VZ/AND (uMice... NO. 67 Ameriška Domovi im a AMCRICAN IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, APRIL 4 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Amerika našla novo vporabo rdečih valut Poljski in ameriški strokovnjaki bodo skupno izvedli vrsto laboratorijskih zdravstvenih proučevanj. WASHINGTON, D. C. — Na Poljsko smo tekom zadnjih let dobavili že toliko hrane s plačilom v poljski valuti, da stvarno vemo, ;kam s tem denarjem. Ako bi ga hoteli prevzeti v papirnatih novčanicah in prepeljati v Ameriko, bi rabili skoraj cel vlak, kajti v Varšavi ima naše poslaništvo na bančnem k°ntu pri poljski narodni ban. ki kakih 8,000 bilijonov zlotov! Iznajdljivosti našega tamošnje-&a poslanika J. Beama se je po ložkih pogajanjih s poljsko vla-<10, ki sc trajala nad eno leto, pomočilo, da je pregovoril poljsko vlado na sledeči sporazum: ameriški in poljski medicinski konjaki naj naberejo deset važnih problemov, ki potrebujejo laboratorijske obdelave, in jih Potem obravnavajo v skupnem 2nanstvenem delu tako v Varša-vi kot v Ameriki. Brez vmešavanja vlad! Učenjaki ne bodo samo izme-njavali tega, kar bodo dognali v laboratorijih, pomagali si bodo fioedseboj tudi v skupnem pre-Iskavanju. Stroške za to delo nosila Amerika, ki bo za za-čet&k namenila protivrednost $2,000,000 v poljskih zlotih. Glavno pa je, da se bo delo vr-Glo v direktnem stiku med zainteresiranimi učenjaki in da se Vanje ne bo vmešavala ne polj-slca ne naša administracija. Take vrste sporazume so do oodaj komunistični režimi zme-raj odbijali, zmeraj so hoteli, da gredo vsi stiki preko njihovih ^Pravnih zaupnikov. ^oljska pristala zaradi pomanjkanja deviz ^ Sporazum ima tudi velik prak-‘<'on pomen. Je to prvikrat, da ^odo delali strokovnjaki obeh strani popolnoma neodvisno od v ad in ja bodo v medsebojnih etikih, ki jih ne bo nihče kbn-roliral. Ne bi pa mogli reči, a je poljska vlada drage volje rtl3tala na ta sporazum. Bila je anJ naravnost prisiljena. Le-s bi bila namreč morala začeti ^Plačevati Ameriki nekaj dol-®°v v dolarjih, ki jih nima na tretek. Sedaj ji dolarjev ne bo VII 6117 St. CUir Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 9 rceaece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIpTION rates . ■Inited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Oblo No. 67 Wed., April 4, 1962 bom jaz povedal tebi. Okvir tega, kaj se sme povedati, bodo pa določevali vojaški in politični oziri in ne znanost. Ne bi hoteli reči, da so razgovori o raziskavanju vesolja nepotrebni ali celo nevarni za našo narodno obrambo. Opozoriti smo samo hoteli, kako kočljivi so in kako veliko medsebojnega zaupanja zahtevajo. Čim več bo medsebojnega zaupanja, tem bolj bo potrebno medsebojno barantanje s tehničnimi dognanji. Navidezno znanstvena konferenca bo torej imela čisto politično podlago, temeljila ne bo na želji po izmenjavanju znanja, ampak obsegu medsebojnega zaupanja. Več uspeha pa konferenca lahko doseže pri sporazumevanju vporabe tistih znanstvenih dognanj, ki so splošno znana. Imamo v mislih vremenske in komunikacijske rakete. V njihovih glavah je danes že toliko instrumentov, da dajo celo kopo podatkov, ki so važni za vremenske napovedi in za radio, televizijo, brezžično telefoniranje in telegrafiranje. Važen bi bil tudi sporazum o medsebojni pomoči, ako bi se astronavti znašli nenadno v zadregi ali bi jim pretila nesreča, morda celo smrt. Važno je dalje na primer tudi vprašanje, čigava je gondola, ako pade v tuje roke, ali astronavta lahko obtožiš špijonaže itd. Ako bi konferenca tudi na tem področju dosegla sporazume, jih moramo že danes kar naprej pozdraviti" Ferra, g. Lojze Gregorin, g. prispevati za avtomobil. S Ivan Hauptman, g. Milan Hoja, svojimi molitvami imate prili. g. dr. Miha Krek, ga. Jean Kuri. ko, da tudi vi prinesete dar za lich, g. Stanko Mašič, ga. Marija petstoletnico škofije. Morda Merala, g. in ga Osredkar, g. boste s svojimi molitvami še Matthew Penko, g. in ga. Louis več doprinesli, kot pa če bi od-Pierce, gdč. Manca Preša, ga. rinili nekaj dolarjev za avto. Skupno raziskavanje vesolja? Ko je Hruščev v februarju častital Kennedyu na posrečenem poletu astronavta Glenna, je sprožil idejo, da bi bilo dobro, ako bi se napravil poskus skupnega raziskovanja in uporabe vesolja. Ideja sama po sebi ni nova. Združeni narodi imajo že dolgo poseben odbor, ki naj bi se pečal ravno s tem problemom. Kennedy je zagrabil za idejo; 7. marca je poslal Hru-ščevu predlog o sodelovanju pri raziskavanju in uporabi vesolja. Med tem so ZN pozvali vse države, naj povedo, kaj so do sedaj dosegle pri raziskovanju vesolja. Podatke rabijo za svoj omenjeni posebni odbor. Na poziv je odgovorila Amerika, iz Moskva še ni nobenega poročila. Ameriški podatki so pokazali zanimiv rezultat: Amerika je poslala okoli zemlje že 65 satelitov, Rusija samo 13. Amerika je poslala v vesolje 3 gondole, Rusija dve. Trenutno je še pri življenju 10 ameriških satelitov, od ruskih pa nobeden. Ta statistika gotovo ni prijetna za tovariša Hruščeva, ki mora še vpoštevati dejstvo, da od poleta astronavta Titova v lanskem avgustu ni spravil v vesolje ali okoli Zemlje ničesar posebnega. Nagnal je svoje strokovnjake, da so šele sedaj poslali v vesolje novo gondolo. Polet pa m bil uporaben za propagando, kajti slučajno je Amerika napravila ravno isti dan posrečen poskus z raketo Titan, ki je rabila potisno silo, ki je do sedaj še nismo dosegli v Ameriki. Med tem so ZN sklicali sejo odbora za vesolje za 19. marca. Kennedy je porabil to priliko, da je objavil svoje pismo Hruščevu od 7. marca. V pismu sprejema moskovsko idejo o sodelovanje pri raziskavanju vesolja in stavlja kar pet konkretnih predlogov, ki naj pomenijo začetek sodelovanja; Amerika in Rusija naj pošljeta okoli zemlje vsaka svojega vremenskega satelita in si potem izmenjavata vremenske podatke; Amerika naj vežba ruske tehnike za postaje, ki naj kontrolirajo delo satelitov, Rusija pa ameriške; skupno, toda vsaka s svojim satelitom, naj preiskujeta magneta polja okoli zemlje; skupni naj bodo poskusi s komunikacijskimi sateliti, skupna naj bo tudi “medicina v vesolju.” Hruščev je dal na predloge predsednika Kennedya pritrdilen odgovor, toda ga je vezal na razne pripombe in pogoje. Med njimi je najvažnejša pravilna pripomba, da imajo rakete in instrumenti za raziskavanje vesolje lahko obenem tudi pomen za narodno obrambo in da mora torej skupno raziskavanje poznati gotove meje. To je res. Rakete nosijo v svojih “glavah” tudi lahko atomske bombe. Instrumenti lahko fotografirajo ne samo solnca, lune in zvezde, ampak tudi oporišča in letališča na zemlji. Vkljub temu sta se Kennedy in Hruščev domenila, naj strokovnjaki skušajo na zasebnih sestankih sestaviti program za razgovore. Ni še jasno, ali naj se pozneje razgovori na podlagi je v osamelosti naša velika to-doseženega sporazuma o programu vršijo v okviru ZN lažha. Kako dolgo jo bomo ali ne. Tako daleč smo danes. Nas trenutno zanima vprašanje, ali bo iz te moke kaj kruha. Zakaj je Hruščev zainteresiran na skupnih raziskava-njih, to ni težko uganiti. Dolge mesece je raziskavanje vesolja prepustil Ameriki. Njegovi strokovnjaki so lahko v laboratorijih dognali različne domneve, toda v praksi jih niso mogli preskusiti. Naši strokovnjaki so v tem na boljšem. Dognali so v praksi veliko dejstev, ki so komunistom neznana. Da to drži, se vidi tudi po tem, kar so Rusi zadnje čase baje ugotovili v vesolju in kar obetajo, da bodo dognali. Na naše strokovnjake niso poročila iz Moskve in v ruskem strokovnem časopisju napravile nobenega vtisa. S čemur bi se komunisti radi bahali, je pri nas že znano. To in še kaj drugega bi ruski strokovnjaki radi zvedeli od naših. Ne moremo se spuščati v tehnična vprašanja, podčrtali bi samo še, zakaj so naši strokovnjaki zainteresirani na skupnem delu pri raziskavanju vesolja. Amerika ne taji, da so Rusi pred nami v razvoju potisne sile, to je tiste sile, ki žene rakete v vesolje. Naši strokovnjaki upajo, da bodo BESEDA IZ NARODA Sama hvala je premalo! du?“':nlh v a°veku ' “ pnblizavanje skrivnostnim voz- Kristina Strucil, g. M. J. Teka-vec, g. Joe Vrečar in ga. Pavla Ziherl. Bog, povrni obilno vsem s svojim blagoslovom! Lepo prosimo še za nadalnje darove. Ne moremo odnehati, dokler čutimo, da je naša pomoč nujna. Poleg skrbi za naš duhovni in umski napredek je ta akcija v tem poslovnem letu naša naj večja skrb. Zelo smo hvaležni vsem rojakom in rojakinjam^ ki nas razumejo. Darove, prosimo, pošiljajte na naslov: Slovenski akademski v Ameriki, 1166 E. 72. St. Cleveland 3, Ohio. Clevelandski odsek Save. S tem, da bomo molili za uspeh misijonov v Ljubljani bomo utrdili naše1 slovensko in duhovno občestvo z brati v domovini. Za Boga in Slovenijo! Molitvena zveza. Smrt ga je nepričakovano vzela Cleveland, O. — Pozdravljeni g. urednik! Ker se bližajo veseli velikonočni prazniki, bi zelo želel, da bi izdali posebno velikonočno prilogo. Zadnja božična je bila izredno lepa. Kaj naj rečem 'k temu, le hladno besedo — hvala? Toda, če se ne motim, pravijo, da je neki konj v Ribnici od same hvale poginil. To samo za primero. Lepi so dopisi iz vseh krajev Amerike. Nekateri hvalijo, drugi grajajo. Ubogi urednik mora imeti res trdo kožo. Kje pa je naša hvaležnost? Ja, boš rekel, saj vendar plačam naročnino, novih naročnikov pa ne morem dobiti. Jaz pa pravim, da se lahko tudi drugače izkažemo listu hvaležni. Kako? Na primer takole: Namesto, da bi prijateljem in znancem pošiljali velikonočne kartice, jim voščimo veselo veliko noč potom Ameriške domovine. Ne bo dosti stalo, naši Slovenci po Ameriki in Kanaidi bodo pa z veseljem prebirali v listu naša velikonočna voščila in pozdrave. Ali ne? Jaz, g. urednik, želim, da že sedaj določita en prostorček za moja velikonočna voščila vsem Slovencem in Slovenkam po vsem širnem svetu, kamorkoli gre Ameriška Domovina. Račun mi pa že pred prazniki pošljite, dokler imam še denar. Ne mislite, dragi urednik, da Vas s tem ponižujem. Vem, da ni pri Vas še take revščine, toda gledati moramo na bodočnost. Vsi pionirji lezemo počasi v starost in slovenska beseda ohranili? Kako širokogrudni smo do nje? Smo morda skopi? Proč s skopostjo in korajžno naprej! Bog živi vse zavedne in nezavedne rojake in rojakinje! A. Jaksetich. ------o------ Duhovne vrednote Cleveland, O. — Uničevanje duhovnih vrednot je znamenje našega časa. So ljudje kakor brezverni zdravnik Morel v Prvi legiji, ki skušajo izrabiti najlepše in naj čistejše, da bi umazali tisto, kar ne ljubijo. V norem beganju tega časa, ko mnogi, celo trdni, izgubljajo tla pod nogami, more duhovna igra, ka-Ruse kmalu dohiteli na tem polju, toda Rusi lahko med tem kor Je Prva legija, v malem vz-uidejo naprej. Naši strokovnjaki mislijo, da se od ruskih ■digniti v nas tonečo zavest ono-instrumentov ne bodo dosti naučili. Skratka: Rusi imajo močnejše rakete, mi imamo boljše instrumente v naših gondolah, ki so montirane v raketnih glavah. Logično bi bilo, da'bi si izmenjali dosedanje skušnje, kar bi samo koristilo raziskavanju vesolja. Vendar dvomimo, da bi do tega moglo priti. Rusi so nezaupljivi, vidijo povsod “kapitalistične sovražnike,” ki jim komunisti ne smejo zaupati prav ničesar. Zato gotovo ne bodo povedali, kako so prišli do tako močnih raket, kot jih imajo, l/govor je lahak: močne rakete so tudi obrambno o>ožje, tajen o njih ne bo nihče izdajal, dokler ni dosežena popolna razorožitev. Razumljivo je, da tudi naši strokovnjaki lom v človeku, ki bodo dejansko razvezani šele v onostranosti, je bistvo našega življenja, če življenje gledamo s prave strani. V času materijalističneiga pojmovanja življenja, v času pasti in zadrg, ki nam jih nastavljajo okolje in prilike, nam je nujno potrebno, da se vsaj včasih zavemo, da imamo dušo v bedni posodi telesa. Duhovna igra Prva legija nas bo povedla k nihanju človeških utripov, k življenju ljudi, ki se dobro zavedajo svojega namena, toda so vendar ljudje, k njih borbi za čisto spoznanje, k borbi za vero in v zaupanje v tisto, kar človeški prsti ne morejo oprijeti, pa je vendar vidno in trdno, talko trdno, da se ukloni tudi brezverski zdravnik-simbol tega materi jalističnega časa, v katerem živimo. Prihranite nedeljo, 8. aprila, za podoživetje lepega in čistega. Vsak, ki se bo skušal v igro vživeti, ki bo iz mirnega prvega dejanja ujel nit notranje napetosti desertih duhovnikov jezuitov, ki se borijo za spoznanje in trdnost, bo odšel od igre z globokim občutjem tega, kar imamo vsi v sebi pa ne znamo izraziti. Prepričan sem, da je igra ne samo vredna ogleda, vredna je tudi našega sodelovanja in našega iskrenega podoživetja. Slovenski oder si je nadel težko nalogo, toda zbral je za to priliko vse svoje najboljše igralce, ki se resnično trudijo, da bi iz igre ustvarili to, kar je vanjo položil pisatelj. Duhovne vrednote delajo človeka svetlega, dognanega in pripravljenega sprejeti veliko luč vere. Za postni čas si lepše misli ne moremo želeti. Karel Mauscer. Na igro v New Yorku New York, N. Y. — V soboto, 14. aprila, priredi newyorski odsek študentskega društva SAVA sodelovanjem društva Prešeren na Osmi Jalnovo “Srenjo,” dramo iz kmečkega življenja. Igra se začne ob 8. zvečer. Upamo, da se boste vabilu odzvali in s tem pomagali poživeti kulturno življenje med Slovenci v New Yorku. Dobiček je namenjen slovenski cerkvi v New Yorku. Na svidenje v soboto, 14. aprila, ob 8. zvečer na Osmi! Newyorski odsek SAVE. stranosti, smisel trpljenje in vere. Vse to je namreč edina pro. tiutež proti napadom tistih, ki mislijo, da duhovne vrednote nimajo večje cene kakor mate-rijalne vrednote. Ni več daleč do Velike noči, do praznika Vstajenja, ki je v cerkvenem letu vrh zmagoslavja. Že nekaj let nas je pasijonska igra skušala približati temu vrhu, bila je nekakšna zunanja ne bodo hiteli z razlaganjem, kakšni so instrumenti v naših priprava notranjega spoznanja, gondolah, ki so nam pomagali do tako lepih uspehov na iT0 lgto bo skušal Slovenski znanstvenem polju. Ako pride do pogajanj, bodo obstoja- oder v postnem času s Prvo le. IV. dvomesečno poročilo SAVE Cleveland, O. — V februarju t. 1. je clevelandski odsek organizacije Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) razposlal novih 366 pisem-prošenj za podporo sloven, koroških visokošol-cev na Dunaju. Na nje je prejel 19 odgovorov, in sicer se jih je 13 odločilo prispevati enkraten dar, obročno pa se je zavezalo podpirati dunajski “Korotan” 6 dobrotnikov. V odstotkih izraženo je uspeh nabirne ftuhovno darilo ljubljanski škofiji Cleveland, O. — Kolikor bolj hiti čas v leto 1962, toliko več beremo o praznovanju petstoletnice ljubljanske škofije, — ki je bila med tem že povzdignjena v nadškofijo in škof dr. Anton Vovk je postal nadškof. Ob petstoletnici je največja nadškofova skrb, duhovna obnova duš za ta jubilej. Da se vsa Ljubljana duhovno obnovi in prerodi bodo letos v tednu po Tihi nedelji to je med 8. in 15. aprilom po vseh ljubljanskih Bridgeport, Conn. — Dne 16. marca t. 1. nas je nenadoma zapustil eden najuglednejših novih naseljencev v Bridgeportu, Conn., gosp. Jožef Rednak. Zadet od kapi je preminul prav na svoj rojstni dan pokopan pa je bil na svoj god, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca. Komaj par ur pred smrtjo je šel k spovedi in prejel sv. obhajilo pri opoldanski maši, slabih 12 ur zatem ga ni bilo več med nami. Dan poprej je šel na zdravniški pregled, pri katerem je zdravnik ugotovil njegovo popolno zdravje ter mu odobril nameravano pot v stari kraj sredi letošnjega poletja. Odhod gosp. Rednaka s tega sveta je bil prav tako dramatičen, kakor je bilo vse njegovo življenje. Pokojni se je rodil pred 72 leti v Šalah na zelenem štajerskem. Že kot mladenič je stopil v delo pri velenjskem rudniku. Kort mlad fant je oblekel avstrijsko vojaško suknjo med prvo svetovno vojno. Kot vojni ujetnik je preživel tri leta v Rusiji, od koder se je vrnil v domovino župnijah misijoni. Ljubljanski nadškof je že v začetku leta po-!^°^a z0Pe^ stopil v služ- vabil duhovnike, redovnike ini'30 Pri rudniku. Ka- vernike, da naj za uspeh misijo-; ^ v^j* *h šol ni nikdar obisko-nov veliko molijo. To prošnjo va^’ ''oc^a i^ot samouk se ie ta^° smo prejeli tudi v Ameriko. Ne ^Pbpolnil, da je zadnja leta morda po kaki uradni cerkveni svoJ0Sa bivanja v stari domo-poti, ampak čisto privatno. Pričakovali smo, da bodo naše slovenske fare v Clevelandu, vsaka zase ali pa skupno priredile — sliono) kot so izvedle prošnjo za nakup avtomobila — tudi kako molitveno pobožnost za uspeh misijonov v lj ubij an- i^ateroje naš sedanji župnik dr. skih župnijah. Andrej Farkaš namestil v Ker je za organizacijo skup- Bridgeportu in prva družina, nih molitev sedaj že prepozno, na novem mestu kupila nam ostane samo še čas za naše biš°- Pokojni je bil večinoma osebne molitve v ta namen. Mor- zaP03^en Pr' Dictaphone Corpo-da bi kdo mislil, da je za moli- ra^on d° ^eta 195/, ko je stopil tev še časa dovolj, saj se bo pra- vini postal nadzornik pri rudniku. Poleg tega je veljal za strokovnjaka pri vrtnarstvu. Iz starega kraja je pokojni Rednak prišel leta 1951 kot izgnanec v Ameriko. Njegova družina je bila prva družina, ščanske matere so ob veliki udeležbi molile rožni venec v slovenščini. Zvečer so opravili molitve za njegovo dušo člani Društva Najsv. Imena Jezusovega v angleščini; zopet se je1 mrtvaška veža napolnila. Pogrebne obrede je naslednji dan opravil domači župnik č. g-dr. Andrej Farkaš ob asistenci č. g. Alojzija Hribška iz Gren-wich-a in sosednjega župnika pri madžarski fari sv. Štefana. Pokapali smo ga na katoliškem potkopališču Sv. Mihaela v sosednjem mestu Stratfordu. Na pokopališču in v cerkvi je bilo videti poleg novih naseljencev prav tako naše stare farane in veliko število ameriškega ljudstva; dokaz, da je bil pokojni gospod Rednak čislan in spoštovan od vsakogar in povsod. Pokojni je bil trikrat poročen; prvič se je oženil že kot vojni ujetnik v Rusiji in od tam pripeljal v Jugoslavijo svojo prvo zakonsko družico. Druga žena mu je umrla pri porodu najmlajše hčerke in tako je njegova žena Marija postala dobra mati njegovim otrokom iz prvih dveh zakonov. V stari domovini zapušča gospod Rednak dve poročeni hčeri, dva brata ter 11 vnukov, oziroma vnukinj. V novi domovini žalujejo za njim poleg žene Marije še hčerka Pepca, hčerka Anica) poročena Duh, in sinova Albina ter Slavko. Trije otroci so se poročili v novi domovini; tako zapušča pokojnik tudi na novi zemlji v celoti 6 vnukov in vnukinj. Očaka naših novih naseljencev se bomo vedno spominjali v svojih molitvah in toplih besedah, on pa naj v tuji zemlji v miru počiva! A. L. --------o»------ — Sovjetska zveza je naj večji pridelovalec sladkorne pese na vsem svetu. A»~iri IZ NAŠIH VRST znovanje petstoletnice vršilo skozi vse leto. Ako hočemo k obnovi duš kaj prispevati mora- v zasluženi pokoj. Poleg vztrajnega dela v tovarni in na domu je vedno našel čas za delo pri fari. Udejstvoval se mo moliti prav sedaj pred miši- J6 Pr* farnih organizacijah, bil joni in med misijoni. Kogar v 3e a-'an angleškega društva Holy tem času milost ne bo srečala | ■^a'me Society in nekaj časa ce-je tudi pozneje malo vrjetno, da predsednik Cirilovega društva bo sam iskal drugo priložnost noiv^h naseljencev. Kadarkoli in drugo milost za spreobmenje. jse Je ponudila prilika, je rad Morda se ob tem razmišljanju uspešno nastopil na župnem o premalo zavedamo dvojega: pr-vič, težkega in slabega verskega in moralnega stanja v Slove- akcije v omenjenem dvomesečju niji, zlasti v Ljubljani; drugič, Nabrano pa je bilo v četrtem dvomesečju skupaj $122. Odposlano pa je bilo za “Dom” v roke patru Ivanu Tomažiču $200. dru. Ni je bilo farne prireditve, katere bi se on ne udeležil; ni je bilo pobožnosti, pri kateri bi on manjkal. V verskem in narodnem oziru se je vedno pokazal zavednega Slovenca in vernega da Bog gotovo usluši molitve, ki jih opravljamo za druge, kakor pa tiste, ki jih opravljamo j ^a*;0^^ana- sami zase. Velikodušnega pro-j Nekoč je rekel, da za svoj po-silca, ki pozabi nase in prosi za greb ne pričakuje velike ude-jo doseči isti namen. Iskanje ko, g. Joseph Brodnik g. Joseph tisti, ki niste mogli veliko ali nič ni ostalo suho nobeno oko. Kr- Hi>!MJLUJJ-M.UM VM 0 » I Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo! Tu Vam pošiljam na' ročnino za nadaljne leto. Lis^ mi je -zelo všeč, ker prinaša ve' srti iz Amerike in iz stare domovine. Tudi Mauserjeve povesiti rad berem. Ko pridem z dela> vedno najprej pogledam, kje je Ameriška Domovina, šele potem pogledam za večerjo. Le to je pri nas nerodno, ker en dan pri* deta dve Domovini, potem jo Pa dva dni ni. Pa to je menda P°' šta kriva. Vse prijatelje širom Amerike in Kanade lepo pozdravljam! Filip Stanovnik. * * * Elgin, 111. — Pošiljam Vam denarno nakaznico za naročnino. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna in jo težko pričakujem. Vas pozdravlja! Marica Logonder. * * * Cartier, Ont. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za Ust-Z listam sem zadovoljen, le žal mi je, da se mladi ljudje, ki pr|' dejo sedaj sem, tako malo zaiU' majo za slovensko branje. Bojim se; da -se bo število naročnikov v nekaj letih zmanjšalo, če bo šlo tako naprej. Listu želim obilo uspeha in Vas lepo P°' zdravljam! Vinko Kokelj- * * * Kemmerer, Wyo. — Spoštovani g. urednik! Tukaj Vam P0' šiljam za natfaljno naročnino- Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen. Njen naročnik sem že dolgo vrsto let in mislim tu' di ostati. S prijateljskim -P°' zdravem! Konst Podlesnik- * * * Cleveland, Ohio. — Spoštovani! Priloženo Vam pošilja01 ček za naročnino za prihodnjo leto. Sprejmite, g. urednik in vse osobje A. D. moje najlepšo pozdrave z iskreno željo, da bi dobili čimveč novih naročnike' ■ Frances Cot man- Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN ttamttmmnnmmttmnmttmttffittmtmmgmmtmttmmnntnmtnttrammmt: “Kaj berete tu?” vpraša Zober, ko je Lisec zastonj njegovega ugovora pričakovaje tretjo steklenico odpiral, in vzame z druge mize odprto knjižico, katero je Lisec prej °b mraku v rokah imel. Bila je zbirka slovenskih pesni. Zober nekaj časa prebira in nazadnje vpraša: “Imate več tacih knjig?” “Vzel sem le malo seboj, da imam včasi za zabavo, kadar ne delam.” “Mnogo itak niste mogli seboj vzeti takega.” “Ker je naša literatura maj-hina,” odgovori Lisec nekako veselo zavzet zaradi starčevega zanimanja. Zober pregleda Vse in potem pravi: “A vendar nove reči, nova Pisava. Stvar, je napredovala. Ko sem jaz študiral, zanimal sem se tudi nekoliko za to. Kasneje v Afriki mi je bil še Vodnik ljub tovariš, ki me je spominjal doma in lepe mladosti. Ali potem sem vse zgrešil. življenje in njegovo prekletstvo zatre vse, posebno meni je. In vendar me skoro veseli videti, da ste tudi Vi pa-frijot, kar mi priča Vaše be-rilo. To sem si že precej od-kraja mislil, ko niste hoteli nemški z menoj govoriti.” “Ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo slovenski govorili. Jaz samo z Nemcem nemški govorim, z domačimi domače.” “Že prav. To imajo vsi narodi, da svoj jezik spoštujejo. Zahvalite se usodi, da Vam je ta čut v srce vcepila. Vendav prav bolj ali menj poblažene-ga: človek ljubi rojstveno zemljo iz hvaležnosti, ker ga je rodila, vzgojila in mu dobrote izkazala; on ljubi narod, ker je ud njegov in torej tako sam sebe ljubi.” “Poslednje ni istina,” odgovori starec, “za mene nikdar ne. Jaz nemam svoji domovini in svojemu rodu nikdar za nič hvaležen biti, za nič! Da me je domovina rodila, za to ji nisem dolžan biti hvaležen, ker sem bil tolikrat že misliti prisiljen, da bi bilo bolje, ko bi me ne bila; koliko muk bi mi ne bilo treba pretrpeti, ki niso v nobeni razmeri z veseljem, ki sem ga morda tudi užil. Vzgojila me je! Kako? Z mojimi solzami in s trpljenjem. Moj oče je bil bogat kmet, bogat po tukajšnjih razmerah, a jaz sem medicino študiral z lakoto. Ko sem imel največ apetita, tačas nisem imel kruha! Ha, ha, ha! Sedaj je kruh, a apetit je šel z vra-g-om. VidJiš, to je življenje! In narod, pravite? Da, med njim si po zvršenih študijah nisem mogel niti toliko zaslužiti, da bi bil pošteno živel, dasi sem ga ljubil in bi mu bil rad hvaležen ud; na tuj svet sem bil vržen, med tuje narode, in kar sem doma med svojimi rojaki pustil, ki mi je ondaj ljubo bilo, izneverilo se mi je vse, vse, ali je pa poginilo! Kje imam vzrok hvaležnim biti? Preklinjati bi smel in povem vam, da sem že mnogo. Tako je. In vendar, prijatelj, Vi ne veste, kako me ipak vleče še •ie še ljubezen do domovini? vedno jz tujine v domovje, med ttajlepši in najstalnejši med takoimenovanimi blagimi čuti v človeku. Prijateljstvo se razbije nad prokleto samoprid-bostjo in nad črnim egoizmom, ženska ljubezen je mladosti •*ePa zvezda — ha! — ali tudi tu prihaja umazana sebičnost, zaduši, kar je dobrega na ^Jej, in ogreni dušo, da imaš do konca dni strup v sebi iz 0nega, od česar si mlad bedak Pričakoval sreče; in iz ljubezni se rodi iskra sovraštva, ki ti Ppžge, kar je dobrega v tebi kdo. Le ljubezni do domovine Pe> ako si jo res kedaj v srce dobil, kajti če je tudi zamor-Jena z vso drugo ljubeznijo Vl’ed, povrača se ti vedno zo-Pet in zopet in ti je še neka-k°v dušni užitek in tolažba.” Obradovan, starca od te ^trani spoznati, vzdigne Lisec šušo in vesel Zobni napije. To lle more biti človek zlega srca! “Iz Vaših besedi posnem-iem,” pravi Lisec, “da niste Hi srečni v izboru prijateljev ,n ljubezni in vas obžalju-Jem . . ,»> "Ne trebam Vašega obžalo-Vauja in nobenega, mladi zna-'riec. Jaz sem trdih kosti in P'kdar se nisem dal milovati. ° je babje... Obžalujte, če 0čete, mojega “prijatelja” in — ljubo — težko mi je ^ ° to skozi zobe — kajti, ver-Jomite magčeval sem se onimi, ki so mi pomogli ^ ° teh nazorov, katere ste sli-aab> maščeval tako kakor z •Malom v srce, če ne boljše!” In pri teh besedah zopet 2aiskri v starčevem očesu oni noprijetni žar srditosti. Izpije 'SVc.io čašo in jo naglo med P1 Mi vrti. Molk nastane precej dolg. Lisec hoče počasi in po malo a drug predmet govor nave-sb m de; L’e tako hočete, da je le e^°izem vodilo blagim čutom, Poleni je tudi ljubezen do do-niovine vzrasla iz egoizma, če- Ijudi, iz katerih sem se rodil, kako sem imel denes popolu-dne, ko sem po hribu med le-ščami in kamenjem hodil, poseben občutek in kako je čudno, ko se starih prostorčkov, iz samovida domišljam, kjer sem nekdaj kot otročaj igral. Otožnost me obide, kadar stopim v isto senco, kjer sem kot študent na vakancah ležal in ne poznal lepšega užitka, nego zatopiti se v lepo knjigo ali gradove zidati v oblake. Jaz ničesar ne ljubim na tem svetu, ničesar in nikogar, edino rojstveni kraj mi je včasi še ljub in še ta le včasi in le zaradi spominov.” “Zakaj ne ostanete tu?’ vpraša Lisec, “s svojo znanostjo . . .” “S svojo znanostjo bi lehko živel, mislite? No, tega bi baš ne trebalo. Toliko imam, da lehko ležem poleti v senco, pozimi v zakurjeno izbo brez dela. Ali vsaka stvar ima več strani. Navada, sama navada, me vleče drugam. Naveličam se te svoje ljubezni hitro. Dokler morem, ostanem še na tujem. Mogoče je, da umrjem tu, a sedaj je še več reči, ki so mi tudi neprijetne. Med tujimi barbari lažje pozabljam domače hudičeve ljudi, katere moram sovražiti, dokler bodem lazil po zemlji. In vendar me že tudi ta moč zapušča, moč sovraštva in maščevanja. To sem te dni čutil, in ako Vas starka še kedaj cbišče in se čudi, zakaj Zober letos ne prihaja redno svoje seje ime-vat z njeno gospo, kakcr prej z onim drugim lupežnikom. recite ji: sovražiti pozablja, sovražiti in maščevanja veseliti, se. Vsega se človek opijani, naveliča. Kako sem nekdaj vsaj videl, da se je krivil pred menoj in ona da me je s solzami prosila za čisto ime svojega otroka, zdaj se mi ne ljubi več. In tudi ne treba več. Kragulj kesanja in nesreče je storil v njej več, nego sem želel, Britanski politični preroki so v novoletnih voščilih napovedovali zelo optimistične napovedi. Stari Churchillov oče so pa prav nasprotnega mnenja. Ta častitljivi mož ima prav. Za cerkveni vesoljni zbor, kateri bo letos 11. oktobra v Rimu, vlada tu veliko zanimanje. Časopisje, radio in televizija poroča vsaj enkrat tedensko o tem. Ugledni škofje in voditelji raznih ikrščanskih ločin z Otoka hodijo na Obisk k sv. Očetu v Rim in se zadovoljni vračajo. Mnogi katoličani pričakujejo zedinjenje, toda do tega je še daleč. Vsekakor pa je to velik uspeh in trden korak naprej, kar bi bilo pred 50 leti nemogoče. Pravilno pravi č. p. Krajnik v koledarju SvObodne Slovenije, da led šele prebijamo. Pokojni škof Rožman je pa pred tridesetimi lefi takole zapisal: “Prepad med nami in ločenimi brati je treba zasuti z ljubeznijo in molitvami.” Isto poudarja sv. Oče in zahteva od katoličanov temeljito duhovno obnovo, kajti če bomo sami v sebi imeli polno napak, bo imel cerkveni zbor bore malo uspeha. Med rojaki hvala Bogu kar dobro. Božič je bil res zelo mrzel, toda rojaki so ga prav lepo obhajali okrog jaslic v svojih domovih. Slovenska sobotna šola v Bed-fordu je proslavila v nedeljo, 25. marca, Materinski dan. Naši malčki so počastili svoje ljubljene mamice s pesmijo in deklamacijami. Prejšni mesec je bila atvorje-na druga slovenska sobotna šola v Rockdalah, v prostorih šole čč. šolskih sester. Ta šola zelo lepo napreduje. Tako se bodo naši otroci vsaj nekoliko seznanili s pravopisom, slovnico, zemljepisom ter z zgodovino domovine svojih staršev. Lanskega novembra je obi- skal “Naš dom” in našo kapelo v Londonu londonski škof preč. g. Ciril Couderoy. Prevzvišeni je bil zelo zadovoljen in obljubil, da bo še prišel med nas. V januarju nas je obiskal novi ukrajinski pomožni škof Hor-nyaka, po rodu iz Banata. Pozval nas je, naj molimo za zedinjenje. Obiskal je tudi razne kraje, kjer žive ukrajinski verniki. Iz Pakistana, kjer je bil na študijskem potovanju, se je vrnil g. dr. Ljubo Sire. Prav tako se je iz Pakistana vrnila v hišo misijonskih zdravnic v New Castle zdravnica, častita sestra dr. Dominika žužek. V nedeljo, 29. januarja smo bili tukajšnji Slovenci deležni posebne časti. Sv. oče je poslal našemu zaslužnemu zdravniku g. dr. Jožetu Jančarju, njegovi družini, našemu dušnemu pastirju in vsej slovenski fari v Veliki Britaniji, svoj papeški blagoslov. Knjiga dr. Jančarja “Stoke Park Hospital Studies,” komerativna izdaja za World Mental Health year, je bila poslana na vse važne univerzitetne knjižnice sveta in v Vatikansko knjižnico. Sv. Oče se je tega znanstvenega dela dr. Jančarja, v korist najbolj trpečih duševnih bolnikov, zelo razveselil. Hvaležni smo sv. Očetu, papežu Janezu XXIII., za očetovsko ljubeznivost in naklonjenost, dr. Jančarju pa želimo pri njegovem težkem, nesebičnem delu še nadaljhih uspehov in božjega blagoslova. Naš dušni pastir č. g. Kunstelj že ves post pridno čisti naše in hrvatske duše ter jih pripravlja za Veliko noč. Vsem čitateljem Ameriške Domovine pošiljajo Slovenci v Angliji najlepše pozdrave in jim želijo veselo Alelujo in obilo pirhov! Bog živi! Peter Selak Vsakdanji utrip prvaka med velemesti Neonske ihiči zabrišejo (zunanja nasprotja ,in dajo glavnemu mestu Japonske ustrezni videz. 1 Novice z “Otoka” Abernant, Anglija. “Nesreča zima mrazi me in dolgo proč ne spravi se!” Tako bi lahko zapeli letos mi tu na “Otoku.” Zima se je začela sredi lanskega novembra in še sedaj, v drugi polovici marca, noče popolnoma odjenjati. Najhujši mraz smo imeli na samo božično jutro, tak mraz, kakršnega smo bili vajeni doma. Novo leto se je obleklo v lepo snežno odejo. Po goratih predelih Škotske in severnega Walesa ter v Srednji Angliji so imeli vso zimo ogromno snega, zamete, kar je povzročilo kmetijstvu veliko škode, ker je zmrznilo precej govedi in ovc, zlasti v goratih predelih, kjer imajo bolj slabo grajene hleve in staje. Februar je bil zelo viharen. Najhujše je bilo v pokrajini Yorshire, kjer je v noči od 16. na 17. februarja divjal pravi orkan s hitrostjo nad 250 km na uro. Naj hujše je bilo prizadeto mesto Sheffield, kjer je našlo smrt 11 oseb, 250 je bilo težje ranjenih, nad 1000 hiš pa porušenih. škodo cenijo nad 2 milijona funtov, še vedno nabirajo denarno pomoč za prizadete, da bi se pozidala nova in trdna bivališča. Prizadeta so bila tudi razna obalna mesta v južnemu Walesa in Škotski. Od naših rojakov hvala Bogu ni bil nihče v nesreči. Precej resne panike je povzročila v drugi polovici januarja nevarna nalezljiva bolezen “smallpox,” črne koze, katera še do danes ni popolnoma odstranjena. Prenešena je bila po neki osebi iz Pakistana. Najprej se je pojavila v mestu Bradford, Yorkshire, in zahtevala tri smrtne slučaje, med katerimi je bil en zdravnik. Ta je dobil bolezen od bolnikov in postal tako žrtev svojega poklica. Sredi februarja se je bolezen pojavila v večjem obsegu v južnem Walesu v znameniti Rhonda dolini. Do danes so tam ugotovili 29 obolenj in 6 smrtnih slučajev, med katerimi je bil zopet 59-letni zdravnik. Zdravniška služba je delovala s podvojeno silo. V štirinajstih dneh je bilo v Walesu cepljenih proti kozam okrog dva milijona ljudi. Izgleda da je bolezni konec. Kljub moderni medicini in tehniki bi lahko prišli v čase sv. Roka, ko je sredi 16. stoletja v severni Italiji, Avstriji in Sloveniji kruto razsajala ta bolezen. Sv. Rok je takrat delil bolnikom prvo telesno in duševno pomoč, pokopaval mrliče in navajal ljudi k Bogu. Hvala Bogu, ni nihče od naših rojakov obolel za to boleznijo. v v glavo je zašel. Slobodno, bodi neusmiljen. Komu si se ti smilil, njej? In vendar je ne morem več mučiti. Ozdraviti jo? Paa! Tu je vse medicin-stvo šarlatanstvo, kakor vse drugo, vse življenje, pij, pij, brate!” (Dalje prihodnjič.) “Kdor ni videl New Yorka in Londona, bo težko verjel, da je Tokio največje mesto sveta, še teže pa bi bilo Tokijčana prepričati, da njegovo mesto ni prvo na seznamu velikih. Ali je Tokio lep? Ljubim ga in sovražim obenem! Vsako veliko podjetje, kar jih premore svet, ima v Tokiu svoje zastopstvo, iz Pariza prihajajo Diorove modne stvaritve najhitreje v Tokio. V našem mestu živita blaginja in beda druga ob drugi...” Tako je skušal Japonec označiti glavno mesto svoje dežele v televizijski tekmi z naslovom “Tokio v sto besedah.” Kdor sme uporabiti nekaj več kot sto besed, bo nedvomno začel z dejstvom, da je Tokio morda edino velemesto “na vijake”, se pravi, da ga je mogoče razstaviti (njegove stavbe seveda). Konstrukcije niso takšne kot drugod: zaradi pogostih potresov gradijo posebne temelje, večina modernih stavb pa je gra- jenih tako, da najprej z vijaki spnejo ogrodje, potem pa vstavljajo elemente iz kar se da lahkega materiala. Prav zato v Tokiu, ki ima sicer palačo “Ote-mači”, v svetovnem merilu sedmo po velikosti, skoraj ne najdete stavbe z dobro zvočno izolacijo in se vam kar naprej vsiljuje občutek, da se boste znašli pri sosedu, če se le malo močneje naslonite na steno. V glavnem mestu ni praznega vlaka. Vsake tri minute je zagotovljena zveza na mestni železnici, prometne konice so kakor povsod v tistih urah, ko so ljudje namenjeni na delo ali domov. Kdor mora v vagonu stati, lahko iztegne roko, se obesi na ročico in—stoje dremlje. Zdravniki zatrjujejo, da je to “spanje na vsakem koraku” posledica e-nolične hrane in pomanjkanja določenih vitaminov v njej, sindikalni funkcionarji pa sodijo, da so Japonci, predvsem Tokij-čani, na splošno zaspani pred- KOT BI BIL BOŽIČ — Carrin Colbjornsen, 21 let staro dekle, se je pripeljala z ladjo “Stav ang er fjord” iz Norveške v New York. Na sliki jo vidimo, ko ob prihodu v Ameriko pozdravlja znance na pomolu. Ladja je vsa v ledu, kot bi bit Bonč, pa smo vendar že na pragu pomladi. DO IN IZ PREKO HAVRE NA AMERIŠKI NAČIN Najhitrejša potniška ladja s.s. United States 4‘/z dneva do Havre Kabinski razred od $261.50 Turistični razred od $204.00 Plus pristaniščna taksa Posebna znižana voznina za imigrante — $184.00, plus prista-nisina taksa — 10% popusta za obratno vožnjo izven sezone Drugorazredna železniška vožnja: Havre do Ljubljane $27.10 Havre do Zagreba $28.lo Havre do Beograda $30.30 Prtljaga se lahko odda v New Yorku do katere koli točke v Jugoslaviji. Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali UNITED STATES LINES Union Commerce Bldg., Cleveland 14, O. Tel. Superior 1-9060 vsem zato, ker preveč delajo. Hranijo se skromno: pest ku-nanega riža brez soli in košček suhe ali surove ribe zadošča za kosilo tako v pisarni kakor v de-avnici. Večerja je podobna, malica pa še skromnejša, čistoča je morda naj izrazitejša značilnost velemesta, ki se razteza na površini 800 kvadratnih milj in je sčasoma pogoltnilo kakih trideset drugih mest v okolici. Od tod tolikšna raznolikost Tokia, ki se zdi ponekod pravo velemesto, drugod pa podobno beograjski Karaburmi — ali sarajevskemu Kovaču. Vse te razlike in nasprotja zakrije ponoči morje fantastičnih neonskih reklamnih luči. Takrat dobi Tokio na vsej črti podobo velemesta. — Nihče ne ve, od kod Japoncu naravnost bolestna vnema za čistočo, dejstvo pa je? da ji posvečajo iz dneva v dan večjo skrb. Snažilke na postajah mestne železnice ne le čistijo, temveč tudi redno razkužujejo ročaje pri vhodih v notranjost vagonov. Strah pred radioaktivnostjo ima iz dneva v dan večje oči, in sicer predvsem zaradi časopisnih poročil, ki redno posredujejo podatke o radioaktivnosti v zraku ter dajejo nasvete za gradnjo protiatomskih zaklonišč. Vsekakor ima to pisanje neko politično ozadje: pravijo, da med eksplozijami na Bikiniju in Enivetoku in celo takrat, ko so se pacifiški ribiči zastrupili z radioaktivnim prahom, ni bilo takšne “atomske mrzlice”. Evropejcu ali sploh tujcu — v Tokiu jih je 85,000 iz 69 dežel — se seveda ni treba bati, da bi ostal lačen, če ni vnet za japonsko hrano. Za drag denar se lahko nasiti v “Volgi”, “Trojki” ali pri “Kozaku”, pa v italijanski restavraciji “Maria” ali v nemškem “Rheinlandu”. ------o------ potem bo povedala novi argentinski vladi, kaj misli o njej. Dolgo ne bo mogla čakati, kajti v toku so pogajanja o izvrševanju sedanjih podpornih akcij v okviru Zveze za napredek. Moški dobijo delo Delo dobi moški vajen vrtnega ali kmečkega dela za vrtnarska dela. Plača od $1.50 do $1.80 na uro (po izkušenosti in pridnosti). Kličite EV 2-8087. 67) MALI OGLASI Lastnik prodaja pet let star bungalow, štiri prostorne sobe in en aker zemlje, prostor za razširiti zgoraj, velika predeljena klet. Na White Rd. blizu Richmond Rd. WH 3-6037. (3, 4, 11 apr) Hiša naprodaj v lepi, novi naselbini v Euclidu. Zaradi selitve iz mesta. Hiša ima 4 in pol sobe, vse v pritličju, veliko klet, vzidano kuhinjsko peč, velik vrt, dve garaži, izvrstna transportacija. Oglejte si jo na 1854 Kapel Dr., Euclid, tel. KE 1-2626. —(70) Avto naprodaj 1957 Mercury, dvojna vrata, trda streha, v prvovrstnem stanju. Kličite EX 1-9389. _______________ -(68) Stanovanje oddajo Štiri solbe s kopalnico oddajo blizu St. Clair Ave. mirnemu zakonskemu paru brez otrok. Kličite- po četrti uri EN 1-7372. -(68) J & M REALTY 6530 St. Clair Avc. UT 1-7906 V področju sv. Vida naprodaj hiša za štiri družine. Dohodek Kdaj in kako naj priznamo novo argentinsko vlado? WASHINGTON, D. C. — Do sedaj smo to in podobna vprašanja smatrali kot notranjo zadevo naše zunanje politike in navadno hitro priznali vsak nov revolucionaren režim v Latinski Ameriki. Pri Argentini ne bo šlo tako gladko. Argentinski prevrat je namreč rodil zelo različna stališča v posameznih državah v Južni-Ameriki.' Nekatere so ga ostro obsodile, kakor hitro so zvedele zanj, druge nihajo med priznanjem in protesti. Naša administracija se sedaj posvetuje'z-njimi-kr šele $265 mes. Zahteva $17,900.-. Mora prodati. (68) Naprodaj Delikatesen in poslopje, 6 sob zgoraj, 5 spodaj, 2 kopalnici. Primerno za veliko družino ali 2 družini. Dvojna zidana garaža, čez cesto od sv. Lovrenca cerkve. Zaloga in oprema. Samo $11,900. Kličite MI 1-6327. (71) Stanovanje se odda 5 nanovo dekoriranih sob, spodaj, avtomatična kurjava, spredaj pore, garaža po želji. Zglasite se na U72 Norwood Rd. zadaj. (69) i? Pierre I’Ermite: Žena z zaprtimi očmi “In anglešlki znam.” “To je trumpf, kajpada, majhen trumpf v vaši igri.. “Torej, gospod župnik, aii imate kaj v izgledu zame?... Za družabnico? ...” “To je bajka! To je le izjemen slučaj.” “Karkoli?” “To se iztakne najtežje. In potem pa uprav vi ne morete delati karkoli. Ne prikrivam vam, ubogi otrok, da pripadate socialnemu razredu, ki se da v naših modernih časih zelo težko uporabit^ zakaj vi stopate v živ. Ijenje, ne da bi bili na to pripravljeni. Nate! ...” In potegnil je več žoltih beležnic iz predala svojega pisalni ka: | Ta odgovor je bil upravičen. Spričo strahovite konkurence za mesta nji mogla Rozalina de Cressy sedaj dobiti nobenega. V tem hipu se je oglasil zvonec pri telefonu v pisarni. “Dovolite, gospodična?” “O, gospod župnik! ...” župnik stopi k aparatu in ta-'koj je videti, da ga obvestilo jako zanima. Gospodična de Cressy sliši polovične stavkej ki puščajo odprto vsako možnost, da spOpol-nite drugo polovico. “Pa vi prihajate ravno prav..., kot marec v postu, imam nekaj za vas! ...” it “Mogoče takoj.” H >> v žep in se šli čisti prozaično učit kakšnega rokodelstva, da bi si tako služili kruh. In potem ko so ta grb znova pozlatili, so ga zopet izvlekli in si bili s tem pridobili pravico, biti nanj dvakrat ponosni.” u 9>> “Ali če imate rajši drugo prispodobo? Ali ste sposobna, da vzamete življenje po amerikan-sko? Človek zapre oči in se spusti pod vodo; napravi res da neprijetno krivuljo, toda potem se pomoli ven dalje in višje. V bistvu je to isto ...” Dekle posluša ta splošni uvod in čaka točnejšega pojasnila. A župnik očividno okleva s pojasnilom. Ker pa je ura resna, nevarnost neizmerna, se le odloči: “Stvar je namreč tale: Neki moj prijatelj, nov bogataš, a pošten človek dobrega srca, kožar v Gobelinski četrti, mi je pravkar telefoniral — on je namreč ta hip govoril z menoj — in mi je dejal natančno sledeče: “Moja žena išče mlado sobarico za 300 frankov mesečno, dobro rejeno, dobro oblečeno, skoraj nič dela...” “Tu imam imena cele množice deklet v vašem položaju..., povečini zajemljivih. Iskal sem, iščem, opazi jem, a, žal, prav'pred večerom.” redko kaj najdem ...” “Živeti je vendar treba. Am- “Kdo ve? ... Sinja ptica!. Sledil je molk. Deklica je povešala glavo kakor pred burjo. O, imeli boste odgovor še Župnik je nadaljeval: “Na vsak način ne najmite ni- palk, da lahko živimo, se je tre-[kogar, preden ne odgovorim!.. ba prej pripraviti na življenje. Obljuba drži?” Celo mačka nauči svoje mlade “Jaz se zanašam! Priporočam se vsej sveti družini...” bodoči sveti druži. loviti miši.” Spogledala sta se. Ona — bolestnolepa v svoji j ”• • •” veliki tesnobi, ki je delala nje- j “Recnno ne oči še bolj modre in lica še,nl- ’ bolj bleda. j Ko se je župnik vrnil, se je On — motreč jo s svojo siku- zdel zelo zadovoljen, a tudi ne-šenostjo glede ljudi in stvari..., koliko v zadregi, razižaloščen radi svoje nemoči j To pot pogleda gospodično de v tem pričujočem slučaju, ki Cressy z očmi, ki hočejo vedeti je bil mogoče bolj simpatičen še več kot mu je bilo razodelo kot drugi. prejšnje spraševanje. In vendar je imel dosti zvez! Poznal je šefe velikih podjetij, ravnatelje mogočnih bank! V svojem cerkvenem sosvetu je imel direktorja podružnice Es-komptne banke in več drugih. A že vnaprej je videl osupli, zadrege polni obraz vsakega izmed njih, če bi predlagal Rozalino pl. Cressy za eno izmed njihovih poslovalnic. Slišal je odgovor: “Gospod župnik, kaj pa naj naredim z njo!” CHICAGO, ILL ' “To je mesto — morebiti po božji previdnosti — to je edino mesto, ki vam ga morem danes, in sicer začasno — ponuditi...” “Sobarica!” “Noben poklic ni sramoten!” “Sobarica!... Moja mati je imela dve!” “Položaj je bolj jasen, bolj odrejen in lažji kot pa mesto guvernante ali učiteljice. Učiteljici dajejo 150 frankov na mesec; in kolikokrat se nahaja med kladivom in nakovalom ..., med kuhinjo in obiteljo, včasih jo naj-mejo celo samo za hrano in stanovanje!” “Sobarica,” ponavlja Rozalina de Cressy... “Ne, resnično, ne morem! Ne čutim v sebi poguma za to!” “Pazite dobro, dete moje drago, danes imam to službo. Jutri je ne bom imel več. Bližamo se v Parizu slabi dobi v letu z ozi- “Gospodična, ali ste jaka žena?” “Nadam se, vsaj voljo imam, da postanem.” “Ali bi hoteli vzeti življenje tako, kot so ga pojmili nekdaj vaši predniki, ki so sredi XVII. stoletja često vtaknili svoj grb rom na to, da ljudje že začenja- ČISTILNA RAZPRODAJA PREOSTALEGA POHIŠTVA in HIŠNIH POTREBŠČIN (Floor Samples) kot: kuhinjske garniture, spalnice, pohištvo za dnevne sohe, štedilniki itd. PRI VSEH JE 1-2 DO 1-3 POPUSTA. BUSINESS OPPORTUNITY SPORTS shop — Retail and Go s-art shop. Distributorship also available with shop. Can buy business separately or can buy business and 3 unit bldg. Call BAldiwin 3-3651. (67) A. Grdina & Sons FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS I53GI Waterloo Road KE 1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan ^ ^ SNACK SHOP — BY OWNER With living quarters in rear. Rent only $95. Good going business. — $2500 for quick sale. — MAnsfield 6-7481. (67) FLORIST SHOP SOUTH SUBURBAN — Excellent opportunity for Holidays. Priced for quick sale by owner. VI 9-2442, after 6:30. (68) 5 TO $1.00 VERIETY STORE VERY REAS. GOOD LOG. Owner Moving out of town. 14433 S. Cicero. PR 9-4284. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER ito live in—Beau. S. side ranch home. Pvt. living qtrs. Professional family with four preschool children. Light hsekpg. 6 day week. Salary open. Recent Chicago refs, required. — Call WE 9-3970, Miss G. (67) REAL. ESTATE FOR SALE 10412 S. DRAKE, 3 Bedroom brick home. 2 car garage, side dr. IV2 Block from QUEEN OF MARTYR’S PARISH. Close to everything. Owner moving out of town. PR 9-4284. PREHUD PRITISK — V jezu Kariba v Južni Rodeziji, enem največjih v Afriki, so morali lodpreti eno izmed za-tvornic, da bi zmanjšali pritisk nabrane vode na še ne dovolj trdne plene jezu. , [____\ \ _ jo odhajati na deželo ... Prav hitro bodo postali župljani redki.” “Ne morem! ...” Dekletu se napolnijo oči s solzami ... “Ne bom mogla nikdar ... Oh, uboga moja mamica!... In moj oče!... Pa moj brat!...” Duhovnik se nameni, vsled potrebe krut, da gre do kraja: “Eno neprijetno vprašanje, a tukaj istotako neobhodno potrebno: Koliko imate, gospodična, v svoji denarnici, ali jasneje: Koliko denarja vam še preostaja?” Rozalina odpre lepo ročno torbico — zadnji ostanek preteklosti —, potegne ven denarnico ter jo pomoli gospodu župniku. “V nji je vse, kar mi ostaja.” “iStnem odpreti?” “Prosim, da.” Mukepoln prizor ... Župnik odpre ..., šteje ... Ro-zalini de Cressy ostaja točno 23.75 fr. “Koliko vas stane dnevno vaš hotel?” “Dvajset frankov ...” “Kaj boste torej storili jutri?...” “Jutri..., ah, da, saj me čaka še jutri. Ko bi bilo dovoljeno uiti temu jutri! ..., ubežati iz. tega sveta, kjer ni več kruha zame!... dovoljeno ubiti se!...” “Nikar ne govorite takih besed!... bogokletne so!... Pač! ... je kruh za vas... Trd kruh, istina, pa vendarle kruh! Imeti morate pogum, da pogledate življenju v obraz. Pomnite, ne pravim vam: bodite sobarica vse svoje življenje. Pravim vam: Danes je pred vami brodolom; imate le en nestalen splav, da se rešite; porabite ga!... To je še vedno bolje kot potopiti se! ... Pozneje, ko boste že kaj prihranili ... Jaz sam bom takoj mislil na vas, ko mi bo kdo povedal za kakšno možno, zanimivo službo ... kot tajnica na primer ... In to se lahko zgodi iznenada... S kakim veseljem vam bom brzojavil, če bo potrebno...” “Ne morem!... Gospod župnik, zahvaljujem se vam za vašo dobroto .. . neskončno ste me ganili ž njo...” I Mladenka se dvigne in si obriše z robcem oči, zakaj pred vrati urada postajajo ljudje nestrpni kot se sliši. “Navsezadnje”, je zaključil župnik, “ne bom odgovoril prijatelju prej ko jutri zjutraj ... za slučaj, da bi vi spremenili svojo odločitev, ki jo razumem, a ki me vznemirja... Le predobro poznam bojno polje, na katero se v svoji mladosti in svoji neizkušenosti podajate. Toliko mladih deklet sem videl vsled tega umreti! . ..” “Zbogom, gospod župnik,” reče naglo Rozalina de Cressy, ki čuti znova, da ji silijo solze v oči. — “Zbogom... in navzlic temu hvala ...” (Dalje prihodnjič.) ------o------- I Oglašajte v “Amer. Domovini” POTUJTE Z AIR-INDIA IZ NEW YORK A JUGOSLAVIJA IZVRSTNE ZVEZE PREKO LONDONA - PARIZA - FRANKFURTA BOEING 707 INTERCONTINENTAL JETS s§69‘,“ OBRATNA VOŽNJA EKONOMIČNA VOZNINA Samo 10% are — plačilni rok do 24 mesecev Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija). n Profits! into YOUR SAVINGS START EARNING 4* jir-TSL INTEREST NOW AT ST. CLAIR SAVINGS M ASSOCIATION ... AND INTEREST IS PAID TWICE A YEAR ...ON JUNE 30TH AND DECEMBER 31ST...SAVE REGULARLY AT ST. CLAIR SAVINGS FOR A SECURE FUTURE...YOUR SAVINGS GROW PROFITABLY AT 4* INTEREST. Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali » A/R-/ND/A%: The airline that treats you like a maharajah Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.: 881-2636 ® O amnmanmtRuunmuaumi-jjttjjnytnjtttitmatnijrazKtmumnattumtmntfL I Holmes Ave. Market jj 15638 Holmes Avenue Liberty 1-8139 it Cleveland 10, Ohio j IMA ! ZA VELIKO NOČ! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, i PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECI J ALN OSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! AH Savings Deposited through APRIL 16th.. EARN % 4 Current Rote from APRIL 1st! SWINGS (S^CwiDoUetit UcatiwiA 813 EAST 18Slh STREET 2SOOO Euclid avenue 8238 ST. CLAfR AVENUE GOSPODINJE! Za veliko neč ir. za Vas smo naredili želodce in suhe klobase. Vse doma sušeno, prvovrstno blago. Vemo, da boste zadovoljni z našim blagom. Sveže meso vseh vrst vedno v zalogi. Vse vrste zelenjave in grccerije. Naročite in pripeljemo na dom. Naše veselje je — zadovoljne gospodinje. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem. ALBIN RESNIK 3583 E. 81 ST. CLEVELAND 5. OHIO TEL.: MI 1-5471 ourtmmmtntntr.atnnnimrunsrnrnrrnmtmttmtnnntnLmn.nmnmtJJimtrum:; GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Kii*t «2 St..VH>02 Luktfshor. B1t