iz prakse za prakso 45 Introduction to swimming using fred’s method in the preschool period and the first grade of primary school Abstract Games in water and swimming are included in both the kindergarten curriculum and the curriculum for the first grade of primary school. We can achieve some global objectives through swimming. In order to achieve as many objectives as possible, the correct teaching method has to be selected. We believe that Fred’s swim teaching method is very suitable for this age group because it provides safety for the children and enables fast progress. Key words: preschool education, swimming, Fred’s swim teaching method, classical swim teaching method Jure Jazbec, Mateja Videmšek, Dorica Šajber Uvajanje plavanja po Fredovi metodi v predšolskem obdobju in prvem razredu osnovne šole Izvleček Igre v vodi in plavanje so vsebine, ki so del kurikuluma za vrtce in učnega načr- ta v osnovni šoli že v prvem razredu. S plavanjem lahko uresničujemo nekatere globalne cilje. Da lahko uresničimo čim več ciljev, je pri poučevanju potrebno izbrati pravo metodo učenja. Menimo, da je za to starostno skupino zelo ustre- zna Fredova metoda učenja, ki otrokom zagotavlja varnost in omogoča hiter na- predek. Ključne besede: predšolska vzgoja, plavanje, Fredova metoda učenja plavanja, klasična metoda učenja. Foto: Arhiv ŠP Hrastnik 46 Uvod „ Gibanje je pomemben del kurikuluma za vrtce, saj sta potrebi po gibanju in igri otro- kovi temeljni potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok nadzira svo- je telo, začenja pridobivati samozavest, ve- selje, občutek varnosti, ugodja ter se dobro počuti. Ena izmed vsebin sklopa gibanje je tudi plavanje, s katerim lahko ugodno vpli- vamo na dosego nekaterih globalnih ciljev, kot so: omogočanje in spodbujanje gibalne • dejavnosti, zavedanje lastnega telesa in doživljanje • ugodja v gibanju, pridobivanje zaupanja v svoje telo in • gibalne sposobnosti ter postopno spoznavanje in usvajanje • osnovnih prvin različnih športnih zvr- sti. Za celoten biološki, psihološki in socialni razvoj otroka je pomemben zgodnji za- četek plavanja. Plavanje pozitivno vpliva na razvoj ravnotežja in povečuje telesno vzdržljivost, saj so pri plavanju aktivne vse pomembnejše mišične skupine (Šajber, 2006). Prav tako je plavanje pomembno v učnem načrtu osnovnih šol. Šole morajo v drugem ali tretjem razredu organizirati 20-urni pla- valni tečaj, v prvem razredu pa lahko orga- nizirajo 10-urni tečaj, ki je namenjen prila- gajanju na vodo. Šajberjeva in sodelavci (2002) opozarjajo, da se v okviru 20-urnega plavalnega tečaja ne izvaja samo učenje plavanja, temveč se velik del ur porabi za prilagajanje na vodo. Kapus in Šajber Pincoličeva (2002) se zavze- mata za čim bolj zgodnje učenje plavanja, kljub temu pa naj plavanje ne bo prisila, temveč zabava in igra. V slovenskem prostoru ima učenje plavanja že bogato tradicijo, saj je že leta 1963 stekla akcija »Naučimo se plavati«. Kumprejeva (2011) meni, da je v učnem načrtu kljub re- lativno zadostnemu številu ur učenja pla- vanja sam sistem učenja plavanja premalo učinkovit. Cilji plavanja v kuriku- „ lumu za vrtce in učnem načrtu šole v prvem razredu osnovne šole Cilji, ki se konkretno navezujejo na po- dročje plavanja, se nanašajo predvsem na sproščeno gibanje v vodi ter usvajanje osnovnih elementov plavanja. Kot primer plavalnih dejavnosti za otroke od 1. do 3. leta starosti je navedena igra ob vodi in z vodo (izvajanje iger ob vodi in z vodo; brez in z rekviziti – uporabo malih bazenčkov, plavajočih figuric itn.). Za otroke, stare od 3. do. 6. leta, pa se kot primer dejavnosti na- vaja igra ob in v vodi, ki otroku sega do prsi (različne igre z vodo, igre za prilagajanje na vodo, brez in s pripomočki), plavanje v po- ljubni tehniki. Plavanje, poimenovano kot plavalna abe- ceda, je ena izmed vsebin tudi v učnem načrtu za 1. razred osnovne šole, in sicer za šole, ki imajo pogoje, in šole, ki izpeljejo tečaj privajanja na vodo. Praktične vsebine, ki se izvajajo, so: hoja in tekanje v plitvi vodi z različnimi • nalogami in igrami, vaje za privajanje na odpor vode, pota- • pljanje glave, gledanje pod vodo, izdi- hovanje v vodo, plovnost in drsenje, varno skakanje na noge v vodo, • povezava elementov privajanja na • vodo z izbranimi elementarnimi igrami v plitvi vodi, ena od tehnik plavanja. • Teoretične vsebine, s katerimi je potrebno seznaniti učence v prvem razredu, so pred- vsem nevarnosti v vodi, še zlasti pri skokih v vodo, ter pravila varnosti in red na plava- lišču. Potrebno jim je razložiti tudi namen zamenjave mokrih kopalk s suhimi in vzdr- ževanje higiene v vodi ter zunaj nje. Plavanje v različnih „ športnih programih Bolj konkretno se v vrtcu in prvem razredu osnovne šole s plavanjem ukvarjajo športni programi, kot so Mali sonček, v preteklosti tudi Zlati sonček, ter akcija Naučimo se pla- vati. Zlati sonček je bil zasnovan leta 1974 na Inštitutu za kineziologijo pri Fakulteti za šport. Ta program je bil prenovljen in po- sodobljen leta 1996, sedaj pa ga je v vrtcih nadomestil program Mali sonček, Zlati son- ček pa se izvaja le še v šoli. Program Mali sonček je bil zasnovan leta 2011 in traja štiri leta ter poteka na štirih ravneh: Mali sonček (modri) – za otroke od 2. do • 3. leta; Mali sonček (zeleni) – za otroke od 3. do • 4. leta; Mali sonček (oranžni) – za otroke od 4. • do 5. leta; Mali sonček (rumeni) – za otroke od 5. • do 6. leta. Mali sonček (rumeni) vsebuje tudi nalogo, in sicer: igre z vodo, ob vodi in v vodi. Otro- ci sproščeno izvedejo gibalne naloge (igri- ce), ki vključujejo prilagojenost na vodo: prilagojenost na upor vode (npr. pona- • zarjanje živali, lovljenje, potapljanje in dvigovanje deske itd.); potapljanje glave (npr. dan in noč, lo- • vljenje – rešiš se s potopitvijo glave itd.); izdihovanje v vodo (npr. nihalo – izme- • nično izdihovanje pod vodo, katapult – potapljanje, izdihovanje in odriv z nogami); gledanje pod vodo (npr. dotik delov • telesa, štetje prstov na rokah, reševanje zaklada itd.); plovnost in drsenje na vodi (npr. vodni • liki – prikaz oblik z lebdenjem; v paru – odriv od podplatov; odriv od stene, gla- va potopljena, drsenje na trebuhu itd.). Naloga je opravljena, ko so otroci prilago- jeni na vodo (so prilagojeni na upor vode, sproščeno potopijo glavo, izdihujejo pod vodo, gledajo pod vodo, so plovni in znajo drseti na vodi). Dobijo nalepko, ki jo prilepi- jo na ustrezno mesto v knjižici. Še vedno večina poučevanja plavanja v vrtcih poteka po klasični metodi učenja plavanja, kljub temu da ima kar precej pomanjkljivosti. Klasična metoda poučevanja plavanja je bila sprva namenjena starejšim otrokom, ki so obi- skovali drugo triletje v osnovni šoli. Starostna meja, s katero smo vključevali otroke k plava- nju, se je naglo spuščala, način poučevanja in cilji pa so ostali praktično isti. Naloge, ki so zapisane v športnih programih, so z vidika ra- zvojne stopnje otrok prezahtevne, poleg tega je infrastruktura za takšen način poučevanja pogostokrat neprimerna. Kumprejeva (201 1) izpostavlja dva problema, in sicer: globino vode ter poljubno tehniko plavanja. Gladina vode naj bi otroku segala do prsi, vemo pa, da takšnih bazenov, ki bi to zahtevo oz. priporočilo upoštevalo, ni veliko ali pa jih sploh ni. Glede »poljubnega« plava- nja pa meni, da otrok prehitro avtomatizira napačne gibalne vzorce in ga je kasneje težje naučiti pravilne tehnike. iz prakse za prakso 47 Fredova metoda uče- „ nja plavanja Na svetu obstaja več metod učenja plava- nja. Ena izmed teh metod je tudi Fredova metoda učenja plavanja. Freds Swim Academy je od leta 1986 vključe- na v raziskovanje zgodnjega razvoja otrok. S Fredovimi plavalnimi obroči se je razvila metoda učenja plavanja za vsako staro- stno skupino od dojenčkov dalje. Vadba že osemnajsto leto poteka tudi v Sloveniji, uvedla jo je Dorica Šajber. Vsako leto se v vadbo po Fredovi metodi vključuje veliko število otrok s svojimi starši. V preteklosti je tečaje obiskovalo prek 3000 otrok letno s svojimi starši (swimtrainer.si). Dojenčke, malčke in otroke se uči po trosto- penjskem plavalnem programu do pravilne tehnike plavanja, pri tem pa se uporabljajo Fredovi plavalni obroči. Fredov plavalni obroč je plavalni pripomoček, ki je v pri- merjavi z ostalimi plavalnimi pripomočki zelo varen, poleg tega pa otroku omogoča, da je njegovo telo v optimalnem položaju za plavanje (vodoravni položaj). Glede na to, da se plavanje izvaja v vodoravnem po- ložaju, je potrebno že pri učenju zagotoviti, da otrok čim več časa plava v pravilnem položaju. Pri tem gibe čim večkrat pona- vlja, da se ti avtomatizirajo. V plitvi vodi po klasični metodi učenja pla- vanja otrok stalno išče dno in želi stopiti na tla. Malo časa se giblje v plavalnem položa- ju, večinoma je v pokončnem položaju, ki pa nima neposrednega vpliva na samo pla- vanje. Prednost Fredove metode je v tem, da lahko plavanje poučujemo kjer koli, naj bo to plitva ali globoka voda, s tem pa tudi bolje izkoristimo same bazenske površine, otrok je v optimalni, vodoravni legi, pri vad- bi lahko sodelujejo starši. Za razliko od klasične metode, kjer je nujno osvojiti vseh šest stopenj prilagajanja na vodo, pri Fredovi metodi tega ni potrebno osvojiti takoj in lahko več časa namenimo izpopolnjevanju in avtomatizaciji udarca in zavesljaja prsno. Poleg tega po Fredovi me- todi standardi za skupino narekujejo naj- več šest učencev, kar pomeni, da se lahko učitelj mnogo bolj posveča posamezniku. Vadba se zaradi možnosti spuščanja obro- čev lahko precej bolj individualizira, kar pomeni, da zaradi prilagajanja zahtevnosti posamezniku otrok hitreje napreduje. Fredovi plavalni obro- „ či za predšolske otro- ke in otroke v prvem razredu osnovne šole Obstajajo trije različni Fredovi obroči, ki se razlikujejo po volumnu ter posledično vzgonu in stabilnosti. V predšolskem ob- dobju in obdobju prvega razreda osnovne šole sta za plavanje primerna dva obroča, in sicer oranžni (primerni za otroke od 2. do 5. leta) in rumeni (primerni za otroke med 4. do 8. letom). Oranžni obroč ima več volu- mna ter je bolj stabilen in je zato primeren predvsem za otroke, ki se še učijo gibanja z nogami (prsnega udarca) do avtomati- zacije gibanja ter začetki učenja zavesljaja. Otroku omogoča tako izvedbo udarca, kakor tudi zavesljaja, vendar pa je njegova svoboda gibanja rok bolj omejena. Beli tre- bušni del mu nudi oporo za ležeč, horizon- talen položaj v vodi. Rumeni obroč ima naj- manjši volumen, zato nudi najmanj vzgona in stabilnosti, je pa primeren za otroke, ki že znajo udarec in zavesljaj in ga v rumenem obroču avtomatizirajo. Ta obroč prav tako omogoča otroku neovirano izvajanje tako udarcev kot tudi zavesljajev. Dodatna pred- nost teh obročev je, da lahko zrak iz zuna- njega dela postopoma izpuščamo in s tem zmanjšamo vzgon. Ko je otrokovo plavanje že koordinacijsko pravilno, lahko izpustimo ves zrak iz zunanjega dela obroča ter zač- nemo spuščati tudi notranji del. Na koncu otrok plava le z napihnjenim belim delom obroča, ki pa otroku služi bolj s psihološke- ga vidika. Zakaj poučevati pla- „ vanje po Fredovi metodi V okviru kurikuluma za vrtce in učnega načrta za prvi razred osnovne šole je na področju plavanja glavni cilj prilagajanje na vodo in sposobnost drsenja. Z varnostne- Slika 2. Fredovi obroči (Mina Marinčič). Slika 3. ŠP Hrastnik (Arhiv ŠP Hrastnik). 48 ga vidika ta dva sicer pomembna elemen- ta plavanja otroka ne rešita pred utopitvijo. Menimo, da je mnogo bolj smiselno, da otroka najprej naučimo plavanja, saj se bo sproti prilagajal na vodo, in bolj, ko bo ob- vladal udarec in zaveslaj, višja bo njegova samozavest, posledično pa bo tudi strah pred vodo manjši in bo v plavanju bolj užival ter postal varen plavalec. Kljub temu da strah pred vodo ni prirojen, je pri večini otrok prisoten. S tega vidika je Fredova me- toda učenja plavanja najbolj primerna me- toda učenja plavanja za predšolske otroke, saj otroku zagotavlja varnost in mu daje potreben vzgon. Ker mu Fredov obroč za- gotavlja vzgon in optimalen položaj telesa za plavanje, se otrok mnogo lažje osredo- toča na izvedbo samega udarca in zaveslja- ja ter tako gib hitreje avtomatizira. Šajberjeva (2006) je v raziskavah ugotovila, da se otroci, ki se učijo po Fredovi metodi plavanja, le-tega naučijo hitreje. Iz grafov je razvidno, da se na primer pet in šest letniki, ki so neplavalci, v 10 urah po Fredovem programu naučijo plavati v 70–90 %, po klasičnem programu pa v istem času med 2–6 %. Tudi štiriletniki, ki so se učili plavanja po Fredovi metodi, jih je okrog 35 % preplavalo 25 m, po klasični metodi učenja plavanja pa je bilo takšnih otrok le 1 %. S pričujočo raziskavo dokazu- jemo, da so se otroci v predšolskem obdo- bju sposobni naučiti plavanja, spremeniti in prilagoditi je torej potrebno le pristop in metodo učenja plavanja. Vidovič (2004) je opisal raziskavo o uspe- šnosti klasične in Fredove metode plavanja. Raziskava temelji na primerjavi dveh skupin otrok, starih 4 in 5 let, ki so se učili plavanja po različnih metodah – Fredovi in klasični. Vzorec je štel 157 otrok. Eksperimental- na skupina se je učila po Fredovi metodi, kontrolna pa po klasični metodi. Ugotovil je, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinama; eksperimentalna skupi- na je bila uspešnejša. Bistvenih razlik med spoloma ni bilo. V raziskavi (Vidovič, 2004) so bili plavalci razdeljeni v tri skupine glede na preplava- no razdaljo. Skupina, ki je preplavala od 0 do 8 m, je označena s S0, s S1 je označena skupina, ki preplava od 9 do 24 m in s S2 skupina, ki preplava 25 m ali več. Končni rezultati so bili sledeči: Stopnjo S0 je pri Fredovi metodi doseglo 20,9 % otrok, pri klasični pa je bilo takšnih otrok 91,5 %. S1 je po Fredovi metodi osvojilo 15,1 % učencev in 4,2 % učencev, ki so se učili po klasični metodi. Razveseljivo je, da je S2 po Fredovi metodi osvojilo kar 64 % otrok, po klasični pa le 4,2 %. Rezultati torej pokažejo, da se po klasični metodi v glavnem naučijo drse- ti, po Fredovi metodi pa se otroci naučijo plavati. Odnos med uspešnostjo in starostjo pri učenju plavanja vseh otrok ne glede na me- todo poučevanja je bil sledeč: S0 štiriletniki 62,7 %, petletniki 48,1 %. S1 9,8 % štiriletniki in 10,4 % petletnih otrok. S2 je doseglo 27,5 % štiriletnikov in 41,5 % petletnikov. Po Fredovi metodi so otroci glede na sta- rost dosegali naslednje stopnje: S0 43,8 % štiriletniki in 7,4 % petletnikov, S1 je dose- glo 15,6 % štiriletnikov, petletnikov je bilo takšnih 14,8 %. S2 je doseglo 40,6 % štirile- tnikov in kar 77,8 % petletnikov. Pri klasični metodi so bili rezultati mnogo slabši kakor pri Fredovi metodi učenja pla- vanja: S0 (preplavajo med 0–8 m) je dose- glo 94,7 % štiriletnikov in 90,4 % petletni- kov. S1 (9–24 m) je doseglo 0 % štiriletnikov in 5,8 % petletnikov, ter S2 (25 m ali več) 5,3 % štiriletnikov in 3,8 % petletnikov. Za obe skupini avtor pravi, da so vsi pla- vali prilagojeno prsno, saj niso izdihovali v vodo. Izsledki raziskave (Vidovič, 2004) govori- jo močno v prid Fredovi metodi. Kot je iz raziskav razvidno, lahko s Fredovo metodo večino štiriletnikov in petletnikov naučimo plavati prilagojeno prsno plavanje. Tako bi lahko skoraj vsi otroci postali plavalci že pred vstopom v osnovno šolo. V osnovni šoli pa bi lahko namenili več sredstev in Graf 1. Primerjava starostnih skupin znotraj klasičnega programa po 10-urnem plavalnem tečaju (prirejeno po Šajber, 2006). Graf 2. Primerjava starostnih skupin znotraj Fredovega programa po 10-urnem plavalnem tečaju (prirejeno po Šajber). iz prakse za prakso 49 časa izpopolnjevanju plavanja in učenju druge in tretje tehnike ter samoreševanju. Prednosti Fredove „ metode učenja plava- nja Fredova metoda omogoča optimalen po- ložaj telesa pri plavanju. Uporaba obroča poveča varnost v vodi, kar vpliva na lažje in hitrejše učenje. Vadba je mogoča tako v pli- tvi kot tudi v globoki vodi. Izkušnje so po- kazale, da se otroci hitreje naučijo plavanja v globlji vodi, kjer nimajo stika s tlemi. Vsak otrok je obravnavan po svojih razvojnih možnostih, saj lahko z dodajanjem oz. spu- ščanjem zraka iz obroča uspešno individu- aliziramo vadbo. Obroč otroku pomaga pri vzgonu, gibanju »brez teže« in pridobiva- nju občutka za vodo, poleg tega pa je bolj samostojen in samoiniciativen. Dodatna prednost je ta, da ima učitelj proste roke za nazorno prikazovanje, s tem pa otroku lahko neposredno med plavanjem dajemo navodila in popravljamo napake. Z obro- čem je omogočeno plavanje daljših razdalj ter pospešuje avtomatizacijo udarcev in zavesljajev. Vsi učenci so aktivni in ura je bolj dinamična ter intenzivna, saj čakanje ob robu bazena ni potrebno, posledično pa ostane več časa za izvajanje vaj, s čimer dosežemo večji napredek na uri. Možno je učenje otrok s posebnimi potrebami, saj jih lahko varno vključimo v skupino (prirejeno po Šajber, 2006). Po Fredovi metodi se otroci naučijo plavati hitreje, na lažji način in predvsem tudi bolj varno. Pomanjkljivosti Fre- „ dove metode učenja plavanja V program 10-urnega plavalnega tečaja po Fredovi metodi ni zajeto izdihovanje v vodo zaradi težavnosti same vaje za otroke v predšolskem obdobju. Plavanje naj bi bilo varno, kadar plavalec zna in zmore izdihovati v vodo. Kljub temu da je ena izmed osrednjih dejavnosti kla- sičnega načina poučevanja plavanja tudi prilagajanje na izdihovanje v vodo, je v tem starostnem obdobju malo otrok sposob- nih v pravilni koordinaciji izdihovati v vodo. Šajberjeva (2006) meni, da je izdihovanje v vodo potrebno dodati proti koncu tečaja, smiselno pa ga je učiti že med utrjevanjem udarca prsno, ko je le-ta že avtomatiziran. Varnostni vidik „ Po normativih je pri plavanju lahko na učitelja oziroma vaditelja plavanja osem neplavalcev ali dvanajst plavalcev. Delež neplavalcev v predšolskem obdobju in pr- vem razredu osnovne šole presega delež plavalcev in tako se pojavi dilema, kakšen način učenja plavanja je najbolj učinkovit, da kar največ otrok splava, poleg tega pa je predvsem pomembno, da je poskrbljeno za varnost. Če se vrnemo na cilje v kuriku- lumu za vrtce in športne programe, je moč opaziti rahla neskladja z realnostjo. Prvo takšno neskladje v programih Zlati sonček in Mali sonček je, da je priporočlji- vo, da otrok izvaja vajo v vodi, ki mu sega do prsi. Tu govorimo o t. i. otroških baze- nih, kjer je globina med 50 in 60 cm (Kapus 2011). Takšnih infrastruktur, ki bi ustrezala tem priporočilom, je v Sloveniji zelo malo, zato je način učenja potrebno prilagoditi infrastrukturnim zmožnostim. Pri šestih letih so po podatkih Starca, Strela in Kova- čeve (2010) otroci povprečno veliki – de- kleta 123.20 cm in fantje 124.06 cm. Velika večina bazenov, kjer potekajo tečaji plava- nja, je globokih med 100 cm in 135 cm. Z varnostnega vidika otroke brez kakršnih koli plavalnih pripomočkov, ki preprečuje- jo utopitev in niso le plavalni pripomoček, ki pomaga izboljšati tehniko plavanja, ni varno poučevati v tako globoki vodi. Če vzamemo v obzir še to, da je takšna glo- bina najpogosteje le na manjšem delu Slika 4. Učenje udarca prsno z desko (Arhiv ŠP Hrastnik). Slika 5. Vaja izdihovanja v vodo (Arhiv ŠP Hrastnik). 50 bazena, postanejo pogoji za delo precej slabi. Preglednost nad otroki je slaba, vsi so strnjeni ob robu bazena, pogosto se nasla- njajo drug na drugega, kar vse zmanjšuje varnost in kvaliteto poučevanja. Prednost učenja po Fredovi metodi je, da lahko iz- koristimo celoten bazen ne glede na globi- no, saj je Fredov plavalni obroč zelo varen pripomoček, ki pa v primeru nepravilne uporabe in neustreznega nadzora lahko vseeno privede do nesreče, kakor velja tudi za vse ostale plavalne pripomočke. Otrok se v tem obroču počuti bolj varno kakor v plavalnem črvu, kjer lahko zdrsne skozenj in mu le ta ne nudi ležečega položaja kot Fredov obroč. Pri večini programov, ki se ukvarjajo s pla- vanjem otrok v predšolskem obdobju, je eden izmed glavnih ciljev prilagoditev na vodo in drsenje. Na podlagi izkušenj meni- mo, da je drsenje v vodi precej težka nalo- ga tudi za starejše otroke, zato naj ne bi bilo drsenje glavni cilj plavanja v predšolskem obdobju. Plavanje v kurikulumu omenja tudi vidik varnosti. S tega vidika je mnogo bolj pomembno, da otrok preplava osem metrov, kakor pa da zna drseti ter da je po- polnoma prilagojen na vodo. Bolj smiselno je, da prilagajanje na vodo izvajamo med samo vadbo udarca in zavesljaja ter ne iz- gubljamo časa z vadbo za iz varnostnega vidika manj pomembne cilje. Znanje prsne- ga udarca je pomembno iz varnostnega vi- dika, da se lahko otrok dvigne na površino ali priplava do roba bazena. Sklep „ Menimo, da je Fredova metoda za pred- šolske otroke in učence prvih razredov bolj primerna metoda poučevanja plavanja kot klasična metoda. Omogoča učenje tako v plitvi kot tudi v globoki vodi, dodatna prednost pa je, da lahko tudi znotraj skupi- ne vadbo individualiziramo, saj lahko obroč postopoma spuščamo, s tem spreminja- mo vzgon ter s tem olajšamo ali otežimo nalogo med plavanjem. Fredov obroč je pripomoček, ki poveča varnost otroka pri učenju plavanja, poleg tega pa otroka ne ovira pri učenju udarca in zavesljaja ter mu nudi ležeč, horizontalen položaj za učenje plavanja. Pomembno je, da se otroka kar najhitreje začne privajati na vodno okolje in se ga nauči plavati, ko je on za to spo- soben in zrel. Otroke lahko takoj začnemo učiti udarca in zavesljaja prsno, med samim utrjevanjem pa lahko izvajamo tudi vaje prilagajanja na vodo. Poučevanje je bolj di- namično, končni rezultati raziskav pa kažejo tudi na to, da so otroci precej bolj uspešni v znanju plavanja. Z uvedbo Fredove meto- de učenja plavanja v vrtce in prve razrede osnovne šole bi več otrok znalo plavati že zgodnjem obdobju. Tako bi se v osnovni šoli učili še druge in tretje tehnike plavanja, postali varni plavalci, naučili bi se samore- ševanja in pomoči drugim v vodi. S tem si učenec – plavalec odpre nova vrata v svet vodnih športov in vodnih aktivnosti. Z uvedbo Fredovega programa plavanja v vrtce in prve razrede osnovne šole bi tako otroci postali varni plavalci že pred vstopom v šolo, poleg tega pa bi tudi več časa ostalo za učenje vsaj ene pravilne pla- valne tehnike. Plavanje in gibanje v vodi je zabavno le, kadar smo sproščeni in to sproščenost lahko dosežemo le, ko znamo pravilno plavati. Literatura „ Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Šajber, D., 1. Vute, R., Bednarik, J., Kapus, M. in Čermak, V. (2011). Plavanje: učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport. Kristan, S. idr. (1997). 2. Športni program Zlati sonček. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport Slovenije. Kumprej, T. (2011). 3. Izboljšanje obstoječe meto- de učenja plavanja otrok, starih od 4. do 6. let. (Diplomska naloga). Pedagoška fakulteta, Maribor. Kurikulum za vrtce. 4. (1999). Pridobljeno 3. 11. 2015, www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pa- 5. geuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf Starc, G. (2010). 6. Telesni in gibalni razvoj slo- venskih otrok in mladine v številkah: šolsko leto 20 07/0 8 . Ljubljana, Fakulteta za šport. Šajber Pincolič, D., Kapus, V., Kapus, J. in 7. Štrumbelj, B. (2002). Učenje plavanja po dveh različnih programih. V R. Pišot (ur.), V. Štem- berger (ur.), F. Krpač (ur.), T. Filipčič (ur.), Otrok v gibanju, zbornik prispevkov (str. 156–162). Ljubljana, Pedagoška fakulteta. Šajber, D. (2006). 8. Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta. Videmšek, M., Stančevič, B. in Zajec, J. (2011). 9. Mali sonček; gibalni/športni program za pred- šolske otroke. Ljubljana: Zavod za šport RS. Vidovič, M. (2004). 10. Uspešnost učenja prsnega z vidika dveh različnih metod učenja plavanja pri štirih in petletnih otrocih: (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Jure Jazbec, dipl. športne vzgoje jurejazbec.24@gmail.com