg ostalih akcij izdelava poseb­ nih elaboratov in sicer: Predlogi za izdelavo regulativnih predpisov s področja gradbeništva, izdelani m arca leta 1973, in predlog program a izdelave in izdaje normativnih predpisov tehnične regulative gradbeništva, izdan v posebni publikaciji decembra leta 1974. Ti elaborati, ki so rezultat dela naših vidnih strokovnjakov in ankete večjega števila zaintere­ siranih organizacij, so bili izdelani po pogodbi z Zvezno gospodarsko zbornico oziroma po sklepu Zveznega izvršnega sveta na seji m arca leta 1974. Zvezni izvršni svet je naročil, da se izdela predlog dolgoročnega program a dela za inovacijo obstoječih in za izdajo novih predpisov o tehničnih norm ativih in jugoslovanskih standardih s pod­ ročja gradbeništva in dejavnosti, katerih proizvode in storitve gradbeništvo pretežno uporablja. tehnični Poročilo o tem, ikaj je naša Zveza (ZGITJ) napravila v tej smeri, sem podal na III. občnem zboru Zveze inženirjev1 in tehnikov Jugoslavije junija letos v Beogradu. A ktivnost naše Zveze prii izdelavi republiških predpisov s področja gradbeništva se je odražala v prvi v rsti na sodelovanju pri izdelavi republi­ ških in pokrajinskih zakonov o graditvi objektov. Referat o tej problematiki in prim erjava med republikam i in pokrajinami je prikazan v po­ sebni točki dnevnega reda današnjega občnega zbora. Dosedania aktivnost naše Zveze v zvezi s teh­ ničnimi norm ativnim i predpisi na nivoju federa­ cije, republik in pokrajin je pomemben prispevale k izdelavi in sodelovanju na področju norm ativnih predpisov s področja gradbeništva. Pričakujemo, da se bo nadaljnje delo odvi­ jalo na podlagi doslej narejenega in skladno z razvojem znanosti, tehničnega napredka in druž­ benega razvoja. Znano je, da se mi gradbeni inženirji in teh­ niki stalno zavzemamo za to, da se izdajo sodobni regulativni predpisi. Predpis sam, čeprav je najsodobnejši, pa nič ne pomeni, če, se v praksi ne izvaja. To se pravi, da je treba vsak predpis dobro poznati in nato v praksi tudi uporabljati. Vse faze skupaj, od priprave predpisa do iz­ daje in končno do sprem ljanja njegove uporabe v našem delu šele omogočajo sodobno gradnjo in predstavljajo zaokroženo celoto. Zaradi tega se postavlja vprašanje, če je za­ dostna angažiranost naše Zveze, naših članov v naših organizacijah in institucijah samo pri iz­ delavi zakonov in predpisov oziroma sodelovanje pri oblikovanju regulativnih predpisov. Izhajajoč iz zahtev, da spoštujmo veljavne predpise, dogovore in sporazume, smo mnenja, da bi si tud i mi, gradbeni inženirji in tehniki, orga­ nizirani v naši Zvezi, morali prizadevati, da se sprejeti regulativni predpisi gradbeništva v praksi tud i izvajajo. Izvajanje predpisov pa je odvisno posebno od njihovega poznavanja. K poznavanju predpisov in njihovi uporabi naša Zveza prispeva na ta način, da se v repub­ liških, pokrajinskih, specializiranih društvih in v drugih strokovnih organizacijah gradbenih inže­ nirjev in tehnikov že vrsto le t organizirajo razni sem inarji o predpisih, standardih, republiških za­ konih o graditvi objektov. Pomemben prispevek k poznavanju tehnične regulative je strokovni izpit. Pozitivne izkušnje, ki jih imamo v republikah, kjer je predpisan strokovni izpit za projektante, izvajalce del in nadzorne organe, kaže na to, da je bilo pravilno stališče naše Zveze, ki je v resolu­ ciji, prejšnjega občnega zbora posebej poudarila, da je treba v republiških in pokrajinskih zakonih o graditvi objektov predvideti 'strokovne izpite za diplomirane inženirje in tehnike. Dovolite mi, da na kratko prikažem, kako smo tc vprašanje uredili v SR Sloveniji, k>er je po zakonu o graditvi objektov program in način po­ laganja strokovnih izpitov urejen z družbenim dogovorom. Strokovni izpit je obvezen za delavce, ki iz­ delujejo tehnično dokumentacijo, izvajajo njeno kontrolo, za odgovorne vodje del in za nadzorne organe. Družbeni dogovor o program u in načinu po­ lagani a strokovnih izpitov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS (št. 34/1974), so podpisali pred­ stavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Repub­ liškega sekretariata za gospodarstvo in Republiške zveze sindikatov Slovenije. Po tem dogovoru se strokovni izpiti polagajo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V sestavu izpitnega odbora s člani, k i jih imenuje izvršni odbor združenja TOZD gradbe­ ništva in industrije gradbenega m ateriala Gospo­ darske zbornice Slovenije v soglasju s podpisniki družbenega dogovora, so oblikovane tri izpitne ko­ misije in to za področje gradbeništva, strojništva in elektrotehnike. Izpitni odbor je zadolžen za ‘iz­ delavo izpitnega programa, za katerega dajejo so­ glasje podpisniki družbenega dogovora, in za iz­ delavo poslovnika o polaganju strokovnih izpitov. Izpitni odbor formira izpitne komisije za področje gradbeništva, strojništva in elektrotehnike in im e­ nuje strokovnjake iz zgoraj navedenih področij za izpraševalce v izpitnih komisijah. Strokovni izpit sestoji iz pismene naloge v ob­ liki klavzurne naloge in ustm enega dela. Izpitni program vsebuje naslednje predmete: tehnični predpisi in standardi, predpisi o varstvu pri delu, poznavanje mehanizacije in orodja, pravni predpisi, poslovanje in kalkulacije. Doslej ie položilo strokovni izpit pred izpitno komisijo, ki je bila form irana po družbenem do­ govoru, 322 kandidatov, tj. v času od januarja do ju lija leta 1975. Po dosedanji praksi od leta 1968 dalje Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije sode­ luje p ri strokovnih izpitih na ta način, da kon­ tinu irao organizira strokovne sem inarje za kandi­ date strokovnih izpitov na vse predm ete izpitnega programa. Pripominjamo, da se bo izpitni program letno preverjal in usklajeval z novimi predpisi in tekočim razvojem gradbeništva. Iz doseženih re­ zultatov lahko ugotavljamo, da strokovni izpiti predstavljajo velik prispevek k izpopolnjevanju znanja naših gradbenih strokovnjakov, posebno v pogledu poznavanja sodobne gradbene regula­ tive. Z organiziranjem splošnih strokovnih semi­ narjev za vse naše člane in z organiziranjem Seminarjev za kandidate strokovnih izpitov smo ustvarili osnove za uporabo regulativnih pred­ pisov v praksi na vsakem delovnem m estu naših članov, ki sodelujejo na področju gradbene de­ javnosti. Verjetno bo v zaključke današnjega jub ile j­ nega občnega zbora sprejeto tudi priporočilo na­ šim strokovnim organizacijam in našim članom, da tudi v bodoče sodelujejo pri izdelavi tehnič­ nih regulativnih predpisov. Poleg tega predlagam, da se v zaključke vnese tudi priporočilo našim strokovnim organizacijam, da se še intenzivneje usm erjajo v organizacijo vseh dejavnosti, k i prispevajo k poznavanju in uporabi tehnične regulative, ker s tem kompleksno rešujemo področje tehnične regulative. Nova tovarna fasadnih plošč - uspeh kolektiva GP Tehnika P ri gradbenem podjetju Tehnika v Ljubljani je avgusta meseca stekla proizvodnja fasadnih plošč. Podjetje se je zanjo odločilo zaradi potreb pri gradnji večjih stanovanjskih sosesk — BS 3 v Stožicah te r ŠŠ 7/1 in ŠS 8/2 v Šiški. Investicija v opremo je znašala približno 4 milijone, sam a hala pa je stala ok. 3,5 mil. dinarjev. Letna proiz­ vodnja bo okoli 8 tisoč kosov fasadnih elementov. Tehnologija gradnje stanovanj se je v zadnjih letih bistveno spremenila. Tudi Tehnika je prešla na gradnjo s pomočjo tunelskih opažev 'sistema Outinord. Ta omogoča hkratno opažanje, arm ira­ nje, betoniranje in napeljavo vseh instalacijskih vodov, vsak dan za en takt, k a r pomeni po dve polii razpetine približno 3,5 m in širine 15 metrov. V tak tu so zajete norm alno 3 stene in 2 stropni plošči po vsej širini objekta. Na ta način izdelana groba gradnja, ki pa im a zaradi jeklenih opažev stropove in stene tako glad­ ke, da jih lahko z m ajhnim i korekturam i prelepi­ mo, je že delni finalni izdelek. Stavbo je treba samo še zapreti na obeh vzdolžnih zunanjih s tra ­ neh. To zapiranje je možno opraviti na dva na­ čina: prvič z mokrim postopkom, to je z zazidavo parapetov in delov sten ob oknih, drugič pa s suhim postopkom, to je s predfabriciranim i ele­ m enti, ki jih izdelane pripeljem o na gradbišče in m ontiram o v objekt. Fasadne plošče je moč izdelati v jeklenih ali lesenih opažih na prej pripravljenih ravnih povr­ šinah. Elementi 'so sestavljeni iz treh plasti: no­ silne notranje, izolacijske in zunanje plasti, od katerih sta prva in tre tja iz arm iranega betona, srednja pa iz izolacijske snovi. Ta plastovitost ter- je postopno izdelavo od prve proti tre tji plasti. Tehnološke raziskave za proizvodnjo fasadnih plošč na industrijski način so se p ri GP Tehniki začele že pred leti, ko so leta 1972 navezali stike s proizvajalci opreme za takšen obrat. Po raz­ govorih pri firm i Kleiber v K arlsruhe in p ri firm i Allcon v Heidelbergu poleti 1974 so se tehnični strokovnjaki p ri Tehniki odločili za tehnološki po­ stopek, ki se odvija na treh proizvodnih tirih : p a ­ lete z nedokončanimi elementi potujejo po prvem proizvodnem tiru tako, da v vsakem nadaljnem položaju palete fasadni element pridobi del svoje dovršenosti in je končan, ko zapusti tir, drugi in tre tji t ir pa služita za strjevanje elementa. Letna proizvodnja nove hale v Stožicah bo dala približno 80 tisoč kvadratn ih m etrov fasad. En stanovanjski blok višine 10 etaž pa im a približno 5.100 kvadratnih m etrov fasade. Letna proizvodnja bi torej zadoščala za približno 16 stanovanjskih enot, kar naj bi bil delež Tehnike p ri fasadah v okviru nalog, ki so jih prevzela Združena gradbena podjetja GIPOSS. Izračun za količino proizvodnje je bil napravljen pod predpostavko rastoče pro­ izvodnje stanovanjskih te r industrijsk ih objektov in objektov družbenega standarda za potrebe GIPOSS. Nova tehnologija je naprednejša od dosedanjih preprostih postopkov v dvojnem sm islu: prvič: proizvodnja je lahko organizirana, in drugič pro­ izvodnja se odvija neodvisno od letnega časa, kar predstavlja kontinuirano zaposlitev za vse delavce. Nosilec proizvodnje je TOZD Industrija be­ tonskih indelkov. (Ponatis članka iz glasila GP TEHNIKA) iz naših holehtivou »BILTEN« — SGP PIONIR — avgust 1975 Dobra polovica številke BILTENA je posvečena programu varčevanja v podjetju Pionir. Kakor poudar­ ja že avtor razmeroma obsežnega sestavka, je program sestavljen v tako razumljivi obliki, da je lahko dojem­ ljiv in se lahko bere. Njegova odlika so stvarni podat­ ki, opremljeni s komentarjem, z lepo razvidnim raz­ merjem med vzroki in posledicami. Prispevek sloni na oceni poslovnega uspeha in poslovne usmerjenosti v prvem polletju 1975, nakar komentira investicijsko usmerjenost delovne organizacije ter pokrivanje inve­ sticij, opredeljuje akcijski program varčevanja, osnove varčevanja v SGP Pionir, najpomembnejše sestavine varčevanja, neposredne naloge po posamičnih področ­ jih itd. Prispevek je zgled, kako spreten pisec (res ne brez truda) lahko tudi to »nehvaležno« materijo obde­ la na privlačen način. (Avtor, žal, ni podpisan). »MONTER« — GLASILO CEVOVODA IZ MARIBORA St . 3 Oblikovno skromno, ofsetno razmnoženo glasilo na A 4 formatu, a skrbno prelomljeno, ima izjemno od­ liko — pestrost, ki jo ustvarja kratkost posameznih prispevkov. Na 15 straneh ni nič manj kakor 18 na­ slovov, ki pokrivajo zelo različna področja dejavnosti podjetja — od poročil o poslovnem uspehu, osebnih dohodkih po analitični oceni, spremembah v organih, o izobraževanju, do predstavitve članov kolektiva, gradbišč, kooperanta, normativne dejavnosti in kad­ rovskih sprememb. K takšni pestrosti in jasnosti bi morali težiti vsi uredniki naših glasil, četudi so to oblikovno šele plahi začetki. NOVA TOVARNA FASADNIH PLOŠČ GLASNIK TEHNIKE — SEPTEMBER TOZD Industrija betonskih izdelkov pri GP Tehniki iz Ljubljane je v Stožicah z 22. avgustom odprla lani splanirano proizvodnjo ploščatih elementov sistema Manesmann-Kleiber. Proizvodnja je v tej fazi name­ njena izdelavi fasadnih plošč za sosesko Bežigrad 3. Avtor sestavka ocenjuje to kot pomemben dosežek ko­ lektiva, posebej pa tehničnega sektorja podjetja. Tudi vrsta inovacij v detajlih proizvodnje je zasluga .priza­ devanj med strokovnjaki v obratih podjetja. V pri­ hodnje bodo novo tehnologijo še spreminjali, tako da bodo prešli na polno izrabo kapacitet opreme. Pri analizi letnega finančnega načrta za gradbena dela pri Tehniki zaključno z avgustom ugotavljajo 61,3 odstotka letnega plana. V dinarjih gledano je to več kakor 57 odstotkov višja realizacija kakor lansko leto v istem času. V zvezi s stabilizacijskimi programi, o katerih je poročala avgustovska številka Tehnikinega Glasnika, člankar v septembrski številki ugotavlja razkorak med gesli in prakso. Zlasti velja to glede sklepa TOZD, naj bi nadurno delo zmanjšali na minimum ali sploh odpravili, pri tem pa so v avgustu mesecu zabeležili še vedno veliko število nadur. V časopisu! so jih prikaza­ li po gradbenih vodstvih, posebej za uslužbence, delo­ vodje in delavce. Kegljaški klub Tehnike slavi letos 20-letnico obsto­ ja in je ob tej priložnosti V tednu med 20. in 26. sep­ tembrom organiziral turnir, ki so se ga na dvosteznem avtomatskem kegljišču Tehnike udeležili še K. K. Gra­ dis, Ilirija, Ljubljana, IMP, Invalid, Bežigrad, Tenkist, Preddvor in Viator. GRADISOV VESTNIK SEPTEMBRSKA ŠTEVILKA »Gradbena dela za javni nodhndni '■istem na Aj­ dovščini smo končali.« Doročaio v Gradisovem vestni- ku. Na vrsti so še samo razna obrtniška dela. Podhod bo od,prt pred zimo, so zagotovili z naslovom prispev­ ka. Gradis se je z vsemi silami vključil v splošno pri­ zadevanje za stabilizacijo gospodarstva, zato letos tudi poleti ni bilo počitka, posebno v proizvodnji izdelkov, namenjenih tudi za mednarodno menjavo. Predvsem velja to za Gradisova kovinska obrata, v Ljubljani in Mariboru. O njihovem delu, poslovnih uspehih in problemih poroča razgovor na 3. strani Vestnika. Zelo zanimiv prispevek pod naslovom »Ali so naši delavci razumljivo obveščeni« prinaša izsledke ankete, katere namen je bil, ugotoviti stopnjo informiranosti anketirancev. Ugotovitve: čim niže je posameznik na statusni in izobrazbeni lestvici, tem manj informacij ima in tem manj si jih tudi želi, in obratno. Viri infor­ macij po rang lestvici pomembnosti: Vestnik, od pred­ postavljenih »uradno«, na raznih sestankih, od članov DS-privatno; od dela, ki ga sam opravlja; od znancev z uprave-neuradno. »KOLEKTIV« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI SGP SLOVENIJA CESTE joriinaša v avgustovski številki jubilejni članek ob desetletnici svojega izhajanja. Od prvotnih osem strani istega formata je napredoval na 12 strani obsesa, na­ klada pa se mu je zvišala za več kot tisoč izvodov, tako da trenutno dosega 2900 izvodov. V tem času so se izmenjali trije odgovorni uredniki. V teh letih je Kolektiv napredoval tudi v svoji vsebinski in likovni pestrosti. Edina večja pomanjkljivost je izhajanje na dva meseca, kar slabi udarnost in svežino informacij'. Pod naslovom »Korakov nazaj ni« prinaša avgu­ stovska številka Kolektiva pregled stabilizacijski ukre­ pov in komentar k njim. Komentira glavni direktor. Ukrepi se nanašajo na zmanjšanje zalog, uskladitev investicijskih vlaganj z možnostmi, izkoristek domače mehanizacije, omejitev nadurnega dela. zmanjšanje materialne in osebne režije, povečanje izkoristka de­ lovnega časa, izboljšanje tehnike obračunavanja pro­ izvodnje, izpopolnitev interne zakonodaje, analiziranje poslovnih uspehov, vključitev organov in organizacij v ta prizadevanja itd. Iz TOZD Nizke gradnje poročajo o spremembi ro­ kov pri gradnji avtoceste na štajerskem. Novi rok za predajo bo 30. junij 1976, in sicer na zahtevo investi­ torja. Slovenija ceste bodo gradile novo menzo v Kavči­ čevi ulici, ki bo na voljo tudi zunanjim gostom. Kuhi­ nja bo lahko pripravila skupno 3055 obrokov dnevno ali 100 kosil oziroma malic. Objekt bo imel 6 etaž z bruto površino 4400 kv. m. Razvažanje hrane na de­ lovna mesta bo potekalo v termos posodah. Hrano bo­ do pripravljali tudi ob nedeljah in praznikih. —• Za­ pisali so, da imajo vse: načrte, potrebna dovoljenja pa tudi denar. Dva prispevka poročata o tehničnih dosežkih do­ mačega laboratorija. Prvi poroča o asfaltu brez apnen­ čeve moke, drugi pa o antistatistični talni oblogi, Yu- pox-ast, novem proizvodu z edinstvenimi lestnostmi. ZDRUŽENA GRADBENA PODJETJA GIPOSS REGISTRIRANA (Iz 4. številke Gipossovega VESTNIKA) 2. julija 1975 je bila na okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani opravljena registracija ZGP GI­ POSS. Iz doslej veljavnega samoupravnega sporazuma o združitvi z dne 20. dec. 1973, so bile po sklepu de­ lavskega sveta registrirane samo tiste dejavnosti ZGP in tista pooblastila ZGP, ki se skladajo z novo za­ mislijo o sestavljeni organizaciji združenega dela, spo­ razum pa je ostal v veljavi s pridržkom, da bo v po­ stopku za njegovo spremembo treba zagotoviti vsaj minimalno delitev dela med članicami. Sestavljena organizacija je registrirana pod firmo Združena gradbena podjetja GIPOSS, Ljubljana, o. sol. o, s sedežem na Dvoržakovi 5. Za obveznosti GIPOSS odgovarjajo vse podpisnice z omenjenim solidarnostnim jamstvom do 50 milijonov din, v razmerju združenih sredstev v GIPOSS, kakor sledi: Ingrad 16,67®/», Obnova 16,67°/» Pionir 16,67%, Projekt 8,11%, Sava 7,04%, Stavbar 16,67%, Tehnika 18,17 %. Za zastopanje je pooblaščen generalni direk­ tor ZGP, Alojz Capuder, dipl. polit. GIPOSS vodi posebno knjigovodstvo in sestavlja samostojen periodični obračun za svoje poslovanje ter sestavlja zbirni periodični obračun delovnih organizacij v svojem sestavu. Poslovni predmet skupnosti ali v skupnem interesu je: investitorski, izvajalski in prodajni inženiringi za vse vrste investicijskih objektov. Oblika zunanje trgovinskega prometa skupno ali v skupnem interesu je uvoz in izvoz vseh vrst grad­ benega materiala, gradbene opreme in mehanizacije za svoje potrebe in za potrebe kooperantov. GIPOSS sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle v svojem imenu in za TOZD oz. v zvezi z: — izvajanjem skupnih investicijskih del vseh vrst visoke in nizke gradnje na notranjem in zunanjem tržišču; —■ investitorskimi, izvajalskimi in prodajnimi in­ ženiringi za vse vrste investicijskih objektov; — skupno gradnjo in prodajo stanovanj za tržišče; vesti JUBILEJNA SKUPŠČINA ZGIT JUGOSLAVIJE Šesta, jubilejna skupščina Zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Jugoslavije je bila dne 26. septem­ bra 1975 v Beogradu. Na skupščini je v smislu nove ustave in statuta 142 delegatov in 60 gostov iz republiških in pokrajin­ skih zvez gradbenih inženirjev in tehnikov ter vseh 12 specializiranih jugoslovanskih gradbenih društev ob­ ravnavalo doseženi razvoj gradbeništva v Jugoslaviji, razpravljalo o trenutnem stanju doma in v svetu, ter z referati in kooreferati, poročili in zaključki nakazalo smernice za bodoči razvoj našega gradbeništva. Skupščinsko zasedanje je bilo hkrati tudi gradbe­ niška proslava tridesetletnice nove Jugoslavije. Na njej so sodelovali najvidnejši predstavniki države in SR Srbije ter veliko gostov iz podjetij, univerz, druž­ benopolitičnih organizacij, SZDL, sindikatov itd. Go­ vorniki so v nagovoru pokazali na velike uspehe grad­ bincev po osvoboditvi ter zaželeli stroki ves nadaljnji razcvet. — skupno proizvodnjo in prodajo na debelo vseh vrst gradbenih materialov, izdelkov in elementov; — izvozom in uvozom vseh vrst gradbenih mate­ rialov, gradbene opreme in mehanizacije za svoje po­ trebe in za potrebe kooperantov; — skupnim pridobivanjem, organizacijo in komu­ nalno ureditvijo zemljišč. Registracija je s temi in drugimi elementi oprav­ ljena v celoti po samoupravnem sporazumu iz leta 1973 (8. člen). Registracija ni pogojna, ker takšne in­ stitucije naš pravni sistem ne pozna, treba pa bo skladno s sklepom delavskega sveta s spremembo spo­ razuma o združitvi zagotoviti vsaj minimalno delitev dela med članicami, k čemur priganjajo spremenjeni pogoji in potrebe dela ZGP ter tudi bodoči zakon o združenem delu. Predvidena je vsaj naslednja minimalna delitev dela: Ingrad: izvajanje servisne dejavnosti za VEDA črpalke; proizvodnja in prodaja vseh vrst agregatov in betonov na področju določenih občin; proizvodnja in prodaja betonskih INAS oken. Pionir: izdelovanje harmonika vrat; opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil; pridobivanje in prodaja agregatov in betona za območje posavskih občin in Bele Krajine. Obnova: težka montaža stanovanjske gradnje; iz­ vajanje servisne dejavnosti na betonarnah ELBA. Stavbar: pridobivanje in prodaja vseh vrst agre­ gatov in betonov na območju mariborske regije; pro­ izvodnja in prodaja glinopora in izdelkov iz njega. Tehnika: izdelava in prodaja MELOP 170; izdelava in prodaja prekladalnih silosov BS 4 in BS 6. Projekt: pridobivanje in prodaja gramoznih agre­ gatov in betonov za območje občine Kranj. Sava: proizvodnja in prodaja gramoznih agregatov in betonov za območje občine Jesenice; proizvodnja in prodaja OMNIA betonskih elementov. Zbral Dušan Lajovic, v. g. t. Delovni program skupščine je vseboval: 1. poročilo o delu Zveze od leta 1972—1975; 2. zakon o investicijski gradnji; 3. delo Zveze na področju tehnične regulative in program inovacij tehničnih normativov ter standar­ dov gradbeništva do leta 1980; 4. projektiranje, gradnja in spremljava investicij v novi regulativi gradbeništva; 5. kvaliteta proizvodov v novi regulativi; 6. vpliv dolgoročnega planiranja regulative za hi­ trejši in skladnejši razvoj gradbeništva; 7. poročilo o delu Zvezne konference vseh gradbe­ nih fakultet Jugoslavije; 8. obravnavanje in sprejemanje novega statuta Zveze GIT Jugoslavije. Skupščino je vodil dolgoletni predsednik tovariš Antun Djerki, dipl. gr. inž., skupaj s predsedniki vseh zvez GIT Jugoslavije. ;SSSEEEI3EEESEBESESSESSBSSEBSSES P O V O D O M 3 0 . G O D I N A D E L O V A N J A I R A D A S A V E Z A G R A Đ E V IN S K IH IN Ž E N J E R A I T E H N IČ A R A J U G O S L A V IJ E VI JUBILARNA S K U P N A JE ODLUČILA DA SE ■ Ä « Z vezi gradbenih inženirjev i inikois za i novih tm S loven ije m baze našeg građevinarstva, za unapređenje i razvoj gradevin • ske tehnologije i za istaknutu društvenu ulogu u razvoju samo­ upravnog društva Z I r d đ D O D E L O Č E M U S E IZ D A J E O V A D I P L O M A S EEEES^EEBSEEBBESBBEBSEEBBEEEEPEBBBEBBSES Beograd, 26. septembar 1975. PREDSEDNIK ANTUN ĐERKLDIPLING. : 1 i , m <■ .xj L J žJS LJL Beograd, 26. septembar 1975 PREDSEDNIK ANTUN ĐERKI.DIPL.ING. Ob skupnem prazniku 30-letnice Jugoslavije in VI. skupščine Zveze so prisotni delegati podelili najvid­ nejšim in najbolj zaslužnim ustanovam in gradbenim organizacijam po Jugoslaviji častno diplomo in zlato plaketo za njihove uspehe in delo na področju grad­ beništva Jugoslavije. V naši republiki so dobili odlikovanja: 1. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana 2. FAGG Ljubljana 3. SGP »Gorica« — Nova Gorica 4. SGP »Pionir« — Novo mesto 5. SGP »Primorje« — Ajdovščina 6. GP »Tehnika« — Ljubljana 7. GIP »Ingrad« — Celje 8. SGP »Konstruktor« — Maribor 9. GIP »Gradis« — Ljubljana 10. Komunalno podjetje »Kanalizacija« — Ljubljana 11. IGM »Salonit« — Anhovo 12. »Elektroprojekt« — Ljubljana 13. SGP »Slovenija ceste« — Ljubljana 14. GP »Stavbar« — Maribor Po sklepu Skupščine so bili imenovani za častne člane Zveze naslednji člani iz naše republike: 1. Ferjan Marjan, dipl. gr. inž. 2. Prezelj Marjan, dipl. gr. inž. 3. Stanič Ciril, v. g. t. 4. Čadež Vladimir, dipl. gr. inž. 5. Bubnov Sergej, dipl. gr. inž. 6. Marinček dr. Miloš, dipl. gr. inž. 7. Maister Borut, dipl. gr. inž. 8. Bergant Ernest, v. g. t. ter za zaslužne člane Zveze: 1. Rosina Anka, v. g. t. 2. Kukovec Slavko, v. g. t. 3. Katem Ivana, v. g. t. 4. Vitek Josip, dipl. gr. inž. 5. Drolc Stane, dipl. kem. inž. Ob zaključku je skupščina poslala brzojavno pismo maršalu Jugoslavije tovarišu Josipu Brozu-Titu. Za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Lju­ bomir Filipovič, dipl. gr. inž. V novi upravni odbor Zveze v Beogradu sta iz Slovenije izvoljena: tovariš Čačovič Franc, dipl. gr. inž. in Branko Rosina, v. g. t. ter v I. O. tajnik tovariš Dragan Kranjc, dipl. kem. inž. Stanič Ciril, v. g. t. DIPLOMANTI ODDELKA ZA GRADBENIŠTVO FAGG od T. 10. 1974 do 15. 2. 1975 Z ap . Št. P r i im e k in im e D a tu m d ip lo m ir a n ja N a s lo v d ip lo m s k e n a lo g e 1. AVANZO Mihael 18. 10. 1974 2. HOČEVAR Dimitri j'-Mitj a 18. 10. 1974 3. MOŽE Vinko 18. 10. 1974 4. MUŽEVIČ Branko 18. 10. 1974 5. LEHRMAN Mojmir 25. 10. 1974 6. MUČIČ Marijan 25. 10. 1974 7. BARTOLIČ Vito 15. 11. 1974 8. SKERBINEK Boris 20. 11. 1974 9. MAROVIČ Boris 10. ZADNIK Branko 11. CVETKO Aleksander 26. 11. 1974 26. 11. 1974 6. 12. 1974 12. HOČEVAR Mojca 18. 12. 1974 13. FAŠALEK Marko 27. 12. 1974i 14. KUNST Matija 27. 12. 1974 15. URSEJ Bogomir 27. 12. 1974 Napraviti je idejno študijo za priključek oz. povezavo med obstoječo cesto Ljubljana—Koper, novo avtocesto in bodočo avtocesto Rupa—Trst v Kozini. Poenostavljena statična analiza večetažnih stavb pri hori­ zontalni obtežbi. Prikazati je na osnovi meritev učinek omejevanja hitrosti na naših cestah obenem s predlogi, ki zadevajo omejevanje hi­ trosti na magistralnih cestah v SRS. Račun čiste torzije z diferenčno metodo. Analiza poškodb in sanacija potresno prizadete zgradbe na Kozjanskem. Stabilnost tenkostenskih nosilcev. Statični račun cestnega mostu čez Muro v Razkrižju. Izdelati je glavni projekt za petetažni samski dom, pri tem upoštevati racionalnost izbranih materialov in prikazati okvirno rekapitulacijo stroškov. Primerjava metod računanja sovprežnih presekov jeklo — beton. Analiza oblik eksperimentalnih diagramov aluminijevih zli­ tin in poskus klasifikacije. Vpliv vodoravnih in navpičnih stikov, izvedenih na objektu, na togost sten, sestavljenih iz montažnih elementov ter di­ menzioniranje stikov. Določanje lastnih frekvenc in nihajnih oblik ravninskih okvirjev. Opirajoč se na dosedanje objavljene obravnave problema izvajajte enačbe za konsolidacijo homogene elastične zem­ ljine v poljubnih ravninsko deformacijskih pogojih in na­ kažite način rešitve izvedenih enačb po metodi končnih elementov. Na situacijskem načrtu 1 :5000 je treba zdelat idejni pro­ jekt s podvariantami za 4 pasovno avtocesto Divača—Ko­ zina—Bertoki. Izdelati je treba študijo cestne povezave Rateče—Planica— —Tamar—Log pod Mangartom s predorom pod Jalovcem. z ^.p ' P r i im e k in im e D a tu m d ip lo m ir a n ja N a s lo v d ip lo m s k e n a lo g e 16. LAZAR Miroslav 30. 12. 1974 Računanje in dimezioniranje spiralnega podesta. 17. O JO Veselko 30. 12. 1974 Reševanje branaste konstrukcije, podprte v štirih točkah. 18. PRESKAR Anton 30. 12. 1974 Izpeljava elastoplastične matrike za nekatera napetostna stanja. 19. REŽUN Janez 30. 12. 1974 Določiti je sile in napetosti v lupinasti osnosimetrični kon­ strukciji in prikazati armaturo za spodnjo ploščo. 20. KORŠIČ Km j a 24. 1. 1975 Vpliv temperature na nosilnost tlačenih palic in kontinui­ ranih nosilcev iz1 jeklenih profilov. 21. MAJES Bojan 24. 1. 1975 Pripravite računalniški program za določanje deformacij in napetosti zemeljskih teles s kompleksnimi sovisnostmi med deformacijami in napetostmi tako, da postopno uporabite rešitev za linearno deformabilna telesa. 22. TOMAN Ivan 31. 1. 1975 Napravite geotehnično analizo priključkov južne obvozne ceste na most preko Ljubljanice. 23. IVANČIČ Dušan 31. 1. 1975 Nosilnost in deformabilnost prečno obteženih tlačenih pa­ lic za razna mejna stanja. 24. ŠTEFAN Darko 5. 2. 1975 Numerično računanje plošč. 25. PEROŠA Boris 12. 2. 1975 Modelna in računska študija šolskega vodostana ter pre- veritev nekaterih metod za hitro dimenzioniranje vodosta- nov. standardi, predpisi, zakonodaja PREGLED STANDARDOV JUS S PODROČJA GRADBENIŠTVA (Nadaljevanje objave v GV 1/1975 stran 18) PANOGA U GRADBENIŠTVO Glavna skupina Posebna gradbeniška dela U.J. O z n a k a L e to N a z iv C e n ad in JUS U.J1.010 1973 Zaščita pred požarom Preskušanje materiala in konstrukcij. Definicije poj­ mov 10,— U. JI.020 1973 Priprava vzorcev za določi­ tev kalorične moči 6.— U.J1.040 1973 Preskušanje gorljivosti ma­ teriala 17,— U.J1.06O 1973 Določanje hitrosti širjenja plamena 17,— U.J1.070 1973 Razvoj požara v preskusnih pečeh za konstrukcije 10.— U. JI.090 1973 Preskušanje odpornosti zi­ dov na požar 14,— U.J1.100 1973 Preskušanje odpornosti ste­ brov na požar 10,— U.J1.110 1973 Preskušanje odpornosti mednadstropnih konstruk­ cij na požar 10.— U.J1.160 1973 Preskušanje odpornosti vrat, oken in pokrovov na požar 14,— U.J1.170 1973 Preskušanje odpornosti dim­ nikov na požar 10,— U.J1.200 1973 Merjenje temperature na neizpostavljeni strani kon­ strukcije 10,— O zn ak a L e to N az iv C en ad in U.J5.040 1973 Toplotna tehnika v visokih gradnjah Določanje koeficienta to­ plotne prevodnosti po meto­ di krogle 10.— CJ.J5.042 1973 Določanje koeficienta to­ plotne prevodnosti po me­ todi cevi 14.— U.J5.054 1973 Določanje zaznavne toplote tal 14,— U.J5.120 1973 Termometri j a in termome­ tri. Splošni pojmi 10.— U.J5.122 1973 Stekleni termometri 26,— U.J5.124 1973 Laboratorijski stekleni ter­ mometri za splošne name- ne 6.— U.J5.126 1973 Stekleni termometri velike natančnosti 6.— U.J5.130 1973 Dilatacij ski (razteznostni) termometri 6 .— U.J5.132 1973 Termometri z Burdonovo spiralo 6 — U.J5.134 1973 Radiacijski (žarčni) termo­ metri. Definicije 6.— Glavna U.M skupina Gradbeni material JUS U.M1.010 1957 Preskus betona. Preskus na natezno trdnost pri upogibu prizme (koncentrirana obre­ menitev v sredini razpona) 10 — U.M1.011 1957 Preskus betona na natezno trdnost pri upogibu prizme (obremenitev v tretjinah raz­ pona) 10.— O zn ak a L e to N az iv C en ad in U.M1.012 1957 Preskus betona na tlačno trd­ nost betona na pritisk na de­ lih prizme, ki so nastali pri prelomu. Modificirana metoda kocke 6,— U.M1.014 1959 Beton. Učinkovanje materia­ lov, agresivnih na beton in zaščita pred njimi 20.— U.M1.050 1972 Plinasti in penasti beton. Pro­ izvodnja, uporaba in presku­ šanje. Osnovna določila 17,— U.M1.052 1972 Armirane strešne in mednad- stropne plošče iz plinastega in penastega betona 17.— U.M1.054 1972 Armirane zidne plošče iz pli­ nastega in penastega betona 17,— U.M1.056 1972 Nearmirane izolacijske plošče iz plinastega in penastega be­ tona 14,— U.M1.058 1972 Zidni bloki iz plinastega in penastega betona 14,— U.M1.060 1973 Gradbeni predizdelani elemen­ ti. Plinasti in penasti beton. Zaščita armature pred korozi­ jo 26.— U.M2.010 1968 Malta za zidanje 14.— U.M2.012 1968 Malta za omete 17,— U.M3.010 1965 Bitumen za voziščne gramoz­ ne posteljice 23.— U.M3.020 1961 Bitumenska emulzija za vozi­ šča (prometne površine) 29.— U.M3.030 1961 Razredčeni bitumen za vozi­ šča (prometne površine) 29.— U.M3.040 1961 Katran za vozišča 23,— U.M3.050 1961 Hladni katran za vozišča 23.— UjM3.090 1961 Jemanje vzorcev asfaltnih mešanic za vozišča in mase za zalivanje stikov 14,— U.M3.095 1964 Maso za zalivanje stikov na voziščih 26,— U.M3.100 1964 Preskušanje viskoznih tekočin oglj iko vodikovih veziv na vo­ zišča 14.— U.M3.200 1961 Tkanine iz jute, prepojene na eni strani 10,— U.M3.210 1961 Tkanine iz jute, prepojene in z nanosom 10,— U.M3.220 1961 Bitumenizirana lepenka brez posipa 10,— U.M3.221 1961 Impregnirana lepenka z nano­ som bitumena na obeh stra­ neh 10,— U.M3.225 1961 Preskušanje bitumeniziranih impregniranih lepenk 10.— U.M3.226 1965 Bitumenski trak z vložkom iz impregnirane lepenke 10,— U.M3.227 1965 Impregnirana steklena kopre­ na volna (vlakenska) 10,— U.M3.228 1965 Bitumenski trak z vložkom iz steklene koprene volne 10.— U.M3.230 1965 Bitumenski trak z vložkom iz aluminijaste folije 10,— U.M3.232 1965 Bitumenizirana lepenka, po­ suta na obeh straneh 10.— U.M3.240 1965 Hidroizolacij ski material, pri­ pravljen z razredčili za hlad­ ni postopek 14,— O zn ak a L e to N a z iv C en ad in U.M3.242 1965 Hidroizolacij ski material, pri­ pravljen z bitumenskimi emulzijami za hladni postopek 14,— U.M3.244 1967 Hidroizolacij ski material za topli postopek 10.— U1M3.246 1965 Hidroizolacij ski material iz mastiksa 14,— U.M4.020 1959 Lahki betonski agregati za predizdelane bloke. Kakovost­ ne zahteve in preskusne me­ tode 17 — UM4.021 1959 Lahki agregati za lahki beton za toplotne izolacije. Kako- vostne zahteve in preskusne metode 14.— 'J. 544.022 1959 Keramične straniščne školj- Lahki agregati za izdelavo lahkih betonov za kostrukcije. Kakovostne zahteve in pre­ skusne metode 20,— U.1VI8.002 1968 Malta za zidanje in orne ta va­ nj e. Preskusne metode 14,— U.M8.010 1965 Metode preskušanja bitumena 38,— U.M8.015 1963 Kemični in fizikalni preskusi plavžne žlindre 23,— U.M8.020 1959 Preskušanje zrnatosti gra­ nulacij agregatov za izdelavo betona 10.— U.M8.021 1959 Določanje prostorninske teže povprečnega zma in vpijanje vode drobnega agregata 10,— U.M8.030 1959 Določanje odpornosti agregata za beton proti drobljenju 10,— U.M8.040 1967 Oglj ikovodikove mešanice za vozišča 10.— Kvalitativno določanje katra­ na v bitumenu 10.— U.M8.042 1967 Kvalitativno in kvantitativno določanje bitumena v katra- nu 10.— U.M8.050 1960 Preskušanje konsistence beto­ na z merjenjem posedanja 10.— U.M8.052 1966 Preskušanje konsistence beto­ na z merjenjem razleza 10,— U.M8.054 1968 Beton. Določanje konsistence betona z aparatom Vebe 10.— U.M8.080 1965 Bitumenski trakovi za hidro­ izolacije. Preverjanje kakovo­ sti 14,— U.M8.081 1967 Oglj ikovodikove mešanice za gramozne posteljice Določanje prostorninske mase 6.— U.M8.082 1967 Določanje navidezne prostor­ ninske mase mineralnih in asfaltnih mešanic 14,— U.M8.085 1965 Metode preskušanja mase za hidroizolacije 17.— lT.ivrS.090 1966 Asfaltne mešanice za vozišča. Preskusi po Marchalu 32.— U.M8.091 1967 Oglj ikovodikove mešanice za vozišča. Izdelava poskusnih kock 10,— UM8.092 1966 Asfaltne konstrukcije vozišča. Določanje prostorninske mase vzorcev iz zgornjih in spod­ njih nosilnih slojev 10 — O z n a k a L e to N a z i v C en ad in U.M8.093 1967 Ogljikovodikove mešanice za vozišča. Določanje prostornin- ske mase in votlavosti mine­ ralne mešanice 10.— U.M8.094 1966 Asfaltne konstrukcije vozišča. Določanje vpijanja vode na vzorcih iz vozišč 10,— U.M8.095 1967 Ogljiko vodikove mešanice za vozišča Določanje nabrekanja v vo­ di 6,— U.M8.096 1967 Preskus obnašanja v vodi 10,— U.M8.097 1967 Ogljikovodikove mešanice Preskušanje raztegljivosti in sprijemljivosti mas za za­ polnjevanje stikov, izpostav­ ljenih vplivu pogonskih go- 6,—riv U.M8.098 1967 Preskušanje penetracije mas za zapolnjevanje stikov, iz­ postavljenih vplivu pogon­ skih goriv 6.— U.M8.099 1967 Določanje vsebnosti vode 10,— U.M8.100 1967 Ogljikovodikove mešanice za ceste. Določanje vsebnosti ve- ziv 20,— U.M8.101 1966 Vinilazbestne plošče za pode. Preskusne metode (razveljav­ ljen, zamenjan s standardom JUS G.S2.751). U.M8.102 1967 Ogljikovodikove mešanice za vozišča Določanje granulometrijske- ga sestava mineralne meša- 6,—nice U.M8.103 1967 Preskus tlačne trdnosti 6.— U.M8.104 1967 Preskus globine vtisnjenja 10.— U.Xvl9.010 1957 Uporaba premogovih ugaskov kot agregata za nearmirani beton in nearmirane predizde- lane betonske zidne bloke 10.— U.M9.011 1963 Žlindra iz plavžev, splošna določila 10,— U.M9.012 1963 Ekspandirana žlindra 6.— U.M9.013 1963 Topilniški kamen 10,— U.M9.014 1963 Granulirana žlindra 6.— U.M9.015 1962 Mineralna volna. Kakovostne zahteve dobave 17,— U M9.020 1960 Polnila za ksilolitne pode 10.— U.M9.030 1964 Trak v snopu (sortiran snop) 10.— U.M9.100 1964 Pletena trstika 14,— U.M9.101 1966 Vinilazbestne plošče za pode. Izmere in kakovostne zahteve (razveljavljen in zamenjan s standardom JUS G.E5.020) U.M9.105 1964 Plošče iz stisnjene trstike 20,— U.M9.150 1965 Gradbene plošče iz stisnjene slame 17.— Glavna skupina U.N Gradbeni predizdelani elementi JUS U.NO.050 1966 Gradbeni elementi. Mednad- stropna nosilna konstrukcija. Splošne zahteve 29.— O z n ak a Leto N a z i v C en ad in U.N1.011 1959 Opeka iz lahkega betona. Ob­ lika in izmere, kakovostne zahteve in preskusne metode 14.— U.N1.020 1965 Votlaki za zidanje, izdelani iz lahkega betona 23,— U.N1.030 1973 Bloki iz termoelektrarniškega pepela 14,— U.N1.050 1961 Betonske cevi za kanalizacijo 35.— U.N1.100I 1965 Votlaki za zidanje, izdelani iz betona 23,— U.N1.101 1965 Gradbeni predizdelani elementi Betonske armirane preklade nad vrati 14,— U.N1.111 1965 Betonske armirane preklade nad okni 20.— U.N1.201 1965 Stopnice 20.— U.N1.250 1973 Armirano betonska okna 35,— U.N2.010 1966 Mavčne plošče za pregradne stene 17.— U.N5.100 1973 Sanitarna oprema za stanovanja Sanitarna keramika. Defini­ cija, vrste in metode pre­ skušanja kakovosti 10,— U.N5.110 1973 Keramični umivalniki. Ob­ lika in mere 17,— U.N5.112 1972 Umivalnik iz sivega litega železa, emajliran 10,— U.N5.120 1973 Keramične straniščne školj­ ke s plitvim dnom. Oblika in mere 17,— U.N5.121 1973 Keramične straniščne školj­ ke z globokim dnom. Obli­ ka in mere 17.— U.N5.125 1962 Oblika izplakovanega ob­ robja straniščnih školjk 6,— U.N5.210 1971 Kopalne kadi iz sivega litega železa ali jeklene pločevine, emajlirane 14,— U.N5.220 1971 Kopalne polkadi iz sivega litega železa ali jeklene plo­ čevine, emajlirane 14.— U.N5.230 1971 Kadi za tuš iz sivega litega železa ali jeklene pločevine, emajlirane 10.— U.N5.300' 1972 Kuhinjska oprema za stano­ vanja Pomivalno korito, enojno 14.— U.N5.305 1972 Pomivalno korito iz sivega litega železa, enojno 10,— Ü.N5.306 1972 Pomivalno korito iz sivega litega železa, emajlirano, dvojno 10,— U.N5.310 1972 Pomivalno korito, dvojno 14,— U.N5.320 1972 Pomivalna omarica 23,— U.N6.020 1964 Stavbno mizarstvo 14,— U.N9.020 1959 Opeka iz plavžne žlindre 10.— U.N9.050 1966 Gradbeni predizdelani ele­ menti Okenske police iz umetnega kamna 23,— U.N9.051 1966 Okenske police iz naravne­ ga kamna 23.— U.N9.052 1966 Okenske police iz pločevine 17.— O z n a k a L e to N a z i v C en a d in U.N9.060 1968 Oprema stavb (zgradb) Garniura pisemskih nabi­ ralnikov iz pločevine s hori­ zontalnim odpiranjem 29,— U.N9.061 1969 Oprema stavb Garnitura pisemskih nabi­ ralnikov iz pločevine z ver­ tikalnim odpiranjem 26.— U.N9.062; 1971 Garnitura pločevinastih pi­ semskih nabiralnikov s po­ večano odprtino in z verti­ kalnim odpiranjem. Oblika 17.—in mere U.N9.300 1966 Strgala za obutev. Oblika in izmere 20,— Glavna skupina U.S Tipizacija gradbenih elemen­ tov, konstrukcij in objektov JUS U.S4.050 1964 Tipi konstrukcij vozišč za manjšo in srednjo prometno obremenitev 35.— U.S4.051 1964 Tipi konstrukcij vozišč za tež­ ko prometno obremenitev 59,— U.S4.062 1965 Tipi odvodnjevanja vozišč in cestnih pobočij' 80.— U.S4.064 1965 Tipi zavarovanja nasipnih in vklopnih pobočij in noge na­ sipov 59,— Glavna skupina U.D Osnovni gradbeni materiali (materiali, namenjeni izključ­ no gradbeništvu, razen proiz­ vodov metalurgije in narav­ nih surovin) JUS U.D3.101 1974 Stekelna koprena volna Kakovostne zahteve 14,— U.D3.102 1974 Preskusne metode 10.— iz strokovnih revij in časopisov IT — NOVINE Beograd, 1975. N. 625 Savezna konferencija SSRNJ U akciju za razvoj sveukupnog društvenog stvaralaštva. Str. 1— 2. Godina tehnoloških inovacija. Uredjuje ing. M. B o ž i ć : Uputstvo Saveznog zavoda za patente za sastavljanje prijave i opisa uzoraka i modela. Str. 2. Jugoslovanski nacionalni komitet IFJOMM. Simpozijum o mašinama i mehanizmima. Str. 3. Nacionalni komitet CJGRE. XII. savetovanje elektroenergetičara (od 20. do 24. 4. 1975 u Budvi). Str. 3. Program srednjeročnog razvoja OUR MINEL 1976-1980. Str. 5. M. M i m i c a : Jugoslovanski graditelji u svetu. Str. 5. O z n a k a L e to N a z i v C en a d in Glavna skupina Gradbeni material TI. M JUS U.M3.020 1974 Bitumenske emulzije. Pre­ skusne metode 20,— ” M3.022 1974 Anionska bitumenska emul­ zija za vozišča. Kakovostne zahteve 14.— U.M3.024 1974 Kationska bitumenska emul­ zija za vozišča. Kakovostne zahteve 14,— U.M3.200 1974 Impregnirana tkanina iz jute. Kakovostne zahteve 14,— U.M3.220 1974 Impregnirana kritna lepenka, brez bitumenskega posipa. Kakovostne zahteve 10.— U.M3.226 1974 Bitumenski trak z vložkom surove kritne lepenke. Kakovostne zahteve 14,— U.M3.227 1974 Bitumenska koprena volna. Kakovostne zahteve 14.— U.M3.229 1974 Aluminijasta folija, obložena enostransko. Kakovostne za- hteve 14,— U.M3.230 1974 Bitumenski trak z vložkom iz aluminijaste folije. Kako­ vostne zahteve 14.— U.M3.231 1974 Bitumenski trak z vložkom iz steklene koprene volne. Ka­ kovostne zahteve 14.— U.M3.232 1974 Bitumenska kritna lepenka. Kakovostne zahteve 14.— U.M3.234 1974 Bitumenski trak iz steklene tkanine. Kakovostne zahteve 14,— U.M3.240 1974 Hidroizolacij ski material, pri­ pravljen z organskimi razred­ čili, za hladni postopek 14.— U.M3.248 1974 Bitumenizirana perforirana steklena koprena volna. Ka­ kovostne zahteve 10,— Ing. B. L u k a č e v i ć : Tiha revolucija u bešumnoj energiji. Str. 9. Naučno-stručni skup o zaštiti okoline (u Mostaru od 20. do 21. 3. 1975). Str. 11. Laserska opto-elektronika. Medjunarodni seminar i izložba (u Miinchenu, od 24. do 27. 6. 1975). Str. 11. Tehničke zanimljivosti. Str. 12. IT — NOVINE Beograd, 1975. N. 626 J. B e č e j a c : Naše mogućnosti zaštite i unapredjenja životne sredine. Naučno-stručni skup u Mostaru od 20.—21. 3. 1975. Str. 1. Ing. M. B o ž i č , član Saveta godine tehnoloških ino­ vacija. Akcije Saveta godine tehnoloških inovacija. Str. 3. Prof. Dr. J. W e s l e y - T a n a s k o v i č : Neophodna inovacija celovitog sistema naučno-tehničkih infor­ macija u Jugoslaviji. (Prilog diskusiji o društvenoj aktivnosti na unapredjenju pronalazaštva i tehnič­ kih dostignuča. Sa sednice Sekcije za društveno- ekonomske odnose u društvenim delatnostima Sa­ vezne konferencije SSRNJ, 25. 2. 1975). Str. 4. Ing. D. D r a š k o v i ć , šef Biroa za standardizaciju ZJZ: Uticaj osnovnih vidova saobraćaja na dogra- djivanje životne sredine. Str. 6. Mrg. V. B r k o v i Ć: Švedjani su medju prvima do­ neli kompleksan zakon o zaštiti sredine. Str. 6. Tehničke zanimiljivosti. Str. 12. IT — NOVINE — Beograd, 1975. N. 633—634 Godina tehnoloških inovacija. Uredjuje: Ing. M. B o ž i č : Predog za donošenje za­ kona o industrijskoj svojini (2). Str. 3 in 11—13. Prof. B. K n e ž e v i ć : Inženjerska psihologija u si­ stemu radne prevencije. Str. 3. Ing. D. D r a š k o v i ć : Zagadjivanje životne sredine sa posebnim osvrtom na vode i stanje u SFRJ. Str. 8. P. G o d b e r g e r : Život, priroda 'i pokret u centru grada. Str. 9. IT NOVINE — Beograd, 1975. N. 635 Uredjuje ing. M. B o ž i ć : Predlog za donošenje za­ kona o industrijskoj svojini (3). Str. 3. Uredjuje: Mgr. M. T o d o r o v i č : Problemi i nepo­ sredni zadaci zaštite čovekove sredine u SAP Ko­ sovo. Str. 6. Privredna tribuna: Kupovina ili zakup računara. Str. 9. IT — NOVINE — Beograd, 1975. N. 636 Godina tehnoloških inovacija. Uredjuje Ing. M. B o ž i ć : Značaj službe za industrij­ sku svojinu u organizacijama udruženog rada. Str. 3. M. R a đ e n k o v i ć : Inženjeri i tehničari u godini tehnoloških inovacija. Str. 3. Revolt jednog raćionalizatora iz «Ikarusa«. Str. 4. Ing. D. Z o g o v i ć : Problemi i neposredni zadaci za­ štite čovekove sredine u SAP Kosovo (nadaljeva­ nje). Str. 6. Jugoslovenski zavod za standardizaciju: Standardizaci­ ja u oblasti zaštite i unapredjenja životne sredine. Str. 6. Prvi medj'uarođni sajam tehnoloških inovacija i trans­ fera tehnologije (6.—14. 9. 1975 u Beogradu). Str. 8. Privredna tribuna: Kopivina ili zakup računara (na­ daljevanje). Str. 9. Dr. Hanes A l f e n , prof. kalifornijske univerze, do­ bitnik Nobelove nagrade za fiziku u 1970 godini: »Atomi nisu za mir«. (Sa globalne tačke gledišta i u dugogodišnjoj perspektivi nuklearna energija je nepotrebna... ona je izuzetno opasna za čove- čanstvo. Npr.: sada ima već više od 10.000 nukle­ arnih bombi u Evropi, što znači da su nuklearni stručnjaci Zapadne i Istočne Evrope pripremili 10.000 katastrofa razmera jedne Hirošime). Str. 11. NAŠE GRADJEVINARSTVO. Beograd, 1975. N. 1 Dr. ing. J. L a z i ć , docent univ.: Osicilacije krivog štapa od visokoelastičnog materiala. Str. 2—6. Mgr. ing. R. V u k o t i ć , asist, univ.: Nosivost na tor­ ziju prethodno napreguntih armirano-betonskih no­ sača. Str. 6—10, 6 si. Ing. S. B r č i ć , asist. univ.: Elastična stabilnost više- spratnog jednobrodnog okvira. Str. 11—15, 3 si. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Str. 24. U istom broju Tehnike. Dr. ing. J. K o 1 i n : 150-godišnjica CARNOT-ovog pro­ cesa. Tehnika 1/1975, str. 1—9, 9 si., 4 tab. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 1/1975, str. 16—23. Obaveštenja — Information. Tehnika 1/1975, str. 193—204. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd 1975. N. 2 Ing. M. M a n o j l o v i ć i Ing. K. I l i ć : Jedan me­ tod proračuna rotaciono-simetričnih konstrukcija koriščenjem analogije sa sistemima linijskih nosa­ ča u ravni. Str. 1—12. Ing. M. R a k e t i ć : i Ing. P. Ž i v a n o v i ć : Nadvož­ njak u Stalaću. Str. 13—17, 11 slika. Ing. J. K r s m a n o v i ć : Proračun parametara bu_ šačko-minerskih radova. Str. 18—23, 7 si. U istom broju Tehnike: Transfer tehnologije u zemje u razvoju. Tehnika 2/1975, str. 3—33. 1975 — godina tehnoloških inovacija. Organizacija ra­ da 2/1975, str. 1—10. Obaveštenja — information. Tehnika 2/1975, str. 1—10-d. IZGRADNJA. Beograd, 1975. N. 3 Mgr. ing. V. M i h a i l o v i č : Dva pristupa problemu odredjivanja uticaj a u statički neodredjenim spreg­ nutim konstrukcijama. Str. 1—4, 2 si. Prof. Dr. ing. D. M i 1 o v i ć : Rezultati terenskih ispi­ tivanja lesnih naslaga. Str. 5—13, 14 si. Ing. S. C v e t k o v i č : Montaža UHF antena. Str. 14 do 20, 9 si. Ing. M. S t o j i č : Organizacija izvodjenja gradjevin- skih objekata u specijalizovanoj radnoj organiza­ ciji. Str. 21—28, 5 si. Ing. M. D e b e l j k o v i ć : Sanacija havarisanih čelič­ nih konstrukcija u montaži. Str. 29—34, 16 si. Ing. J. M l a d j e n o v i ć : Od ideje do racionalnog sta­ na (XII.). Str. 35. Ing. M. M i t r o v i č : Zaobidjene reči (nova rubrika »Aktualna tema«). Str. 37. Ing. S. V e n č a n i n : Nov britanski standard za beton. Str. 38—42, 3 tab. Prof. Dr. ing. J. S o v i n c : 25 godina Jugoslovenskog društva za mehaniku tla i fundiran j e. Str. 43. Pregled periodike i knjiga. Str. 44. IZGRADNJA — Beograd, 1975. N. 4 Ing. Č. K o v a č e v i č i drugi: Izgradnja HE »Mra. tinje«. Str. 1—28, 46 slika, 7 tabela. Ing. S. P o p o v i č i Ing. K. N e i m a r e v i č : Ra­ dovi na izgradnji hidrosistema »Ibar—Lepenac«. Str. 29—41, 22 slike. Ing. M. D a n č e v i ć i drugi: HE »Djerdap«. Str. 42—61, 39 slika. Ing. S. N i k o l i č : Organizacija radova za izgradnju HE »Bajina bašta«. Str. 62—67, 6 slika. J. O b l a k , tehn.: Izgradnja druge faze sistema HE »Vlasina«. Str. 68—73, 12 slika. Ing. Lj. Hr is to v : Lučna brana »Kasseb« u Tunisu. Str. 74—84, 16 slika. Ing. S. N i k o l i č : Organizacija radova u izgradnji HE »Kafue« u Zambiji. Str. 85—90, 60 slika. Ing. M. S t a n k o v i č : Radovi na izgradnji brane »Wadi Gotara« u Libiji. Str. 91—96, 8 slika. Gradbeni vestnik, Ljubljana 1975 (24), št. 7-8 185 Ing. M. M i t i č : Izgradnja novih naselja. Str. 97—108, 16 slika. Ing. S. R a d i v o j e v i ć i Ing. N. V l a t k o v i č : Po­ gon za remont gradjevinske mehanizacije. Str. 109—114, 13 slika. Srebrni jubilej GP »Hidrotehnika«. Str. 115—127. OOUR »Pomoravlje« — Svetozarevo. Str. 128—134. Dj. B o r i ć : Savremene tendencije osvetljenja čove- kove sredine. Str. 135—136. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1974. St. 259 ILG-588. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja sep­ tembra 1974 godine. 6 str. ILG-589. Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja septembra 1974 godine. 4 str. ILG-590. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim obla­ stima privrede u julu 1974 godine. 2 str. ILG-591. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim obla­ stima privrede u avgustu 1974 godine. 2 str. ILG-592. Stanbena izgradnja u društvenom sektoru do kraja septembra 1974 godine. 2 str. DGA-1311. Merenje poslovnog uspeha OOUR-a (autor F. K u l e n o v i č ) . 8 str. DGA-1312. Okolina i grad — osnova našega života (Pri­ kaz referata na kongresu »Constructa 1974« u Ha- noveru). 14 str. DGA-1313. Prilog proučevanju problema zamene teč­ nog goriva prirodnim gasom u industriji kreča u SR Srbiji. 36 str. KIG-164. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (od r, h. 736 — r. br. 837 — prikazi članaka iz ju- goslovenskih i stranih časopisa). 24 str. TKD-262. Cene gradjevinskog materijala u avgustu 174 god. 20 str. TKD-261. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradje­ vinskog materijala za teritoriju SFRJ u novembru 1972, 1973 i 1974 godine. 10 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1974. St. 260 ILG-593. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja okto­ bra 1974 godine. 4 str. ILG-594. Proizvodnja u industriji gradjevinskog mate­ rijala do kraja oktobra 1974 godine. 4 str. ILG-595. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim ob­ lastima privrede u septembru 1974 godine. 4 str. DGA-1314. Organizacija zajedničkih službi preduzeča (primer iz prakse. Autor F. K u l e n o v i č ) . 6 str DGA-1315. Faza sušenja u procesu proizvodnje gradje­ vinske keramike sa osvrtom na neke parametre koji se definišu i odredjuju (Autor V. K o v a č e ­ vič). 6 str. DGA-1316. Neka pitanja u vezi sa izgradnjom škola (Autor M. B a j 1 o n). 14 str. DGA-1317. Pregled naših i stranih propisa o evakuaciji smeća iz stanbenih zgrada i naselja (izradio J. Vukov) . 20 str. DGA-1318. Metode za dimenzioniranje i ispitivanje no­ sivosti konstrukcija na stazama i platformama aerodroma (Prikaz). DGA-1319. Stanje, tokovi i stremlenja jugoslov. indu­ strije grad j e vinskih materijala na bazi mineralnih sirovina (Autor P. B r z a k o v i č ) . 18 str. DGA-1320. Organizacija i realizacija vodjenja indeksa cene stanova (Prikaz). 4 str. Iz strokovnih revij in časopisov DGA-1321. Matematički modeli. Projektovanje cene u industrijskoj izgradnji stanova (Prikaz). 2 str. KIG-165. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (od r. br. 838—1004 — prikaz članka iz jugosloven- skih i stranih stručnih časopisa). 40 str. TKD-263. Cene gradjevinskih zadeva u trećem trome­ sečju 1974 godine (pr. SFRJ). 10 str. TKD-264. Prosečna prodajna cena gradjevinskog ma­ terijala za teritoriju SFRJ u decembru 1972, 1973 i 1974 godine. 10 str. TKD-265. Cene gradjevinskog materijala u septembru 1974 god. 24 str. TKD-266. Cene gradjevinskog materijala u oktobru 1974 god. 28 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1975, N. 261 ILG — 596. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja novembra 1974. g. 4. str. ILG — 597. Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja novembra 1974. godine. 4. strana. ILG — 598. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u oktobru 1974. godine. 2. stra­ na. DGA — 1322. Neka preimučstva primene lakvagregat- nih betona u industrijskom gradjenju stanova (Au­ tor U. Lazič). 14. strana. DGA — 1323. Toplotna obrada betona pre ugradjiva- nja. (Autor Ž. Kojič), 8. strana. DGA — 1324. Problematika demonstracionih gradili­ šta stanbene izgradnje. (Prikaz). 2. strana. DGA — 1326. Principi i načini utvrdjivanja obima i vrednosti projektantskih usluga I. faza. (Prikaz). 4. strana. DGA — 1327. Nomenklatura zanimanja u gradjevinar­ stvu. (Prikaz). 2. strana. DGA — 1328. Osnovj organizacije u gradjevinarstvu (Prikaz). 4. strana. DGA — 1329. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za grad­ jevinarstvo i arhitekturu« u 1974. godini. 1. Predmetni registar (naslovi separata ILG, DGA, TKD). 6. strana. DGA — 1330. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za gradjevinarstvo u arhitekturi u 1974. godini. 2. Autorski registar (u separatima ILG, DGA, RKD). 2. strana. KIG —• 168. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo (od r. broja 1 do r. br. 81. — prikazi članaka iz jugoslovenskih i stranih stručnih časopisa). 22. strana. TKD — 267. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradjevinskog materijala za teritoriju SRFJ u ja­ nuaru 1973., 1974. i 1975. godine. 10. strana. ...r;--] JUS — STANDARDIZACIJA Ing. Dj. L i s i c a : Rad verifikacione komisije. Str. 121—123. Uloga standardizacije u ekonomskom razvoju. Str. 124—128. Anotacija predloga jugoslov. standarda. Str. 129—132. Objavljeni jugoslov standardi. (Sl. list SFRJ, br. 51/ /1974). Str. 133. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta, čija. Str. 134—143. Informacije ISO. Str. 144. Pregled primljenih važnijih inostranih standarda. Str. 145—148. Ing. A. S. RUDARSKO-METALURSKI KOMBINAT ZENICA RMK ZENICA Rudarsko-metalurški kombinat »RMK-ZENICA« proizvaja v svojih moderno opremljenih obra­ tih in s sodobno tehnologijo HLADNO VALJANE TRAKOVE — SVETLE Z ZAOBLJENIMI ROBOVI: A. iz nizkoogljikovega jekla s trdnostjo na nateg 50—80 kp/mm2 v dimenzijah debelina h/mm 0,5; 0,8; 1,0; širina b/mm 10,0; 11,0; 12,0; 13,0; 14,0; 15,0 in B. iz ogljikovega jekla s trdnostjo na nateg 140—165 kp/mm2 v dimenzijah debelina h/mm 0,7—2,0; 0,9—2,0; 1,2—2,0; 1,5—2,0; 1,7—2,0 in širina b/mm 4,0; 5,0; 6,0; 7,0; 8,0; 9,0; 10,0. Dobava v kolutih z maksimalno težo 250 kg Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat RMK-ZENICA Zenica Tvornica za preradu žice BIHAĆ Bihać Telefon: 072/21 244; 077/22 226; telex YU RMKZE 43-129 Predstavništva: Beograd, Topličin venae 3/II; telex: 45-113 YU RMKPBG Zagreb, 8. maja 44/I, telex: 21-739 YU RMKPZG Ljubljana, Žibertova 11 Ploče-Luka Ploče Progres-Beograd — generalni zastopnik za zunanjo trgovino RMK-ZENICA INFORMACIJE 1 7 7 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVI 7-8 Serija: PREISKAVE JULIJ-AVGUST 1975 Vprašanje prave in navidezne konsistence materiala iz bazena luke Bar Uvod V letu 1974 smo imeli priliko obdelati rezultate raziskav, ki jih je za potrebe temeljenja pristaniških objektov izvedla Geotehnika Zagreb. Sami smo imeli možnost te preiskave dopolniti, tako da smo odvzeli vzorce na odkopanih brežinah bazena luke s pomočjo potapljačev. Bolj ali manj reprezentativne vzorce smo odvzeli s posebnimi cilindri premera 150 in 300 mm. Zabili smo jih v zemljino 'in nato okolico odkopali. Kontrolno smo zraven jemali še manjše vzorce pre­ mera ~ 50 mm. Izkopane vzorce smo takoj penetrirali in nato neprodušno zaprli za transport v laboratorij. Istočasno smo pregledali vse od leta 1971 do 1974 z bagrom 'izkopane brežine kakor tudi deponije, kamor se je izkopani material odlagal oziroma v morju sedi- mentiral. Namen naših preiskav ni bilo fundiranje, ampak ocena kategorije izkopa, ki je bil v času na­ ših preiskav vzakjučni fazi. Na osnovi raziskovalnih vrtin, 'izvršenih za potrebe temeljenja obale in nasipov in 10 predhodnih orientacijskih vrtin, smo morali s pomočjo dodatnih mehanskih, kemičnih in petroloških preiskav ter z geološko korelacijo sklepati na prvotno razporeditev in zbitost sedimentov v bazenu. V veliko pomoč so nam bili pri tem številni standardni penetra- cijski preizkusi, ki jih je izvedla Geotehnika v prečnih in dveh vzdolžnih profilih ob1 bazenu (1. tabela). Na osnovi korelacijskih tabel Terzaghija in Pecka kakor tudi tabel v našem Pravilniku iz leta 1974 ter primerjalnega diagrama enoosne tlačne trdnosti in Tabela 1 ZBIRNI REZULTATI VZORCEV KOHEZIJSKIH ZEMLJIN GEOTEHNIKE, ZAGREB 1970 V rs ta g lin e p o AC Š te v ilo v z o rc ev S r e d n ja v re d n o s t S P P -N M in .-M ax . S P P -N Iz r . e n o o sn a tla č . t rd n o s t q = k p /c m 2 Iz r . p o v p r . k o h e z i ja c = k p /c m s CI 3 7,0 4—9 0,93 (0,53—1,20) 0,47 CL 12 5,6 3—10 0,74 (0,40—1,34) 0,37 MI 2 6,0 5—7 0,80 (0,66—0,93) 0,40 ML 18 5,9 4—25 0,79 (0,53—3,34) 0,40 CL 11 6,5 4—10 0,87 (0,53—1,34) 0,44 Povpr. E 46 6,5 3—26 0,84 (0,40—3,34) 0,42 povprečne vrednosti ročne penetracije po Hargitaiju (Bled, 1974), smo lahko sklepali na kohezijo anorgan­ skega materiala v bazenu luke Bar. Del te kohezije, dobljene po standardnem penetracijskem preizkusu, gre lokalno lahko na račun dodatne organske arma­ ture morskega rastlinstva, o čemer bomo podrobneje spregovorili kasneje, večji del pa praktično ni bilo mogoče dokazati direktno, ampak le z geološko pre­ sojo. Splošni pregled Luka Bar je geološko situirana v erodirani gubi, katere južno krilo sestavljajo ploščati zgomjekredni apnenci v grebenu Volujice, na njih pa leži eocensko- oligocenski fliš, ki je v luki in na barskem polju pre­ krit s kvartarnimi rečnimi in morskimi glinasto me­ lj astimi sedimenti, katerih prvobitni izvor pa je v glavnem kopenski iz zaledja Bara. Segajo vsaj 25 m pod morje, medtem ko se severno ob cesti Bar—Ul­ cinj spet pokaže fliš na površini. V bazenu luke se rečni in morski oziroma bolje rečeno fini in grobi sedimenti med seboj mešajo. Na obali Volucije se jim na kontaktu blizu apnenca pri­ družujejo še bolj ali manj sprijeti pobočni grušči. Gro­ be naplavine sestavljajo prodi (GW, GFs-c, GP) in pe­ ski (SW, SFs-c, SP, SU) in jih je nanosil bivši hudo­ urniški potok Rikavec, ki se danes izliva več sto me­ trov bolj' vzhodno direktno v morje skozi predor pod Volujico. Potok je nekoč meandriral v odvisnosti od količine naplavin, ki jih je nosil zlasti v zimskem času s seboj, kakor tudi ob jakosti tukaj še močnega jadranskega toka (5km/dnevno) in pogostih morskih vetrov. Rečni prodi segajo globoko v morje, dokazani so še pod glavnim lukobranom v globljih plasteh, medtem ko segajo morski glinasti sedimenti še daleč vzhodno od pristanišča, zlasti med spodnjim in zgor­ njim prodom (analogija po Vidicu, 1965). Pri nasta­ janju teh naplavin je sodeloval tudi vpliv grezanja jadranske obale v zgodovinskem obdobju. Po neotek- tonski Študiji Arsovskega (Bled 1974) se je obala okrog Bara v mlajšem obdobju posedla za okrog 10 metrov. To je delno v zvezi s prečkanjem jadranske potresne črte čez to ozemlje. Iz zgoraj navedenih dejstev sledi, da je bilo to območje pod stalnim vplivom različnih geoloških in hidroloških pogojev kot malokje v Jugoslaviji in da je to ustvarjalo tudi veliko raznolikost ter posebnost sedimentov. Sestava materiala v bazenu luke med Volujico in glavnim lukobranom. Pri opisu plasti se bomo ozirali predvsem na sedi­ mente do globine — 14 m, do kamor je v glavnem se­ gal bagerski izkop za luko. Pri tem je treba upošte­ vati, da dno starega prvotnega terena od vzhoda do izhoda iz luke pade približno ravno toliko. V tem ne­ koliko zaprtem delu morja je imelo odlične pogoje za rast bujno morsko rastlinstvo. Posebno močno je bila razvita vrsta trave Posidonia oceanica. Raste v sorazmerno čistem morju v globini od 3 do 20 m, do­ seže višino 1 m, ima široke liste do 2 cm in zelo raz­ vejano in močno koreniko s številnimi razvejanimi koreninami. Če je poplavni sedimenti ne pokrijejo več kot 10 cm na debelo, jih preraste in uspeva na­ prej. Ljubi trdnejše zemljine, ne skale niti rahle zem­ ljine, njeno močno in žilavo korenje obsega 1 m2 in več. Iz poročila Fonda Ugota povzemamo, da uspeva predvsem v južnem Jadranu, v severnem je zelo redka. Podobna vendar manjša in tudi iz družine trav je tu zastopana Zostera marina, ki je manj občutljiva za čistost morja in enako uspeva do globine 20m. Ima zelo žilave liste, vendar bolj redke in raste na bolj drobnozrnastih tleh. Listi so široki 3 mm in dolgi do 30 cm. Je razširjena po celem Jadranu. Alga Cystoce- ira sp. raste normalno na skalnatih tleh Jadrana. Je enoletnica, raste posamezno, grmičasto ali tudi v tra­ tah. Doseže velikost nekaj cm do 1 m. Njene ostanke smo našli ob Gatu 1 v globini 11 m nagrmadene sku­ si. 1 Luka B ar z bližnjim zaledjem (po Vidicu) Kohezivne zemZ/Vne SI. 2 D ia g ra m g o s to te D r p r i n e k o h e z iv n ih t e r t r d n o s t i (q) k o h e z iv n ih z e m lj in v p r im e r ja v i s s t a n d a r d n o p e n e t r a c i jo S l. 3 O d k o p a n a m o rs k a b re ž in a p o d o b a lo V o lu jic e P80/-12 m . B re ž in a j e s r e d n je s t r m a in d e ln o p re v is n a o d le t a 1972. K a ­ r a k te r i s t i č n o za p r e te ž n i d e l b re ž in ob V o lu jic i paj z drugim rastlinstvom v skupni količini 75 vol-%. Skupaj z morskim rastlinstvom, zlasti s Posidonio, je živelo v simbiozi pogosto tudi bujno drobno morsko živalstvo, školjke in drobni polžki. Bolj so razširjeni v vzhodnem delu bazena, podobno kot rastlinstvo, in doseže do 17,5 ut. % ali 27-%, v zahodnem globljem de­ lu pa do 3,5 vol-%. S l. 4 V z o rc i T r a v e » P o s id o n ia O cean ia« iz B a r a , s v e ž a n a p o ­ v r š in i (lev o ), In k o r e n in e v b a z e n u o b G a tu I (P94/-5 m ) Mehansko smo preiskali najpogostejšo rastlino Po- sidonio in sicer iz območja P 94, U 1, gl. 5 m. Dolo­ čali'smo natezno trdnost. Na koreninah smo dobili vrednosti od 10 do 22,2 kp/cm2, povprečno 11,8 kp/cm2, na listih pa celo 147 kp/cm2. Podrobno smo preiskovali tudi glinaste delce. Se­ stavlja jih predvsem montmorilonit, kar potrjuje DTA in benzedinska reakcija. Melj ni delci so pretežno apneno-dolomitnj kot tu­ di kremenovi silikatni delci, primes muskovita, tež­ kih mineralov in organskih snovi, ki jih je po kemič­ ni analizi v glini in melju skupaj vsaj 0,5®/» in več. S l. 5 O d k o p a n a b re ž in a b a z e n a ju ž n o od G a ta I , v P94+ 7/-8 -1# m . K a r a k te r i s t ič n o z a p r e te ž n i d e l b re ž in ob G a tu I S l. 6 M ik ro s k o p s k i p o s n e te k o s ta n k o v m o rs k e g a r a s t l in s tv a v f r a k c i j i p e s k a (P90/-11 m ) Sl. 7 V o tle a p n e n e lu p in ic e v f r a k c i j i p e s k a (P90/-11 m ) Posebno zanimiv je glinen mineral glaukonit, ki je ti­ pično morskega nastanka. V barskem morskem okolju je imel na razpolago vse pogoje: razgibano vodo, rah­ lo oksidacij sko, ustrezne alkali jske katijone iz tufsko- bentonitnega zaledja, in biotit. Glaukonit je zelenka­ ste barve in grozdasto oblikovan. Zaradi zgoraj ome­ njenih montmorilonitnih mineralov in organskih pri­ mesi za sedimentacijsko analizo nismo uporabili nor­ malne aerometrske metode in vodnega stekla kot anti- koagulacijskega sredstva, ampak pipetno metodo po Kohlu ter dodatek natrijevega pirofosfata, ki bolje nevtralizira organske snovi in uspešno preprečuje ko­ agulacijo glin. To metodo zelo uspešno uporabljajo pedologi in jo zato priporočamo vsaj glede dodatka pirofosfata za pripravo vzorcev v geomehanskih labo­ ratorijih, kadar imamo opravka s podobnimi sestavi­ nami. Za ilustracijo naj povemo, da smo dobili s to metodo 4- do 5-krat več delcev pod 0,005 mm, kot jih je določila Geotehnika. Do enakih razlik prihajamo tudi pri naših analizah v Ljubljani, kar lahko bistve­ no vpliva na interpretacijo. V peščenih frakcijah smo dobili razen pretežnih drobcev kremena zelo veliko že omenjenih votlih lu­ pinic, katerih količina je v tej frakciji dosegla 35,9 “/o ut. ali 54,5 vol-®/». To omenjamo ponovno zato, da bi razumeli, koliko »naravne vlage« se lahko skriva sa­ mo v teh lupinicah. Razumljivo je, da smo tudi v tej frakciji našli delce morskega rastlinstva in sicer v količini od 1 do 10 ut. °/o oziroma 2 do 20 col-0/» suhe trave. Sestav proda se od kraja do kraja spreminja tako granulacij sko kot tudi petrografsko. Našli smo prodnike do 200 mm. Tudi prod je delno preraščen s travo, ki pa ni gosta. (Se nadaljuje) Anton Grimšičar, dipl. inž. ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ geomehanske preiskave - geotehnična dela PREVISNA STENA V BAZENU LUKE BAR, KJER JE BIL IZ­ VRŠEN IZKOP Z VELIKIM PLOVNIM BAGROM »BLED« PODJETJA »IVAN MILUTINO­ VIČ« IZ BEOGRADA. LUKA BO LAHKO SPREJEMALA LADJE Z GREZOM DO 14 m. KLJUB VELIKI MOČI OKOLI 5000 HP JE NALETEL BAGER PRI DELU NA VELIKE TEŽA­ VE ZARADI PREPREŽENOSTI MORSKIH OBREŽNIH SEDI­ MENTOV Z MORSKO TRAVO IN S KREMENOVIM PRO­ DOM. NALOGA ZRMK JE BI­ LA UGOTOVITI LASTNOST IN RAZPROSTRANJENOST TEH MATERIALOV TER NJIH VPLIV NA TEŽAVNOST IZKO­ PA. PRI TEM SMO SE PO­ SLUŽEVALI LASTNIH METOD IN NAVODIL MEDNARODNE­ GA ZDRUŽENJA ZA BAGRA- NJE. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O SEIZMIČNI MIKRORAJONIZACIJI V ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA SEIZMIČNO GRADBENIŠTVO, JU­ GOSLOVANSKEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA SEIZMOLOGIJO IN INSTITUTA GRADJEVINARSTVA HRVATSKE JE BIL V DNEH 16,—17. 10. 1975 ORGANIZIRAN NA PLITVIČKIH JEZERIH JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O SEIZMIČNI MIKRORAJONIZACIJI. NAMEN SIMPOZIJA JE BIL, DA ZAINTERESIRANIM STROKOVNJAKOM S PODROČIJ GRADBENIŠTVA, SEIZMOLOGIJE, GEOLOGIJE, ARHITEKTURE IN URBANIZMA PRIKAŽE NAJNOVEJŠE STANJE V SVETU IN PRI NAS GLEDE REŠEVANJA PROBLEMOV MIKRO- RAJONIZACIJE MESTNIH NASELIJ IN VEČJIH GRADBIŠČ. S PROJEKTIRANJEM SEIZMIČ­ NO ODPORNIH ZGRADB NAJ SE DOSEŽE ZMANJŠANJE RUŠILNEGA UČINKA POTRESOV. POSEBNO POZORNOST JE SIMPOZIJ POSVETIL ŠTUDIJU LOKALNIH POGOJEV V SEIZ­ MIČNO AKTIVNIH CONAH. DELOVNI PROGRAM SIMPOZIJA JE BIL IZREDNO BOGAT: OBSEGAL JE SKUPNO 25 STROKOVNIH REFERATOV. UVODNO POROČILO: PROBLEM SEIZMIČNE MIKRORAJONIZACIJE V SVETU IN PRI NAS Z VIDIKA SEIZMIČNEGA GRAD­ BENIŠTVA JE IMEL DIPL. INŽ. SERGEJ BUBNOV. A 87 4 Zaščita pred uničenjem G radbena dela in sp o m e n ik i se ne m o re jo več u p ira ti sp re m e n jen im in vsak dan ve č jim o b re m e n itva m , ki iz v ira jo iz o ko lja . W a c k e r-C h e m ie je razv ila u čv rščeva lec p e šče n ja ko v na s ilik o n s k i o snov i. Ta znova dova ja p repe re lim , b o ln im kam en inam na ravno vez ivo in jim da je o d p o rn o s t p ro ti vo d i. Torej prispevek k zaščiti okolja. W a c k e r-C h e m ie nud i s u ro v in e za na jraz lične jša p o d ro č ja in po tre be vsa kd an je ga ž iv lje n ja : s ilik o n e ,te rm o p la s tič n e um e tne m ase, um e tne sm o le , razredčila , k lo ro ve o g ljik o v o d ik e , zašč itna sredstva za ras tline in o sn ovn e ses tav ine za ke m ičn o in fa rm a ­ c e v tsko in d u s tr ijo . WACKER-CHEMIE GMBH 8 M ü n c h e n 22, P os tfach B R D WACKER SPEC IALIZ IR AN O TRG O VSKO IN PRO IZVO DNO PODJETJE Z G R AD BEN IM M ATERIALO M TOZD — TRGOVINA Ljubljana, N. SUB. O. Kurilniška 10 poslovalnice, specializirane za prodajo materialov za gradnjo TOZD — PROIZVODNJA N. SUB. O. Novolit Nova vas proizvodnja lahkih gradbenih plošč iz lesne volne in cementa ter večslojnih plošč — KOMBI Proizvodna linija izdelovanja lahkih gradbenih plošč v tovarni Novolit, Nova vas Program TOZD NOVOLIT v Novi vasi je izdelovanje lahkih gradbenih plošč pod nazivom »NOVOLIT«. Plošče so več­ namensko uporabne, saj so konstruktivni element, poleg tega pa še odlični toplotni izolator, ker močno vpijajo zvok. Plošče so v dimenzijah 2000 X 500 mm in debelinah 25, 35, 50, 70 in 100 mm. »NOVOLIT« plošče sestavljajo dolga, enakomerna, s portlandskim cementom prevlečena mine­ ralizirana lesna vlakna, ki so stisnjena. Pri tem les obdrži svoje naravne lastnosti, vlakna pa ostanejo elastična in tako »NOVOLIT« plošče rešujejo tudi probleme zaščite pred hrupom. Uporabne so za stene, strope in pode. V letu 1975 je tovarna pričela tudi z izdelovanjem tako imenovanih »KOMBI« plošč, ki pa so sestavljene iz plasti »NOVOLITA« in stiropora. Novost teh plošč je v racional­ nejših dimenzijah kot tudi v teži. Le-te pa so v dimenzijah 2000 X 500 mm in debelinah 25, 35, 50 in 75 mm. Zato je prednost teh plošč predvsem v boljši toplotni zaščiti. TOZD KOVINSKI OBRATI MARIBOR N. SO L O. 62000 MARIBOR, SOKOLSKA 60 - TEL. 23271 GMDiS Asfaltna baza AB 4-40 proizvodnje Gradis — TOZD KO MARIBOR ima naslednji proizvodni program: © asfaltna avtomatska baza AB 4—40, kapaciteta 40 t/h © asfaltna baza AB 2—15, kapaciteta 15—20 t/h © avtomatska asfaltna baza GKW — 60, kapaciteta 60 t/h © protitočni mešalec PM 500, kapaciteta 22 m3/h e protitočni mešalec PM 250, kapaciteta 12—-15 m3/h © protitočni mešalec PM 750, kapaciteta 32 m3/h © mešalec malte MM 150, kapaciteta 3 m3/h © izdelava in montaža vseh vrst jeklenih konstrukcij © izdelava in montaža ključavničarskih izdelkov za stanovanjske in industrijske objekte * remont gradbene mehanizacije za lastno podjetje in tuje naročnike © izvedba vseh vrst kritine na stanovanjskih in'industrijskih objektih © izvedba in montaža kleparskih izdelkov.