Prosveta in driavni proraiun za leto 1933./34. Ekspoze prosvetnega ministra g. dr. Radenka Stankoviča Med proračunsko debato je podal svoj ckspoze tudi prosvetni minister gosp. dr. Radenko Stankovič. Iz njegovega govora povzemamo predvsem zadeve, tičoče se osnovne šole: Od leta 1926. pa do začetka svetovne gospodarske depresije je narastla površina obdelanega zemljišča za 30% in z intenzivnim obdelovanjem je povišan tudi donos zemljišča za 20%. Ako hočemo imeti pregled gospodarske moči in sposobnosti našega naroda, tedaj smo dolžni, da naš narod uspasobimo, da se v tej življenjski borbi za svojo eksistenco obrne s terena kvantitativne Ikonkurence na kvalitativno konkurenco. Ne morem si misliti, da bi bila gospodarska sposobnost naroda adekvatno neodvisna od njegovega prosvetnega stanja. Vsled tega smatram, da je za najširše plasti prosveta skoro vezana z njegovo gospodarsko sposobnostjo in možnostjo obstoja, posebno v težkih časih, kakršni so sodaj, ko vlada po vsem svetu močna kriza. Nesorazmernost prosvetnega stanja med posameznimi kraji v naši državi. Stanjc naših narodnih šol je zelo slabo. Posebno opazimo to, ako primerjamo številke našega šolstva. Na 1 milijon prebivalcev pride približno 500 osnovnih šol. Večina prebivalcev naše države se bavi s poljedelstvom in za to kategorijo prebivalstva bi bilo to število šol normalno. Imamo pa tudi take primere, da prideta na 1.5 milijona prebivalcev komaj 1—2 šoli. Kakor vidite, je to velikanska nesorazmcrnost. Primeri nam kažejo, da se nahajajo mnoge narodne šole, torej šole našega najmanjšega človeka, kmeta in obrtnika na terenu, ki v 'kmetijstvu ni na višku, nego je pasiven. Z druge strani se kaže nedostatek šol v primeri s številom prebivalcev. ko, kakor so bila prevzeta. V naši državi je vsega skupaj 40 učiteljskih šol. Ministrstvo prosvete ima danes 1200 novih prošenj absolventov učiteljišč, ki čakajo na učiteljska mesta. V tem šo-lstvu bodo potrebne gotove reforme, ki bi jih želel izvesti g. minister v sporazumu s parlamentom. Nekatera učiteljišča se bodo morala pretvoriti v druge šole in ko se bo to izvršilo, se razume, da se bodo upoštevale pri tem v prvi vrsti onc šole, ki vzgajajo samo učiteljicc in ki danes najmanj odgovarjajo duhu časa in duhu našega naroda. O univerzah in srednjih šolah. Nadalje je govoril gospod minister: Imamo šole, ki so predvsem namenjene dati neko zaokroženo izobrazbo, s 'katero gredo absolventi med narod v življenjsko borbo. Število učencev teh šol, ki jih je bilo 1921. leta 7000, je do danes naraslo že na 30.000. Poleg tega smo imcli v letu 1931./32. v srednjih šolah 101.000 dijakov, ki se šolajo v glavnem radi tega, da bi pozneje prišli v državno službo. To so šole, ki ne podajajo zaokroženega znanja za življenje, nego so samo stopnice k višjim šolam, t. j. univcrzam. Vsled tega dobivamo mnogo večje število absolviranih akademikov, nego jih je za državo in njene jav^ ne službe potrebnih. Naša družba je med tem tako malo diferencirana, da dobi le mal neznaten del dijakov po dovršeni šoli svoj kruh v privatnih službah. Hiperprodukcija intelektualcev. Ako upoštevamo vse to, tedaj vidimo, da so v tej smeri potrebne korekture, ako ne želimo, da bo nekega lepega dne onih z dovršeno univerzo toliko, da bodo morali stradati in vsled tega začeli ogrožati državo in današ- človeku za življenje neobhodno potrebno. Vslcd tega nameravamo osnovati nove mt\ščanske šole, ki jim bomo dali tako smcr, kakršno zaihteva okolica teh šol. Z druge strani bo treba usmeriti dotok otrok v te šole. Dostop v te meščanske šole bo lahko mogoč, ker se ne plača nikakih taks. Omogočen bo v teh šolah poldnevni pouk, da jih bodo mogli posečati tudi učenci iz okolice. V teh šolah ne bo treba uvajati nikakih sprejemnih izpitov. Na ta način bi se nivo teh šol zvišal in utrdil ter bi te šole predstavljale zlato nadomestilo onih šol, ki predstavljajo pripravnice za univerzo. Vse srednje šole, Iki za sedaj ne nudijo svojim učencem neke zaokrožene izobrazbe, ki je potrebna za življenjsko borbo, bo treba organizirati tako, da bodo postale zavetišče samo onih, ki čutijo močno stremljenje za znanostjo. Potrebna je selekcija, da ne bomo imeli še nadalje take situacije, kakršna je danes na naših univerzah, kjer dominirajo poleg izvrstniih tudi taki, ki spadajo v Ikategorijo najslabših. V državi imamo prevee srednjih šol, ki nimajo namena dati svojim dijakom zaokroženo znanje, nego predstavljajo pripravnice za višje šole. Ko pride iz teh šol dijak na univerzo, se ga ne vpraša, ali je dovzeten za znanost in ali je prišel iz dobrih ali slabih šol. Stroškj za univerze. Država izda za vse tri univerze letno 72 milijonov dinarjev. Beograjska univerza dobi od te vsote okoli 31 milijonov dinarjev za 7481 dijakov. Potemtakem stane vsak dijak na beograjstki univerzi državo letno 4100 Din. Zagrebška univerza dobiva za 4700 dijakov, torej skoraj za polovico manj, 32,700.000 Din. Po tem stanju stane državo vsak dijak zagrebške univerze 7000 Din letno, skoraj še enkrat vcč kakor dijak beograjske univerze. Ljubljanska univerza ima dkoli 1700 dijakov in dobiva za vzdržcvanje univerze okrog 10 milijonov dinarjev ter stane dijak ljubljanske univerze našo državo 6000 Din. Ob zaključku svojega govora je ministerdr. Stankovič naglasil, da se intenzivno delana izcnačenju učnih načrtov in da bodo v naj-krajšem času scstavljene vse potrebne učne. nji družabni red. Treba bo preurediti srednje knjige, tako da bo naša prosveta od najnižje- Iz vsega tega je razvidno, da nimamo za- §ole na ta način, da bodo predstavljale zao- ga do najvišjega razreda usmerjena v enem dostnega števila osnovnih narodnilh šol. Razume se, da je naša prva briga, da se ukrene vse, kar je v današnjih težkih finančnih razmerah mogoče. Sedaj sicer ni mogoče seči globoko v državne blagajne in preobremenjevati proračuna, vendar moramo zagotoviti mesta in spopolniti vse, kar je prazno in čaka, da bo koristilo prosveti. Poleg vseh težkih razmer je vendar le mogoče, da se da šoli ono, kar je najnujnejše potrebno. Težkoče s premeščanjem učiteljstva. Na podlagi tega, ikar je bilo v številkah tu iznešeno, opažamo, da je mnogo nedostatkov tudi v tem, ker so naše terenske razmere tako različne. V posameznih krajih je življe- kroženo celoto znanja, ki je našemu malemu pravcu. nje različno, in vsled tega se premeščanja razpoložljivega učiteljstva ne vrše tako, kakor to zahteva pouk in kakor to zahtevajo razmere. Ako upoštevate tudi to^ da prihaja v učiteljske vrste mnogo več ženslk nego moškiri, in da imamo pri nas tudi tako težke razmere, v kakršnith ženske nc morejo delovati, je razumljivo, da jc pravilno razmeščanje učiteljstva zelo otežkočeno. Ako upoštevamo tudi to, da so pri nas poznanstva in sorodstva, strankarska pripadnost in botrina zelo velikega pomena, tedaj boste razumeli, da je bilo zelo težko, pravilno razporediti učiteljstvo.Nastala je težkoča v spopolnjevanju enegadela praznih učiteljsikih mest, ker so bili mno-gi nameščeni v večjih mestih, torej tam, kjerniso bili nujno potrebni. Zato bo naloga pro-svetnega ministrstva, da take učitelje v bodoče postavlja na druga mesta, ker je veliko število med njimi tudi takih, ki za ta mesta nimajo potrebne kvalifikacije. Meščanske šole. Gospod prosvetni minister je izjavil, da meščanske šolc pri nas v širokih narodnih plasteh niso popularne. Te šole ne stoiiio na dovolj visokem nivoju ter se v mnogih prime-rih prav nič ne razlikujejo od ljudstkih šol inzato naš narod smatra, da so samo nadalje-vanje ljudskih šol, radi česar tudi niso pri-ljubljene. Radi tega je potrebno, da se dvignenjihov ugled. Zato pa morajo učitelji za tešole imeti potrebne kvalifikacije. Učiteliem potrebne kvalifikacije. Učiteljemmeščanskih šol se mora izboljšati položaj inzvišati se jim morajo doihodki, ki bodo odgo-varjali njihovim kvalifikacijam. Zato smo tu-di v finančnem zakonu predložili odredbe, kibodo hitro popravile stanje učiteljstva me-ščanskih šol vsaj v toliko, da se izenačijo zučitelji osnovnih šol. S spremembami in dopolnitvami zaikona o srednjih šolah — ker meščanski učitelji spadajo pod srednje šole ••— bomo dosegli, da se dvigne novo učiteljstvo meščanskih šol na ono višino, iki bo odgovarjala potrebam, katerim so namenjene meščanske šole. Učiteljske šole. Za učiteljišča je rekel minister gospod Dr. Stankovič, da so terensko razdeljena ta-