y^TAND
s~yi64&ce-..
V	■	' I
NO. 229
PkfVl- BE R1C/1 HI— HO JW1
V ■■•■•#• -•	-.j**	• . ;	.
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€EGN IN LANGUAGE ONLY
M
Serving Chicago, Mllwauie«, Waukegan, Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge. Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELA>;D OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Kralj Huieia sreind uiel poskusu umsra
Novi grobovi
Victor Jabzec
V nedeljo je nenadno umrl 64 .let stari Victor Jazbec z 2009 Z libijskim dentilj£m P1^'! Bunts Rd., rojen v Clevelandu, plavljeni pos.ilis umora vc[ovec po pok. Dorothy, roj.
jerdanijske^a kralja Hu-s^Lina ni uspe!.
BEIRUT, Lib. — Kralj Jordanije Husein je imel zopet enkrat srečo, ko je pravočasno zvedel za pripravljajoči peskus napada nanj. Poskus naj bi bil pripravljal neki Said Dajani, ki je v ta namen dobil iz Libije, katere predsednik Karafi je eden najhujših sovražnikov kralja Huseina, 20 milijonov dolarjev.
Dajani je pridobil za napad na kralja nekaj častnikov jor-danijske vojske, posebej tudi v letalstvu. V zaroto naj bi bilo zapletenih kakih 300 pripadnikov Huseinovih oboroženih sil. Nekdo od njih jo je izdal in kralj je dal prijeti Dajanija in njegove sodelavce.
To ni preprečilo napada nekega pilota na kraljev helikopter,
Zaletel, umrli manj kot pred enim mesecem, sin Mary Jazbec, ki je na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd., oče Mrs. Richard (Diane) Weisart, Dana n Victorja, 10-krat stari oče, brat Daniela, Williama in pok. Edwarda. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda s sv. mašo ob 10. v cerkvi sv. Križa, nato na All Souls pokopališče.
Michael Podobnikar V Huron Rd. bolnišnici je umrl v nedeljo 58 let stari Michael Podobnikar s 356 E. 272 St., mož Rose, roj. Petrich, oče dr. Michaela F., Mrs. Arthur (Judith) Machado (Kalif.), Don-alda (Mt. Vernon, O.) in Roberta, 4-krat stari oče, brat Joan Harris (Ala.), pok. Franka,
ko je ta stal na vzletišču pred Frances Reeves, po pol brat kraljevo palačo. Helikopter je j0hna Staniča. Bil je član ADZ bii uničen, kralj pa je dobil le št 6 p0greb bo jutri ob 8.45 iz hekaj manjših poškodb, ker še Grdinovega pogrebnega zavoda ni bil v helikopterju, ampak na na Lake Shore BlvcL; v cerkev
poti vanj.	j sv Viljema ob 9.30, nato na Kal-
Poročilo v tukajšnjetrn levi- varjj0 carskem listu Al Moharrer, ki	„
je vest o poskusu umora kralja Včeraj je umrla y Euclid Huseina prvi prenesel, pravi, da General boinišnici 68 iet stara so se kralju zvesti letalci dvig- Anna Ivong s 13412 Kelso Ave_ nili in sestrelili upornega letal- nue) roj Laurich y clevelandUj ca Talal al Khatiba, ki je bil pri vdQva po j ig68 umrlem možu tem mrtev. Napad naj bi se bii MatthewU) mati Alberta in Do_ izvršil konec tedna, 18. ali 19. rothy) stara mati pok Donne
novembra.	Marie, Alana in Linde, sestra
Victorja, Williama, Mary Mik-lusev, Josepha, Franka in pok. Frances Rutar. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Želetovega po-Vmda pred- (grebnega zaVoda na E. 152 St., sednika Huga Banzerja je pre-! y cerkev sv Jeroma ob 9 30;
V Bsihuji delavski nemiri in ISrajki
LA PAZ, Bol.
tekli teden oklicala cbsedno stanje in prijela nekatere delavske
nato na All Souls pokopališče.
Frank J. Ondrus
vodnike, ki naj bi skušali delav-1 Včeraj je um^ v st Vincent stvo zapeljati v čisto levičarske ( Charity bolnišnici 79 iet stari
NEW YORK, N.Y. — V ZDA | Frank J. Ondrus s 320 E. 248 je okoli 12 milijonov družin s
Vode.
Delavstvo je bilo nezadovolj- gj., rojen v ČSR, od koder je
Norvežanom je tuja podmornica pobegnila^
Do dveh tednih zasledovanja so po vsem sodeč Norvežani tujo podme rnico tiho pustili pinti iz fjorda Sodite.
OSLO, Nor. — Pred več kot d verni tedni so odkrili v fjordu Sogna, ki je dolg preko 12G0 milj in dovolj globok za plovbo podmornic, tuj “objekt”, o katerem so hitro dognali, da mora biti tuja podmornica, sovjetska ali poljska. Norveške pomorske sile so se šle z njo mačko in miške, pa jo niso mogle spraviti na površino, da bi dognali, kateri državi pripada.
Na pomoč so Norvežani pozvali Britanijo, ki je poslala Iva helikopterja, opremljena nalašč za lov na podmornice. Kaj sta opravila, niso povedali, objavili so le, da sta sredi preteklega tedna odletela domov. Norveške bojne ladje, ki so podmornico sledile, so vrgle v morje, kot je predpisano, najprej rečno bombo kot svarilo, nato pa posebne bombe proti podmornicam. Ta je seveda imela tako priložnost, da se je umaknila.
Precej očitno je, da so Norvežani dognali, kakšna in čigava je podmornica, pa so jo koncem tedna pustili iz zaliva, katerega izhode so preje čuvali na mestu, kjer je morje tako plitvo, da podmornica ne bi mogla mimo neopažena.
Obrambni minister Johan Kleppe je nato v nedeljo mirno in resno objavil, da je tuja podmornica “ušla”. Dejal je, da ni bilo mogoče dognati, čigava in kakšna je bila.
ied doko živečimi z $£§,000 letnega dohodka
«0, ko je vlada zmanjšala vred- prišel y ZDA \ 1912) vdovec p0 nost pesosa za 66.6L, ni pa po-,p0k. ženi Evi, roj. Cup, oče višala v enaki meri tudi plač. pranka, Mrs. J. Kozak (Ela.) in o so se začeli nemiri, je vlada jyjal.gare^ Ondrus, 5-krat stari proglasila izredno stanje in na- 2-krat prastari oče. Pogreb stopila z odločno, trdo roko. | bo y sredo iz Grdinovega po-Bolivija je že dolga leta v no- grebnega zavoda na Lake Shore ranjih težavah, ki jih ni mogo- g]vd ob 8.45, v cerkev sv. An-cc odpraviti preko noči. Vlade'
Se menjajo, položaj pa ostaja lsti- Sedanja vlada, na katere
$15,000 in preko letnega dohodka. Te smatrajo sestavljale! poročil in proučevalci življenjske ravni v naši deželi za tiste, ki “dobro .živijo”. Od vsakih štirih
NJENEGA NAČELOVANJA glavnemu odboru demokratske stranke bo kmalu konec. Jean Westvjood, ki jo je v juliju imenoval demokratski predsedniški kandAdat sen. G. McGovern na čelu glavnega odbora demokratske stranke, se je sprijaznila z usodo. Njeno načelovanje se naglo bliža koncu.
----o-----
Plsvsjoži prislaniffi za uvoz petroleja v ZDA
Pomorska uprava je predložila gradnjo dveh velikih plavajočih pristanišč za u-voz olja v ZDA v prihodnjih desetletjih.
BO ZMANJŠAL
0S0BJE V BELI HIŠI
Predsednik R. M. Nixon je včeraj na tiskovni konferenci v Camp David objavil obsežne spremembe v svoji novi viPo> in napovedal cdločno zmanjšanje osobja v Beli hiši, ki je v njegovi prvi administraciji močno porastlo.
WASHINGTON, D.C. — Pred- 1 de sapa” in delovna vnema. Na-sednik ZDA Richard M. Nixon mesto da bi bil napor večji, se se te dni veliko ukvarja s poga- manjša in s tem se manjša tudi janji za končanje vojskovanja v j učinkovitost in uspeh. Da do v Vietnamu, saj je imel v zad-! tega v njegovi vladi ne bo pri-njih treh dneh o tem vsaj štiri šlo, je odločen izmenjati nekaj razgovore s svojim glavnim sve- “igralcev”, pa tudi samo “igro”, tovalcem za narodno varnost dr. kot je dejal. Izjavil je, da bo H. Kissingerjem. Razgovori v imena članov nove vlade začel Parizu so odloženi do prihod- objavljati te dni in sestavo ce~ ijega ponedeljka, dotlej pa upa-'iotne vlade končal do 15. dejo ZDA doseči sporazum s Sai- cembra.
;onom, ki se upira sprejemu do-	------o------
i Iz Clevelanda
t
i
in okolice
'cvora v sedanji obliki. Glavni .el svojega časa posveča predsednik reorganizaciji zvezne /lade in njeni novi sestavi. O em je včeraj govoril s časnikarji na tiskovni konferenci v lamp David.
Predsednik je napovedal ob--ežno zmanjšanje osobja v Ben
Zakaj pomanjkanje živeža v Sovjetiji?
Slaba letina je Sovjetsko zvezo prisilila, da je nakupila v inozemstvu milijone ton žita.
Policija bo okrepljena—
Zupan R. J. Perk je odredil, da naj vsi policaji, ki niso zaposleni delno drugod, vrše policijsko službo preko rednega časa po 2 do 4 ure na dan. Ta služba jim bo plačana posebej koi nadurno delo. Računajo, da bo na ta način vključenih v dodatno policijsko službo do 500 članov mestne policije. Potreba po taki službi je nastopila, ker mestu ni bilo mogoče dobiti 180 novih policajev, kot je bilo predvideno. Nadurno delo policije bo mesto stalo okoli $150,000 mesečne. Tatovi avrov odkriti—
Brook Park policija je prijela štiri osebe, ki naj bi bile v zvezi s skupino tatov avtomobilov, katere oporišče naj bi bila gasolin-ska postaja Union 76 na 6300 Engle Rd., komaj en blok od policijske postaje, člani tolpe naj bi kradli avtomobile v Cu-
“Pravda” poroča, kako je mogoče, da je prišlo do take stiske: >ahoga in v sosednjih okrajih.
Na področju Sverdlovska, kjer K molitvi— je bil pridelek krompirja dober, Članice Podr. št. 14 S2Z ste
uisi, ki je v dobi prvih štirih let so potrebovaii 3 miiij0ne vreč vabljene nocoj ob sedmih v Gr-
njegove vlade izredno narastlo. Zmanjšanje osobja v Beli hiši bo možno brez škode in učinko-
za prevoz, pa so jih imeli na hinov pogrebni zavod na Lake razpolago samo 900,000. Skoro Bhore Blvd. k molitvi za umrlo ,	. VM . .	.v„	^	, ena tretjina krompirja je zato članico Mary Jazbec,
plavajočih pnstanisc za U- vitostl vlade, ker bo Bela hiša Ua na Iju	Vtakney zaposlit
------n................v- ' delala tesneje s posameznimi Druga tciava je „astala pri o,T.sko‘orsanizadj^-
spravljanju žita v Kazahstanu. Arnold Pinkney je stopil iz
oddelki vlade in njihovimi vod-
WASHINGTON, D.C. — Po-	obstoja dejansko po- ^eka ^ovarna je dobavila 60 to- vodstva črnske organizacije
morska uprava je priporočila preteklo nedeljo v posebni študiji zgraditev dveh obsežnih plavaj ačih pristanišč — enega v Delaware zalivu, drugega pa pred obalo Louisiane — za uvažanje olja v ZDA. Uvoz tega bo nujno rastel iz leta v leto, ko njegova poraba raste, domače zaloge olja pa se manjšajo.
Novi, plavajoči pristanišči, bi lahko sprejemali naj večje petrolejske ladje, ki ne morejo v dosedanja pristanšča, pa bi bile za nje tudi prenevarne, če bi že mogle vanje zapluti.
Eno teh pristanišč naj bi bilo
eg \sa ega zveznega tajništva vora:b avtomobilov, pa nobeden 21. kongresnem okraju, ki jo pose.en o e e v e 1 usi s ni U2igfj Kljub temu, da so bili vodi L. Stokes in napovedal, da
na prevozu zastraženi, so bili bosta z G. Forbesom ustanovila važni deli pokradeni. Ker nado- lastno, ki bo del demokratske [ mestnih delov ni mogoče dobiti, j stranke. Kong. L. Stokes je prišel navzkriž z A. Pinkneyjem in G. Forbesom, ker je hotel, da črnska organizacija pri zadnjih
sličnimi nalogami in odgovornostmi, kar je do neke mere pravi nesmisel.
John Connally in N. A. Roc-' .	,	• , • ,
, ,	, z. v,	, j nave tovornjaki ob cestah,
kefeller ne bosta elana nove via- -
de, je dejal predsednik Nixon, j
obljubila pa sta prevzeti pose- j
bne naloge za krajši čas, če bo i
Sovjetska trgovinska mornarica pred ZDA
volitvah podpre nekatere republikanske kandidate v okrajno
^lu je polk. Hugo Banzer, je edločena napraviti vsaj nekaj reda in poziva k varčevanju, da okrepila gospodarstvo. To se-veda ni lahka in prijetna pot.
Ladje in letala lahko Pristajajo na Kitajskem
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pretekli teden P° 22 letih ukinil prepoved pristajanja ameriških ladij in letal na Kitajskem in s tem ustvaril Možnost za vzpostavo rednega Prometa med ZDA in L. R. Kitajsko.
V kolikor so še kake ovire za reden promet, so te' sedaj le še fia kitajski strani, če jih je sploh
kaj.
dreja na Superior Avenue ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Miklavža zadela kap
družin je na tej ravni povpreč-in^ prednost, ker je severo-no ena. Skupno imajo te druži- vzhodni del dežele v
DALY CITY, Kalif. — Malo dekletce je šepetalo Miklavžu v trgovini svoja naročila, ko je ta nenadno padel in so ga morali'14% družin, ki imajo take dru-odpeljati v bolnišnico, kjer so žinske poglavarje.
ne 80 bilijonov dolarjev letnega dohodka, kar je vsekakor lepa številka tudi za ZDA.
Med družine s takimi dohodki spadajo tiste, katerih redniki imajo večinoma nadpovprečno izobrazbo; dve petini od njih imata visokošolsko izobrazbo, med tem ko je na splošno le
ugotovili, da ga je zadela srčna kap.
Povprečna starost poglavarjev takih družin je od 45 do 54
L remenski prerok pravi;
Večinoma oblačno z verjet-hostjo naletavanja snega. Naj-
^šja temperatura čez dan okoli u5.
Miklavža je igral 66 let stari let, tisti izpod 35 let so prava Martin Thonnison.	| izjema.
Nixon bo le sprejel odposlanca Van Thšsuja
WASHINGTON, D.C. — Pred-, ki je predviden na jutri, sednik Nixon je najprej odklo-i Južnovietnamsko informacij-nil predlog, da ga obišče poseb- sko ministrstvo je koncem tedni odposlanec Van Thieujajna izjavilo, da ni kritiziralo dr. predsednika Južnega Vietnama,j Henryja Kissingerja, kot je iz-in mu obrazloži njegovo stališče; gledalo, temveč je bilo to, kar k dogovoru o končanju vojsko-1 je objavilo, le “pregled pisanja vanja, doseženem v preteklem saigonskega časopisja”. Še 20.
oktobru v Parizu.
Predsednik Nixon je na stališču, da zadoščajo redne zveze
novembra je radio Saigon, ne da bi omenil kako pisanje časopisja, dejal: “Prišel je čas za dr.
preko poslanika E. Bunkerja v j Kissingerja, da se malo spame-
Saigonu in preko poslanika Južnega Vietnama v Washingtonu.
Ko je prišlo do premora v pogajanjih v Parizu in je odločitev o njih nujna, je predsednik Nixon pristal na sprejem posebnega zastopnika Van Thieuja,
tuje in preneha tako očitno u-stvarjati svojo lastno legendo.” V poročilu je bilo rečeno, da je šel Kissinger pri razgovorih v Parizu preko Nixonovega polnomočja samo, da bi dosegel sporazum.
to potrebno. Nixon je povedal,! LONDON, Vel. Brit. — Lloy-;	.__,	,	„ ,
da bo obrambni tajnik M. Laird ! dov register trgovskih ladij je:,,ey in FoI.bes izjavnaS za 1 vse
zapustil svoje mesto, kot so na- cbjavil, da je sovjetska trgovin-i demokratske kandida.^
povedovali, in objavil, da je ska morriarica prerastla trgo- i
sprejel odstop zveznega tajnika vinsko mornarico ZDA in se po-j	~	^
za mesta in stanovanja G. Rom- vzpela na vsem svetu na peto,	Is&SLl
ki je svojo namero po; mesto za Liberijo, Japonsko.!
—-	““J ’T odhodu iz vlade že tudi pred | Britanijo in Norveško.
9 milj vzhodno od Cape Henlo-	.	, .	i T.
meseci objavil.	Lloyd v svojem poročilu m j
Potrebo po spremembi v Beli upošteval, da je najmanj 10 mi-!
1 hiši in v vladi je predsednik lijonov ton ameriškega trgovin-
Nixon utemeljil iz preteklih j skega ladjevja vpisanega pod
skušenj, ki pravijo, da vladam ! Liberijo in Panamo ter ga je v
predsednikov v njihovi drugi slučaju potrebe možno takoj po-
poslovni dobi skoraj redno “poi- j tegniti domov.
pen in Rehcbeth Beach, Delaware. To naj bi imelo pri grad-
potrebi po uvoženem olju. Drugo pristanišče naj bi bilo 4 milje južno od obale Louisiane v Mehiškem zalivu, kjer bi imelo osrednji položaj, pa vendar varno lego.
Plavajoče pristanišče v Delaware bi stalo okoli 500 milijonov, ono v Louisiani pa okoli 191 milijonov.
Petrolejske čistilnice na vzhodni obali že sedaj uporabljajo do 5Cr/( uvoženega surovega olja, one v Mehiškem zalivu pa bodo potrebovale leta 1980 okoli 113 milijonov sodov tujega surovega olja letno.
Inflacija drugod še
precej hujša kot v ZDA
NEW YORK, N.Y. — Povprečno so cene v letošnjem letu v naši deželi rastle 3.4%, brez
O Johnu Connallyju še vedno ugibljejo
WASHINGTON, D. C. — V krogu same vlade jih je še ved-
Stroški predsedništva
rastejo skokoma
WASHINGTON, D.C. — Leta 1969 so stali stroški za vzdrževanje osobja v Beli hiši 31 mi-dvoma precej, toda še vedno ne lijonov dolarjev letno, zdaj pa toliko kot v drugih gospodarsko so preračunani na 71 milijonov, razvitih državah sveta.	! Ob vpoštevanju vsega osobja, ki
Na Japonskem je bil povpreč- je dodeljeno Beli hiši iz drugih ni porast 4.1%, v Kanadi 4.4%, oddelkov zvezne vlade in oboro-v Zah. Nemčiji 5.27, (zadnji Ženih sil, naj bi skupni stroški BUDIMPEŠTA, Madžar. —Vod mesec celo 6.4!), v Franciji 5.3%, presegli 100 milijonov.	j nik ZSSR Leonid I. Brežnjev
v na zlatu bogati Južni Afriki V Beli hiši je uradno zaposle-' je prišel včeraj sem na pet-5.9% , v Britaniji 6.7% in na Ni- nih zdaj 548 oseb, dejansko pa zozemskem 7.7%.	jih je še precej več.
PONTIAC, Mich. — V Central High School je prišlo včeraj do izgredov in spopadov med črnimi in belimi šolarji. Trije dijaki in dve dijakinji so bili ranjeni, ko je neki črni dijak začel streljati. Šola je znana po nemirih med črnimi in belimi študenti ter ima zadnjih 7 let stalno policijsko stražo. Upravitelj šole je včeraj šolo predčasno zaprl, pa izjavil, da bo danes reden pouk.
DUBLIN, Ir. — Oblasti so Sea-na MacStiofaina dobro zastra-žile, ko računajo z možnostjo novega poskusa njegovih pristašev za osvoboditev s silo. Prvi tak poskus v nedeljo je propadel.
IM ostanejo v Tajski
BANGKOK, Taj. — Vladi da bodo sposobne odgovoriti s no nekaj, ki so prepričani, da bo ZDA in Tajske sta se sporazu- silo na kršitev dogovora o kon-
John Connally stopil v novo Ni-xonovo vlado. Ta naj bi ga izbral za novega državnega tajnika.
meli, da bodo ZDA do nadalj- Čanju vojne v Indokini. To se njega obdržale v Tajski svoje o- pravi, da bodo na letališčih na oborožene sile v sedanjem obse- Tajskem ostala poleg lovskih le-gu. Gre predvsem za letalske tal in lahkih bombnikov tudi Pripovedujejo, da naj bi Con-1 sile. Skupno naj bi bilo na Taj- B-52 strateška letala, nally reorganiziral državno taj- skem okoli 45,000 ameriških vo- Na Tajskem ne bo nobenih a-ništvo, med tem ko bi dr. H. jakov, od tega do 40,000 letal- meriških pehotnih borbenih sil.
Kissinger še dalje bil glavni ^kih sil.	I Ostali bodo tam le vojaški in-
snovatelj zunanje politike.
John Connally, ki je vodil
Demokrate za Nixona” pri zad-J marsičem zavisele od vsebine ških strokovnjakov za Laos, njih volitvah, ne kaže, kot trdi sporazuma v Parizu o končanju Kambodžo in morda tudi za PARIZ Fr. njegova okolica, posebne vne-jvojne v Indokini. Ameriške le- ~ “ me, da bi se vrnil v Washing-1 talske sile na Tajskem bodo o-ton- -	' stale do nadalj nega tako močne,
dnevni uradni obisk. Na letališču je kazal dobro voljo, ko se je razgovarjal in šalil z diplomati, ki so ga tam pričakali. Sinoči je vodniku Madžarske J. Kadarju izročil Leninov red, najvišje sovjetsko odlikovanje. Kadar je na čelu Madžarske od leta 1556, ko so sovjetski tanki zlomili ma i-žarski upor in odstranili vlado Nagyja, ki je bil kasneje obsojen na smrt in likvidiran.
SAIGON, J. Viet. — Ameriš />
letalstvo je po pomoti napadlo j strukiorji, ki bodo morda mora-| neko naselje v bližini Da Nan-Podrobnosti dogovora bodo v, li nadaljevati z vežbanjem voja-| ga, pri čemer je bilo 19 civilistov mrtvih, 29 pa ranjenih. --------------------------------------------------------------------------,___ Poštarji so začeli
Južni Vietnam, če ne bo v okvi-
ru dogovora mogoče tega vršiti v samem Vietnamu.
štrajk v podporo svoji zahtevi po boljših plačah in delovnih pogojih.
'S*
/Uieri$ma Domovina
^^nri~aT3Tarr^nE3^T«TPrrg:
1117 S* Clair Avenue
431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
BESEDA IZ NARODA
voda, ko je bil letos v Slove- nice, Helen Cergol, Mary Zust želimo ravnati po lastni volji
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; 89.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«®M3
No. 229 Tuesday, Nov. 28, 1972
Proti zakonu propadanja
Važnost mladinskega pristopanja v dejavnost družbe je še bolj kot v narodu, naseljenem na strnjenem ozemlju, važna za emigrantske skupnosti. To pa zaradi naravnega zakona propadanja, kateremu so te skupnosti zapisane. Težko, če že ne nemogoče, je ovreči ta zakon. Dovolj primerov imamo v zgodovini naših in drugih emigracij, da si ne bomo delali utvar. Iz generacije v generacijo se izseljenske skupnosti krčijo.	i
Vendar ne smemo niti na ta pojav gledati preveč pesimistično. Važna pri tem je tudi hitrost, s katero skupnost izginja. Ta hitrost se da zavreti in v posebnih okoliščinah celo ustaviti.
Ustavijo se lahko, če iz matične domovine po malem, a stalno prihajajo novi tokovi izseljencev, ki skupnost o-plajajo, ji dajejo stalno novih zakonov, jo držijo vedno živo in delavno. To se danes opaža delno v Avstraliji, delno tudi drugod. Ni pa to primer naše slovenske skupnosti. Treba je torej, da našo ohranitev gledamo le v luči lastnih možnosti, brez pomoči “od zunaj’’.
Tako prepuščeni samim sebi, pa moramo napeti vse sile, in seči po vseh sredstvih, da skupnost ohranimo, ali vsaj njeno propadanje stavimo na najnižji faktor. V tej luči pa ponovno dobi vso realno važnost vključevanje mladine v delovanje našega narodnega občestva. Postopoma moja mladina prevzeti odgovorne funkcije v družbi, stopati na mesta, ki ostajajo prazna s smrtjo starejših članov skupnosti.
Treba je tu preučiti dva važna činitelja. Najprej, da bo mladina sploh hotela v skupnosti sodelovati. Nato, da bo za to delo strokovno in moralno pripravljena, da se njeno sicer naporno delo ne bo izjalovilo. Prvi činitelj gotovo dobi vso važnost v družinskem okolju. Družina je tista, ki mora otroku in potem mladeniču vcepiti ljubezen do naroda svojih staršev in do narodne skupnosti. Ko pride doba šole, bo njegova vključitev v slovenske šole sama mnogo pripomogla k temu. Najtežji problem je pa gotovo prehod iz otroštva v mladost in prva mladostna doba, ko se mladi zaradi okolja najlažje odtujijo skupnosti.
V naših slovenskih naselbinah po svetu imamo povsod šolske tečaje. Ni pa povsod dobro poskrbljeno za organiziranje pošolske mladine. V to moramo zastaviti naše najboljše sile. V tem pa se bo dala tudi priložnost, izpolniti drugo fazo poslanstva skupnosti do mladine: njenega u-sposabljanja.
Naj ne bo organizacije (tudi ali zlasti mladinske), ki ne bi imela dobro pripravljenega kulturnega programa. Tečaji, študijski krožki, vaje za usposabljanje: vsako polje delovanja v skupnosti si mora stalno in sproti pripravljati naraščaj. Kako bomo učili otroke tretje generacije, če v drugi generaciji ne vzgojimo učiteljev? Kdo bo pisal v naše časopise, če ne pripravimo bodočih časnikarjev skupnosti? Kdo bo predaval na naših sestankih, če vsaka generacija ne poskrbi za naraščaj predavateljskih kadrov. Primerov bi lahko našteli še in še:	vodstvo organizacij, šport,
teater, glasba; pa tudi duhovniški naraščaj, saj verska povezanost narodnost le podpira; pa tudi obratno.
Odgovorni voditelji in predstavniki skupnosti se motajo tega zavedati. Čim prej morajo biti izdelani orogrami za usposabljanje mladine. Iniciative mladih, če so le količkaj pametne in izpeljive, morajo dobiti vso zaslombo skupnosti. Načrti in izkušnje so lahko skupni vsem našim naselbinam širom sveta. Povezanost z ostalimi skupnostmi vseh kontinentov bo lahko nadvse plodna, saj so morda drugje rešili vprašanje, ki mu mi ne najdemo odgovora. Tako bomo v povezanosti lahko podaljšali, ali celo stalno ohranili življenje naših skupnosti in s tem narodu dali tisto zaslombo, ki jo v današnjih težkih urah tako potrebuje.
❖
To razmišljanje je nedavno prinesla “Svobodna Slovenija”, glasilo slovenske skupnosti v Argentini. Tam je slovensko življenje še sveže, živo, mladina je veliko bolj slovensko narodno zavedna kot pri nas v ZDA, kjer se nekaterim res vse preveč mudi utapljati v ameriškem topil-nem loncu. To se dogaja v času, ko-se druge narodnostne skupine prebujajo in zahtevajo za sebe več priznanja, pa tudi več besede v javnem in političnem življenju.
Za slovensko narodno skupino v ZDA je značilno, da ni nikdar imela kakega svojega skupnega, osrednjega vodstva. Do tega je prišlo le v času prve in v času druge svetovne vojne, pa se žal ni nobenkrat obneslo. Kljub slabim skušnjam v preteklosti bi le bilo dobro neko skupno predstavništvo meti, če se hočemo načrtno čim dlje kot slovenska narodna skupnost ohranjevati in kot slovenska narodna skvmnost v ZDA v meiah možnosti vzdrževati svojo prisotnost in vpliv v javnosti.
ziranje tržnih cen, posebno za živila. Slednja so se v tem letu zelo podražila. Posebno nekatere mesenine. Ne samo 4 ali 5%, kakor tu in tam omenjajo, ampak nekatere mesenine stanejo sedaj do 30 in več odstotkov, kakor so pa stale lani. šle so nekoliko tudi plače gor, pa ne toliko „ kakor nekatere cene.
Jlfefo PRAVI TON« S HRIBA
Pri vsem seveda se pa ne sme pozabiti, da ljudje so se pri uživanju tudi zelo razvadili. Segajo le po boljšem, kar se ne sme zameriti, kdor to more. More pa li vsak? Mladi pari danes se ne trudijo več toliko doma s kuho in pripravljanjem jedi. Zajtrkujejo, južinajo in večerjajo po restavracijah. To je sicer lepo, prijazno in zabavno, kaj bi se mazali doma s kuho, potem pa lonce, sklede in krožnike pomivali. V restavracijah se vse lepo postavi pred nje, treba je le prijeti za žlice in vilice in z njimi pomagati juham, pečenkam in drugim jedilom v usta, pa lepo drsijo doli v želodec. Edina sitnost je, da kdor ima dolge mustače, pa zraven še košato brado in če jo s kako o-mako zamaže, da se mora prtom obrisati — prta pa mu tudi ni treba oprati, to potem napravijo v restavraciji. Ampak, ko se pa vsa taka prijetna postrežba in drugo konča, pa prinese natakar ali natakarica račun, ki je pa navadno precej slan, včasih tako, da če bi doma rih občinah (townships) našega gostovaK bi kril stroške za je-
Joliet, 111. — Kakor po drugih okrajih naše države Illinois, imamo tudi pri nas neprestano take in take gospodarske skrbi. V našem Will okraju, v katerem stoji, raste in se razširja na vse strani naš Joliet, ki so ga naši slovenski pionirji imenovali v svojih časih za “Slovenski Rim v Ameriki”, tudi tukaj nismo brez takih gospodarskih skrbi, na katere nas vsako leto opominjajo sezone, v katerih se podajajo na žetve naši davčni u-radi. Pred nedolgim sta objavila Clara Hartley Wooddard, ki je tajnica našega Will okraja, in Martin Gregorich, ki je glavni uradnik v davčnem okrajnem oddelku, kako stoje davčni računi za obdavčevanje, katero prinaša vsem javnim potrebam potrebna “mazila”, (ki jih označujejo z znaki $$$), da se javne potrebe vrte naprej in krijejo stroške za vse, kar potrebe zahtevajo, da se vse lepo vrti naprej.
Oba omenjena javna uradnika pravita, da tu in tam v nekate-
niji. So res lepe in pravi užitek je njihovo gledanje za vse, ki Slovenijo poznajo in jo radi imaj o.
Vse članstvo Kluba, pa tudi
in Mary Hočevar. Ohranimo jim blag spomin! Družinam naše sožalje!
- Preminul je 17. novembra John Mauser, soprog Carole
splošno občinstvo je vabljeno,! Mauser, naše članice. Tudi njej
in njeni družini naše sožalje!
Druga poročila boste slišale na letni seji. Kako so bile članice pridne in kako so delovale za našo podružnico SŽZ. Prav lepa hvala vsem!
Upam, da se vidimo v nedeljo, 3. decembra, ob 1.30 popoldne na letni seji v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Heights!
da pride te slike gledat. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa bodo hvaležno sprejeti.
Po ogledu slik bomo še malo pokramljali in se malo pripravili na našo decembrsko ali letno sejo, ki je vedno važna.
Na veselo svidenje jutri ob enih popoldne v SDD na Waterloo Rd.!
Prisrčne pozdrave vsemu članstvu, prijateljem in uredništvu Ameriške Domovine!
Matthew Penko, zapis. ------o------
llsisif sv. flkfavža pri Sv.
okraja potrebe za to in ono naraščajo. Posebno šole stanejo v zadnjih letih več in več. Zato v nekaterih občinah, v katerih o-kolicah so okoliška mesta in naselja in se ta povečavajo in razširjajo, se stroški večajo. V nekaterih so pa manjše zahteve,
dače ves teden. Med tem pa potekajo dnevi, tedni in mine mesec, žepi so pa pri marsikomu bolj prazni... To so v teh sedanjih časih pota, po katerih vozijo mnogi. In če bo šlo tako naprej, bo kakor pravijo in napovedujejo bolj konservativni e-
ampak na splošno pa bodo dav- > konimisti, bo treba začeti s ka-
ki za vse višji kakor doslej. Temu je kriva draginja za vse, za delo, službe in drugo. To pove,
kimi “zdravili” take razvade zdraviti. S kakšnimi? Sprijazniti se bo treba z manjšimi dohod-
da ko bomo dobili prihodnje ra-j želodce in poželjivosti pa na-
čune za davke, se bomo spet po glavah praskali, malo kislo držali in se vpraševali: Kdaj bo pa teh davčnih “pozdravov” konec? Točnega odgovora na to ne bo še. Rajši bo kdo k temu pri-
vaditi potrpežljivosti, kadar bomo morali malo bolj pasove o-krog naših trebuščkov zategovati .. .
Tako govore in se bere med vrsticami v poročilih o tem, ki
stavil: “Ej, ej, še sredi teh potov te stvari omenjajo in napovedu-
nismo, kje je še konec, teh potov?! Pota sveta so kaj vijugasta in zvita sem in tja — misliš,
jejo.
Te napovedi raznih gospodarskih strokovnjakov se morda ne
da si po dolgi dnevni hoji že na	obnašale čisto tako, kakor
koncu — pa se zjutraj prebudiš napovedujejo v svojih slut-in pred teboj se odpirajo še dalj-1 nJah tisti’ ki ^ih napovedujejo, ša nova pota ”	j Ampak brez gospodarskih sitno-
Tako je šlo in potekalo živi j e- \	Pa bodočnost ne bo, kakor
nje rodovom pred nami in bo še n^so bodočnosti bivših
dokler bo-1 dov raznih narodov. To vedo
povedati preteklosti vseh časov
rodovom za nami do ljudje hodili in vozili po svetu.	I ^ dob. Gibanja vseh narodov,
Kakor sem že prej omenil, da vsgi1 raznih plemen se nekam Joliet in okolica okrog njega ra- čudno vrte in sučejo. Za tiste ste, to pričajo nova naselja vse nauke’ so vociili ljudstva po naokrog. V starih časih v začet- Pr'c;Vii1 po uh v preteklostih, to ku tega stoletja so se ljudje na- so nauki od	nad nami
seljevali po nižavi, blizu središča mesta, da so bili bližje trgovin, bližje tovarn in železniških postaj. Zadnjih par desetletij pa rastejo naselja naokrog po višjih krajih, kjer ni toliko poluci-je, več prostora okrog domov, na boljšem zraku, ki ga ne onesnažuje dim in drugo iz tova-ren. V stara bivališča po nižavah so pa zdaj večinoma priseljenci, ki prihajajo zadnja leta iz južnih krajev za kruhom v te kraje. Niso pa ti tako vneti za snago in čistočo, kakor so bili naši pionirji in drugi belci, ki so bivali preje tod okrog, kjer zdaj oni bivajo. Razlika med temi in prejšnjimi je vidna.
* DRAGINJA BO SE NARAŠČALA — napovedujejo proučevalci sedanjega gospodarskega gibanja doma in po svetu. Direktor Rumsfeld, ki vodi posle oddelka “Cost of Living Council”, prerokuje, da bodo imele zvezne oblasti, posebno kongres in senat nemale težave pri uvajanju določil, za stabili-
se današnji rodovi premalo zanimajo. Omamljajo jih pa razni zavajalni nauki raznih ideologij takih in takih, ki vodijo le v na-daljne zmote na vseh raznih poljih življenja.
Človeštvo je danes potrebno vodstva, katerega pa ne bo našlo v razuzdanostih današnjega sveta. Našlo ga bo le, če se bo znalo obrniti in izprositi ga od Njega nad nami. Drugje ga ne bo našlo.
Pozdrav vsem, drugič čem drugem.
Tone s hriba
Pozdravljene!
Jennie Pugely, taj.
“Sij” Slovenik m obrabiš! m m ieio potreben...
CLEVELAND, O. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo, 3. dec., ob treh popoldne svoje vsakoletno miklavže-vanje v župnij ski’dvorani sv. Vida. Poleg obiska sv. Miklavža nam bodo otroci slovenske sobotne šole zaigrali igrico za ta lepi čas, igrico, ki jo je pred časom napisala gdč. Zina Velikonja: ZGUBLJENA ZVEZDICA ali Babica pripoveduje.
Babica pripoveduje otrokom zgodbico teh skrivnostnih dni pred Božičem in sv. Miklaržem. Babica, stara in zgubana, toda dobra in modra, polna ljubezni do svojih vnukov in otroškega drobiža, popelje njihovo dom' Ijijo in srca v čudoviti s pravljic in otroških sanj . . .
Vsem nam, posebno pa še o-trokom je v spominu prelepi prihod sv. Miklavža lansko leto, ko je ista šola podala pod vodstvom glasbenika in pisatelja dr. Gržinčiča mladinsko opereto Miklavž prihaja. Tudi letos bo prišel sv. Miklavž v vsem sijaju, v spremstvu angelov, da nagradi pridne otroke Sv. Vida. Za poredne pa bo pripeljal ducat črnih parkljev, ki jih bodo odpeljali s seboj v temine pekla.
Čas sv. Miklavža je spet tu. Čas otroškega hrepenenja in pričakovanja. Drobna otroška srca želijo videti svetnika, ki v neizmernem košu prinaša toliko dobrot za svoje ljubljence. Tudi otroci slovenske šole ga nestrpno pričakujejo. Nekateri se bodo celo pridružili njegovemu spremstvu, da bodo pomagali pri razdeljevanju darov, ki so jih sv. Miklavž in angelci pripeljali z nebeških poljan.
Naj bi slovenski sv. Miklavž hodil med nas še mnogo let, da bi s svojim prihodom in veliko ljubeznijo do otrok, ki se trudijo, da bi ohranili materino govorico, pomagal vsem do tega cilja; tako otrokom, staršem kot učiteljem.
Starši, pripeljite svoje otroke v nedeljo k prihodu sv. Miklavža. Tudi tisti, ki nimate svojih otrok v tej šoli. Vseh bo sv. Miklavž vesel, vsi se bodo v poznejših letih z veseljem spominjali njegovega prihoda, njegove dobrote.	M. J.
/
‘Mimšika šf. 47 SŽZ
pa o
Shle h Siowesilje
CLEVELAND, O. - Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje prijazno naznanja, da bodo v sredo, 29. novembra, ob enih popoldne kazali v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road v Klubo-vi sejni dvorani slike iz Slovenije. Slike je posnel g. Jože Žele cd Želetovega pogrebnega za-
GARFIELD HEIGHTS, O. — Bliža se mesec december, čas letnih sej naših . društev. V nedeljo, 3. decembra, ima letno sejo naša 'Podružnica št. 47 Slo-veske ženske zveze. Začetek seje bo točno- ob 1.30 popoldne.
Po seji bo božičnica ,z h njavo daril v vrednosti $2. i tem bo razvedrilo z okrepčili. Glavno bo poskrbela podružnica, prosi pa za pecivo, če katera' ga želi prinesti. Vse članice so vabljene, da se glavne letne seje udeleže, ker je na njej treba rešiti več važnih zadev.
Več naših članic je bolnih ter
PARKERS PRAIRIE, Minn. — V začetku oktobra sem dobil pismo od prof. Leopolda Miheliča, župnika slovenske fare sv. Rožnega venca v Denver ju, Kolorado, v katerem omenja v “Siju” objavljen in do Slovenika odklonilen članek, ki je den-verskega g. župnika tako pogrel, da se je takoj odločil za dar tisoč dolarjev Sloveniku v prid. Prva misel, ki mi je prišla na pamet, ko sem prebral župnikovo pismo, je bila, kaj, ko bi še jaz začel pisati proti Sloveniku, morda bi s tem zavodu več koristil. Ob mojem pisanju se še nihče ni razvnel za dar dolarjev... Ampak, zdaj o naivnega, potem bi im.	i za znorelega.
V dvotedniku “Siju’ Slovenske Svobode” v Argentini, katerega urednik je g. Ruda Jurčec, pisec knjig “Skozi luči in sence”, je bil 30. septembra letos objavljen naslednji članek pod naslov o m “Znamenja časa “Vernost Slovencev v svetu, zlasti v Združenih državah, dramatično izpričujejo že sila delne in sporadične številke o njihovih denarnih prispevkih za najrazličnejše cerkvene ali z vero bolj ali manj povezane namene. Večina zbiravcev, naj so to verske skupnosti, združenja ali poedinci, te vrste računov o svojem hiše vanju sicer ne objavlja. Se pa sem in tja pripetijo izjeme, iz podatkov katerih je moč sklepati o celoti tega velikega slovenskega žrtvovanja. Tako je npr. Ameriška Domovina zadnje čase priobčila obračuna o zbirkah za Slovensko kapelo v Washingtonu in za du-hovsko študijsko gostišče Slove-nikum v Rimu. Prva je z vsemi stroški stala okoli 80,000 dolarjev. Slovenikum v dosti skromnejši izdaji od prvotne razkošne zamisli bo veljal kakih 600,000 dolarjev. Doslej je bilo za to po svetu nabranih ca. 270,000, od tega med ameriškimi Slovenci
143.000	dolarjev. Skratka, stara in nova slovenska emigracija v Združenih državah je samo za dva zelo obrobna, nebitna, v glavnem reprezentacijska in ne zelo potrebna versko-cerkvena namena zadnja tri leta dala
230.000	dolarjev. In to je neznaten, četudi zgovoren odstotek vsega, kar so Slovenci v svetu po 1945 žrtvovali za vzdrževanje svojih fara in cerkva, za zidavo novih svetišč ... skratka, za prav vse, česar se iznajdljiva vnema poklicanih, pa tudi nepoklicanih zbiravcev domisli. .. Zanimiva, najbrž porazna, bi bila primerjava, koliko smo svobod-
nci ta čas dali za druge u mte svoje biti in ob-:>-■	ni in času — za na-
šo pravo kulturo in umetnost, potrebno nam in onim doma. Podpis: Lector.”
Seveda ne želimo kratiti niti g. Jurčecu niti njegovemu časopisu pravice do lastne sodbe. Želel bi samo, da naši bratje na
ne da bi se radi tega kdo pohuj ševal. Dovolj smo stari, naj nam ne skušajo soliti naše pameti-Gre za naš denar, ne njihoV; Morda pa je to tisti bodoči sij slovenske svobode”, ko nam kako uredništvo ukazovalo, ka ko stvar smemo podpirati in ka ke ne? Ko nam bodo drugi p° vedali, kaj je za nas “zelo o robno”, “nebitno” in “ne ze ° potrebno” in kaj ni? Bratje z juga, hvala za tako svobodo m še bolj za njen sij!
“Sij” je hud časopis, da nas Bog obvaruj. Smatra se edinim, ki ga sodobno poganstvo in na padalno brezboštvo še nista ° kužila. V tej zavesti pop01116 j brezgrešnosti in miselne čistos i pa silovito opleta okrog frreZ ozira kam prileti. Tako beremo-“.. . da je Rafko Vodeb sam ze precej časa zelo združen s Par jo” (Sij, 1. 4, št. 16, p. 3)---U' rednik Družine, ki je bila z tudi na zunaj pritegnjena v bo doče partijske, združevalne a
cije med izseljenci in emigran ti, kanonik dr. Ivan Merlak • • • Viden in zanimiv udeleženec ljubljanskega zastopstva na slovenskem romanju v PreS nico Združenih držav bo tu Stane Junes (!) iz Maribor3’ nekdanji vodilni član ŽebohA6 skrajno desne skupine Stražai jev, po prostovoljni vrnitvi
yO'
mov 1946 zaupnik UDB za hunjenje. . . (Sij, L. 3, št. U; P'
škof
Vekoslav Grmič (‘rdeč
3) ... mariborski pomožni
škof”, ga je nekoč šaljivo in3® noval sam pokojni Janez 23- > ... (Sij, L. 3, št. 11, p- 5)- Vr:
Truhlarju očita “Sij” upor P
roti
Cerkvi, “Sij” sam pa ima
kom3!
kdaj kako lepo besedo za PaPe ževo politiko.
Strinjam se pa s “Sijevo tr
ditvijo:	Laž se naglo zn.
jim želimo ljubega zdravja.' jugu dajo isto pravico tudi nam. Smrt tudi nam ne prizanaša v S svojim denarjem, ki smo g£ tem letu. Umrle so nam tri čla- sami prislužili in privarčevali,
maj®;
navadno ob drobni podrobno3? (Sij, L. 4, št. 16, p. 1). Ko sv z g. Pečovnikom jeseni leta 1 potovala v Evropo, sva se naJ prej ustavila v Rimu. Bila sV^ tudi pri papeški avdijenci, J sva videla novega papeža PaV la VI. Od tam- sva se peljala n^ Vransko, kjer je Karl doma, ^ kjer je bil za župnika dr. Gllia ( ki so ga vsi farani zelo radi in?^ li zaradi njegove duhovnosti^ preprostosti. Kot župnik je ostal še -nekaj let, škofoVS službo je nekajkrat odklonu di slabega zdravja, škof je P0 stal kje leta 1967 ali podobn Kako je torej mogel papež nez 23. imenovati dr. GrlTl1® “rdečega škofa”, ki je le-ta ^ navaden župnik še vrsto let Janezovi smrti? Bil sem v shingtonu na posvetitvi Sl°v ske kapele. Stanka Juneza.jei
ph
znam, pa ga nisem tam Bog ve, zakaj neki omenja ^ see v zvezi z Junežem tudi Žebota? Razen, da v svojem 13 vdušenju želi udariti tudi P njem?	^
Pri branju “Sija” dobi člov®^ vti^’ da so njegovi sodelavci cer ' silovito protikomunis 1 ^ so pja tudi istočasno od sile b obzijrry in brez krščanske bezm in prizanesljivosti. , ^ po kom več vsekajo, kakor da koga izpustili.	v >’
Pisec članka “Znamenja ča3'^.
ob koncu pravi, kako sVO:d°ajo Slovenci najbrž porazno 131
damo “za našo pravo kultur0
iti ^
umetnost, potrebno nam 1 nim doma”. Pa ne, da bi g-čec smatral svoje pisatelj pletenje in obsojanje za Pr. 0 kulturo in umetnost, potre*0 nam in onim. doma?
V “Siju“ sem bral lep olan ■ “Videc Mahnič”. Pa mi je p šlo na misel, če je bil škof M ^ nič istega kova, kot so možje koli “Sija” potem pa imam
ed°'
raj še škofa Slomška. Ta 36 kregal, ne obsojal, ne nap°v®v^ val pogina, ampak delal, r
,bir3
val, trpel in si zapel.
za Slovenik na
Darove Msgr. Louis Baznik,
St. Pat'
rick’s Church, Thompson, ^ 44086.
Jože Vogrm
ANADSHA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Da bi bili eno!
Na začetku smo bili eno, sedaj nas je pa mnogo.
Ni nas mnogo, ker smo različni, _
mnogo nas je, ker smo razbiti med seboj. ,	v'
Resnica je pa samo ena in Ti si samo eden, Gospod. Zakaj bi mi ne mogli biti eno?
Zakaj ne bi mogli v Tebi, Gospod,
spoznavati ljubezni,
ki združuje? Amen.
Chr. N. N.
Vabilo v samoto
Ven iz velikomestnega vrveža, v Port Credit, kjer je dom duhovnih vaj, vabita obe slovenski fari svoje verne može in fante. Dom leži v lepi okolici. V mesecu decembru bo narava o-koli njega že počivala in naravnost vabila k razmišljanju, v spokojnosti, kjer se telo in duh spočijeta. Mar ni tega odpočit-ka človek današnjega dne najbolj potreben? Kdor temu mišljenju pritrdi, naj se odzove in pride.
Duhovne vaje, ki so v duhu v osvežilo, duši v okrepčilo, postaranemu verskemu mišljenju
Iz fare Oregoraja Velikega v Hamiltonu
sečenih temu problemu. Kriza je v tem, ker duhovniki zapuščajo svojo sveto službo na eni strani, na drugi jih je pa tako zelo malo, ki bi bili poklicani. Za zadnjo nedeljo je nadškof poslal vsem župljanom posebno pismo in je rotil vernike, naj molijo in prosijo, da Bog poklicane ohrani zveste in da pokliče novih, ki bodo izpolnili vrzeli.
Kampanja proti legalizaciji splava. Velik del kanadske družbe se prizadeva, da bi se u-zakonila odprava plodu, kar se z drugimi besedami pravi:	za-
kon naj dovoli ubijanje še nerojenih otrok. Sedaj se je dvignila kampanja proti tej legalizaciji. Pogumne osebe nabirajo podpise, društva se pripravljajo, da odobritev preprečijo. To so gotovo dobra dela usmiljenja.
Drugo nedeljo v novembru je pri Mariji Pomagaj predaval pod okriljem Zveze kat. mož g. dr. Lojze Ambrožič. Govoril je o neločljivosti zakona. Udeležba je bila še kar zadovoljiva in izvajanja predavatelja nad vse aktualna.
Župnijska Vincencijeva konferenca vsako leto pred Božičem priredi posebno nabirko v cerkvi, da more za Božič malo bolj uspešno pomagati revnim, bolnim in kakorkoli pomoči potreb-
delali obširen program dvanajstih plesov — skupinskih in solo J nastopov - katere smo imeli HAMILTON, Ont. — V ne-, Ker pa je človek družabno bit-priliko doživljati na “Večeru na deljo, 15. avgusta 1965, na praz-j je, se njegovo delo nikakor ne vasi”.	! nik Marijinega Vnebovzetja, je: sme usmeriti le v lastne koristi,
Oder je bil primerno za to obhajala slovenska skupnost v priliko urejen. Domače dvorišče, Hamiltonu prav lepo in značil-ob kmečki hiši z ograj o, rdečim j no slovesnost. Tisti dan so se cvetjem in zelenjem. V ozadju hamiltonski Slovenci zbrali o-
Dva za sto
s svojo prijavo za kandidaturo.
Ta “položnina” je vrnjena kan-j didatom, ki so zmagali in ti- Znano ^ da je Fidel Castro stim, ki so dobili vsaj polovico zahteval za lj079 protirevoluci-
v pomlajenje, bodo v tem domujnjm “Uboge boste imeli vedno za konec tedna od 8. do 10. de-|me;j seboj.” To je božja ugoto-cembra. Voditelj duhovnih vaj vitev. Nanjo naj bi pomislil bo g. J. Jeretina, C.M., ki je ne- vsakdo, ki nedeljo za nedeljo dolgo tega vodil duhovne vaje stopa mimo skrinjice v cerkveni za žene in dekleta. Izredno so Veži.
bile zadovoljne tako z duhovni-. Tisti čas je tukaj, ko bodo borni vajami, kot z duhovnim vo- žična voščila romala med nase-diteljem kot nazadnje same s jji in p0 naseljih. Pri Mariji Posebej. Sicer je bilo pa še vsako magaj so v cerkveni veži na raz-leto tako:	Nikomur še ni bilo polago slovenske božične karte,
žal, ki se ]e bil odločil in šel za ge nekaj družinskih pratik par dni v samoto, sam vase in k ^ jma na razpolago Slovenska pi-
svojemu Bogu. Na svidenje rej!
4. december 1972 — občinske volitve
Prvi ponedeljek v decembru bomo v Ontariju izbirali svoje občinske zastopnike. Ljudje, ki upravljajo občine in urejajo občinske zadeve najbolj od blizu vplivajo na življenje ljudi. Oni so namreč tisti, ki predpisujejo davke na nepremičnine, ki skrbijo za snago cest, za odtok u-niazanije, za čiščenje snega in prahu, za gradnje velikih in malih struktur, za parke, za preskrbo z vodo, kurjavo in razsvetljavo in za prevoz in še za nešteto zadev, ki delajo življenje vsakega dne prijetno ali neprijetno, če se kje kaj zatakne.
Važno je torej, kdo bo prišel v mestne uprave za župana in občinskega svetovalca. Kaj bo kot izvoljeni predstavnik delal, je odvisno od tega, kakšen pogled ima on osebno na življenje. Ali spoštuje družino kot o-snovno celico človeške družbe;
sarna na 618 Manning Ave. Izvod stane 75c. Te pratike se dobijo navadno tudi po osmi maši v nedeljo pred cerkvijo.
Por.
iasfop folklorne skupine “Biser” v Torontu
TORONTO, Ont. — V soboto, 11. novembra, je v cerkveni dvorani Brezmadežne v New Torontu nastopila z razgibanim programom mnogo obetajoča skupina “Biser”. Dvanajst parov fantov in deklet v slovenskih narodnih nošah je poklonilo svojemu narodu v tujini krasen šopek domačega cvetja v o-bliki živahnih plesov po motivih ljudskih pesmi. “Večer na vasi” je bila tema prireditve, ki se je končala s splošno zabavo s plesom, kjer so vsi navzoči tekmovali v dobri volji in veselem razpoloženju.
Mrzli, deževni jesenski vetrovi so pometali po torontskih cestah tisti dan. Pa se je newto-
smo skozi mrežasto okno občudovali motive slovenskih krajev.
Pred začetkom programa je spregovoril č. g. Ivan Plazar. V imenu č. g. Kopača, župnika pri Mariji Brezmadežni in v svojem lastnem je pozdravil vse zbrane. Razložil je pomen tega večera ter se zahvalil voditeljici Škuljevi za izredno vzgojno delo, ki ga opravlja s svojo skupino, kjer vzdržuje med mladino poštene veselje, lepe navade, slovensko zavest in spoštovanje fantov do deklet, ki so bodoče nositeljice človeštva.
Ob določeni uri so privriskali fantje na oder in zavrteli svoja dekleta, da so se zasvetila široka krila in zlate zavij ačke — prav po domače, občinstvu v pozdrav. V dvorani je zavladalo praznično razpoloženje. Navdušeno ploskanje je spremljalo nastopajoče im jim dajalo poguma. Pred nami je zaživela v pesmi in plesu domovina. Preproste domače popevke o ljubezni, pomladi in cvetju, o slovenskih planinah in par modernih hudomušnih so božale naša ušesa, da smo se za ta večer vsi vrnili domov, v svojo brezskrbno zlato mladost in dali svojim otrokom slutiti lepoto rodne domovine, njene ljudske kulture, lepoto čiste mladosti in preprostega življenja. Pesmi ih glasbo na traku je odlično urejeval g. Zoran Krevs. V posameznih točkah sta spretno izstopala Jožko Mihevc in Steve Vinčec. Janez Mesec bo sčasoma postal novi slovenski šaljivec ... Tako prihajajo na dan novi talenti — pa jokamo, da slovenska kultura izumira. Delajmo z mladino, žrtvujmo zanjo čas in vsa dru ga potrebna sredstva, pa bomo še večkrat doživeli slavje, kakršno so mladi fantje in dekleta priredili na “Večeru na vasi”.
krog daritvenega oltarja za nedeljsko božjo službo prvič v svojem poslopju, prvič pod lastno streho. Kljub počitnicam in poletni vročini se je zbralo veliko slovenskih ljudi. Vsi so bili prepolni duhovnega veselja in radosti, ko so gledali pred seboj kip presvete Device, ki so ga pridne in marljive roke slovenskih žena in deklet okusno okrasile s cvetjem in zelenjem. Navdajala so jih čustva velike hvaležnosti do Boga in njegove ljubeznive Matere za vso pomoč, ki so je bili deležni pri gradnji
ampak mora težiti tudi za tem, kar je v blagor in korist družbe, v kateri živi.
Veliko ljudi je zaposlenih v več ali manj koristnih družabnih dolžnostih, nekateri pa se zapro sami vase in ne vidijo nič drugega okrog sebe, se ne zanimajo za nič drugega kot za lastno osebo in svoje koristi.
Ti samoljubno usmerjeni ljudje niso na pravi poti. Na eden ali drug način se morajo vključiti v družbo, v kateri živijo, če hočejo živeti človeka vredno življenje, sicer postanejo življenjsko neplodni izkoriščevalci človeške družbe, ker hočejo le prejemati, nuditi pa ničesar.
V raznih možnostih skupnega
skupnega verskega in prosvet- dela pa je dobro in prav, da se
nega doma. Z vztrajnim naporom in vzajemno pomočjo so zgradili začasno, a vendar prostorno in tako lepo cerkev, da je vzbudila pozornost in občudovanje Kanadčanov in drugih narodnih skupin v Hamiltonu.
Ne četrto obletnico je farni Vestnik z velikimi črkami poudaril važnost tega praznika: “Ta dan bodi za nas spominski dan, dan veselja in hvaležnosti
odločimo za tako sodelovanje v družbi, ki je najbolj v skladu z dolžnostmi, ki jih imajo kot verni Slovenci v tujini.
Gotovo smo prepričani, da ni naša edina in prava domovina tista dežela, v kateri sicer živimo, ji nudimo svoje delo in napore, kjer imamo morda svojo hišo in uživamo vse državljanske pravice. Naša kulturna' domovina je nekje drugje. To za-
glasov zmagovalca v njihovem voli vnem okraju.
Med 591 kandidati, ki so izgubili svoj denar, je bil eden, ki je dobil 17,000 glasov. David Warner, kandidat Nove demokratske stranke v obsežnem York-Scarborough volivnem o-krožju Toronta, je dobil namreč manj kot polovico glasov zmagovalca, ministra Roberta Stan-buryja, ki je dobil 39,000 glasov.
i rontska dvorana kljub temu na-m ji hoče zagotoviti vse pogoje polnila poleg domačih ljudi iz
za srečen razvoj? Ob pojmovanju družine se danes ločijo duhovi. Eni jo uničujejo, drugi jo hočejo dvigniti in s tem pomagati človeštvu. To naj bo merilo tudi na dan volitev. Zdrava družina, zdrave razmere. Kandidat, ki to podpira, je vreden zaupanja.
Kandidat zdravih družin v mestu Torontu je Tony O’Donohue, ki po dosedanjih poizvedovanjih vodi v borbi za župansko mesto. Bog daj, da bi bil izvoljen!
Še nekaj novic iz našega duhovnega središča
Nedelja 19. novembra je bila
širnega Toronta so nastop “Bi-
Vsi plesalci imajo dokaj lahek korak. Dekleta so že po naravi nagnjena k lepoti in umetnosti. V ritmičnem plesu ob pesmi “Šopek cvetja” se pokaže u rejenost gibanja in plemenito doživljanje pesmi. V interpretaciji kmečkega fanta v mestu je odlično zabaval občinstvo Jožko Mihevc. Jožko in Metka Škulj sta ljubko nabirala rožice za svojo mamico ob pesmi “Na zelene trav’ce”. Izmed mnogih plesnih motivov, ki smo jih ta večer opazovali, nam bo posebno ostal v spominu zadnji v programu “Mi se imamo radi”, kjer se že kaže sigurnost in e-notnost v izvajanju in notranja moč skupine.
Po končanem programu se gdč.. Marta Demšar zahvali ge.
do Boga in Marije, dokler bo ob- vest moramo posredovati tudi stojala župnija, dokler se bo v tej cerkvi glasila slovenska beseda, in dokler bo v njej donela prelepa Marijina pesem:	Lepa
si, lepa si, Roža Marija .. ”
Zunanji praznik Marijinega Vnebovzetja smo letos obhajali v nedeljo, 20. avgusta.
Božja mati Marija je bila vedno naša posebna priprošnjica.
Na njen praznik so.se neprilike in težave v župniji navadno rešile v naše zadovoljstvo. Nebeška Mati je s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu očitno pomagala pri ustanovitvi slovenske župnije v Hamiltonu. Saj je dobro vedela, da je' od slovenske župnije odvisna vera in dušno zveličanje premnogih njenih izseljenih otrok. Dolgujemo ji torej posebno hvaležnost.
Farani so na dan obletnice kljub vsem oviram napolnili prostorno cerkev do zadnjega kotička in se zahvalili nebeški Materi za vsem milosti s prejemom svetih zakramentov.
Drugi dogodki v tem času
V mesecu juliju smo imeli farni piknik. Poročevalec je o njem v farnem Vestniku zapisal:
“Odborniki farnega odbora in premnogi farani so skrbno pri-
svojim potomcem, da bodo vedeli odkod so in da bodo ponosni na versko in kulturno dediščino svojih prednikov.
V naših lepih slovenskih skupinah s slovensko službo božjo v prijetnih cerkvah, s kulturnim udejstvovanjem v prostornih dvoranah in slovenskimi šolami za mladino je dana vsa možnost velikodušnega družabnega udejstvovanja, ki ga zah-tega narodna zavest od vsakega Slovenca. Vsi zavedni Slovenci naj se zato strnejo okrog svojih verskih in narodnih središč.
S takimi in sličnimi razmišljanji smo polni navdušenja začeli z delom v verskem in družabnem pogledu. Preobširno bi postalo poročilo, če bi hoteli našteti vse, kar se je v teh mesecih naredilo na verskem področju. Naj bežno omenimo le nekatere važnejše družabne prireditve.
Prva jesenska prireditev je bil koncert orkestra “Henček in njegovi fantje’, ki je privabil Slovence od blizu in daleč, ker je pač izreden dogodek za vsakega Slovenca v tujini, če se more srečati s Slovenci iz domovine. Dvorana je bila nabito polna in poslušalci so bili izred-
Motnje se pojavile šele čez čas po rešitvi
FRANKFURT, Nem. — Letalska strežnica Margit Sommer od Air Canada družbe, katero je držal v letalu DC8 kot talko nek starejši Nemec, ki je skozi 15 let zahajal k zdravniku za duševno bolne, je doživela živčni zlom šele nekaj časa potem, ko je bila rešena.
Ugrabitelj je grozil, da bo pognal letalo, talko in sebe v zrak, če ne bodo izpolnili njegovih zahtev. Po 24 urah ga je nemški ostrostrelec dobil na muho, ko je pogledal skozi vrata letala, in ga ustrelil.
-----o------
Zapora čilskega bakra
Ameriška korporacija Kenne-cott je bila lastnica velikih bakrenih rudnikov v Čile. Socialistična vlada Allendeja je te rudnike podržavila brez odškodnine.
Ko je pred nekaj tedni pristala v francoskem pristanišču Le Havre tovorna ladja “Birte 01-dendorf”, natovorjena s tonami bakra, svojega tovora ni smela razložiti. Tako je razsodilo neko pariško sodišče na zahtevo družbe Kennecott, ker je baker izviral iz njenega podržavljenega rudnika El Teni-ente v Čile. Tudi račun v znesku poldrugega milijona dolarjev ni smel biti plačan. Ker so na poti v Evropo nadaljni tovori bakra, je možno, da se bodo tudi sodišča po drugih deželah ravnala po pariškem zgledu.
Čilska vlada se je proti Francozom maščevala na ta način, da je prepovedala vsak izvoz bakra v Francijo. Ta ukrep je pa najbolj zadel Allendeja samega. On nujno potrebuje trde valute za plačilo zapadlih dolgov v Franciji in drugod. Državne zaloge zlata so že preveč izčrpane. V Santiago so prepričani, da je za to blokado skrita ameriška vlada.
Čile je na drugem mestu med producenti bakra na vsem svetu, takoj za Ameriko. Njena ležišča znašajo 37% vseh na svetu znanih zalog bakra. Skoro 80% ga izvozijo.
onarjev, ki so bili ujeti po ponesrečenem izkrcanju v Bay of Pigs 1. 1961 $62 milijonov. Sedaj je zapadnonemška vlada objavila, da je zamenjala dve vzhodnonemški špijonki, ki ju je imela že dalj časa v preiskovalnem zaporu, za 100 političnih zapornikov v Vzhodni Nemčiji. Kako je moglo priti do tako ugodne zamenjave, ko je znano, da so dosedaj odkriti vzhodnonemški špijoni navadno brez obsodbe mogli nadaljevati svoje delo? Sumijo, da je zapadnonemška vlada dala poleg dveh špijonk tudi znatno odkupnino.
Ker ima vzhodnonemška vlada zaprtih vedno dosti več političnih “zločincev”, kot je vseh špijonov v Nemčiji, jih zamenjuje za blago, oziroma denar. Do začetka 1. 1966 je zapadnonemška vlada odkupila na ta način 2,600 političnih jetnikov za blago v vrednosti 97 milijonov mark; torej je plačala za vsakega okrog 37,000 mark ali $11,950 dolarjev. Na podoben način se je razvijal promet med obema Nemčijama tudi pozneje. Zapadna Nemčija da v ta namen vsako leto 100 milijonov mark v svoj proračun.
Pa pravimo, da je trgovina s sužnji odpravljena!
—----o-----
George Meany zapustil bolnišnico
TERRYTOWN, N.Y. — Predsednik AFL-CIO George Meany je bil po treh dneh odpuščen iz 1,250 tukajšnje bolnišnice, ko zdravniki niso zasledili nobenih motenj na srcu. Meany je šel v bolnišnico, ko je čutil na Zahvalni dan bolečine v prsih.
^CLEVELANDrO.
Help wanted — female
pravili vse potrebno. Orkester je no zadovoljni. Farni odbor je bil odličen. Tudi naši športniki zato povabil “Henčka”, naj pri-
ŽENSKA DOBI DELO
Iščemo zanesljivo in dobro žensko ža varstvo malega fantka. Brezplačno stanovanje. V okolici sv. Vida.
Kličite 881-5685
—(230;
Male Help wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(236j
Custodian
Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030
(235)
sera” prišli obiskat rojaki iz Ha-|Škuljevi za ves njen trud in ji
miltona, St. Catharines, Batta-ve, Clevelanda in še od drugod. Človeka žeja ne le po materialni hrani; nezavedno išče še druge, notranje, duševne opore, ob kateri se izpopolnjuje njegova osebnost in duhovna moč. Narodna skupnost se ohranja iz te_ moči in napredka — v boljšo j bodočnost raste mladina, če ji mlada pota vodimo na kulturne ozare.
Folklorna skupina “Biser” je ena teh novih poti. Voditeljica ga. Nežka Škulj je vložila svoje naravne sposobnosti in ljubezen v to zahtevno delo, zbrala okrog sebe od veselja in prekipevajo-
v Torontski nadškofiji nedelja jčih moči ožarjeno slovensko duhovniških poklicev. Ker so ti mladino ter skupini dala ime poklici v krizi, bi bilo koristno, “Biser”, ki ji v vsej polnosti da bi bilo več nedelj na leto po- pripada. V kratkem času so iz-
pokloni šopek nageljnov. Ob veselem aplavzu pri zadnjem o-derskem prihodu je po vsej dvorani zaživelo prisrčno domače razpoloženje, da smo si bili vsi ljubi bratje in sestre skromnega pa kulturno bogatega slovenskega naroda.
Ob tej priliki je vstala želja, da bi se taki folklorni nastopi ponovili pri drugih slovenskih skupnostih v Kanadi, da bi se med nami utrdila življenjska vez in osnovala pot mladega rodu k lepši bodočnosti slovenskega življa v Kanadi.
Cib plesu in prosti zabavi, ki so jo vodili “Prekmurski trubadurji”, je minil prvi prijetni večer folklorne skupine “Biser”. Kmalu na svidenje!
Anica Resnik
so prišli,, da bi se pomerili z nasprotniki, ki so se pa verjetno zbali poraza in so nečastno ostali doma, kjer so baje požirali dano besedo. Pa je kljub temu bilo zelo veselo in zabavno. Prašički in jagenjčki so zapeljivo cvrčali na ražnjih in izzivali tek navzočih udeležencev. Naši odlični organizatorji so pripravili tudi čevapčiče in še marsikaj drugega, kar so si udeleženci mogli privoščiti v senci košatih dreves. Vse je bilo urejeno do pike natančno, le vreme nam ni bilo naklonjeno. Grozila je nevihta in ponekod z dežjem preplašila premnoge farane, ki so imeli resen namen, da bi se piknika u-deležili. Vendar je piknik kljub temu zadovoljil vse navzoče.” Poletni čas s počitnicami se je umaknil jesenskemu prizadevanju za nove družabne prireditve. To dobo smo začeli z izrekom, ki ga je Simon Gregorčič prelil v pesem “Življenje ni praznik”, ki nas stalno spominja na veliko resnico, da je človek ustvarjen za
de še na Vinsko trgatev poleg “Veselih Vandrovčkov” iz Toronta. Tudi Vinska trgatev je bila dobro obiskana in poslušalci so bili nadvse zadovoljni.
Katoliška Ženska Liga je nato priredila modno revijo. O njej je poročal farni Vestnik: ‘Modna revija je v sredo, 1., novembra, prav lepo uspela. J Modna hiša “The Right House” je pokazala prikupne obleke za otroke, za mladino, za ženske in za moške. Udeleženke so bile izredno zadovoljne in so izrazile željo, da bi se taka revija ponovila večkrat na leto.
Na koncu so članice Katoliške Ženske Lige postregle s kavo in pecivom. Bil je lep in prijateljski večer, ki bi si ga večkrat želeli.”
(Konec prihodnjič)
Kandidati v Kanadi so izgubili položnino
Preko po-
MALI OGLASI
. For rent
Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050
(235)
V najem
pet sob spodaj, v Euclidu, kar-petirano in drapes.
Kličite 732-8165
(230)
KOMAJ NEKAJ VEČJA — Dve leti in pol stara Jennifer Raw-son je visoka 36 palcev, le 9 palcev več kot bananska buča, ki je
OTTAWA, Kan.
lovico prijavljenih kandidatov! zrastla v nekaj mesecih do 27 delo kakor Pri parlamentarnih volitvah 30. palcev dolžine, oziroma višine, ptič za letanje in riba za plava-' oktobra letos je izgubilo $200, če jo postavimo pokoncu. Obe nje.	1 ki so jih morali položiti skupaj sta rastli v Richmondu, Mass.
POZOR
Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 ali zvečer 451-9841.
(231)
Zidan duplex
naprodaj, 7-7 blizu E. 185 St.
GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St.	481-9300
(231)
POHIŠTVO NAPRODAJ
Pohištvo za celo stanovanje in nekaj orodja. V dobrem in trdnem stanju. Oglasite se na:
0717 Bonna Ave.
(28. 1 dec.)

Boleslav Prus:
STRAŽA

“Daj mir z otročarijami!” ga'je prišel do prepričanja, da mu je oštel gospodič. Iztrgal mu je grajski ne bodo dali travnika v kapo iz rok in mu jo s silo posa- j najem, češ da ima dovolj deset dil na glavo, nato je pa isto sto- oralov, ali pa mu bodo ukazali ril tudi prestrašenemu Stanku. ; plačati dvajset rubljev ali še več “Vrag!...” je pomislil kmet, najemščine. Kajti čemu bi dru-ki ni mogel pojmiti demokratič-; gače gospodič pripovedoval take nih namenov grajskega gospo- j čudne stvari, ako ne v ta namen, diča.	I da bi mu dokazal, da ima že re-
“Kaj pa, greste v graščino?” | več zemlje in da mora drago ga je vprašal lovec, obesivši pu-j plačati najemščino? ško na ramo.	j Približali so se vratom.
“Seveda, svetli gospod.” ! “Na vrtu vidim sestro,” je re~
“Imate kako opravilo pri mojem svaku?”
kel gospodič, “gotovo bo tam tudi svak. Pojdem torej k njemu
Kmet se je zopet hotel priklo- : in ga poprosim, da bi vam šel niti do nog, toda gospodič ga je j na roko. Na svidenje.”
prestregel.
“Kakšno opravilo?”
“Hoteli smo prositi gospoda graščaka, da bi nam dal v najem
Kmet se je priklonil do tal, toda istočasno si je mislil:
“Vrag te vzemi! Kaj se neki tako brigaš zame? Babe se mi
tisti kos travnika, ki je med je včeraj lotil, fanta je našču-reko in mojo beračijo.”	j val, danes mi pa ukaže, naj se
“Čemu vam bo?”	j ne klanjam, ampak govori, da
“Včeraj sva kupila z mojo bi plačal toliko denarja'za oral! ženo kravo in bojiva se, da bo ! Vedel sem, da mi prinese nesre-premalo klaje, zato smo prišli | čo.”
prosit...”	! Od graščine sem so jim leteli
“Imate dosti živine?”	{do ušes čarobni zvoki orgelj.
“Pet repov je: dva konja in! “Ata, igrajo... Kje neki igra-tri krave pa še par svinj.” ' jo? ...” je zaklical Stanko, “imate dosti zemlje?”	“Gotovo igra graščak.”
“Komaj deset oralov in še to Res je graščak igral na ame-je od leta do leta slabše,” je vz- rikanske orgije. Kmet in sinova dihnil kmet.	so pozorno poslušali nerazum-
“Ker ne znate gospodariti,” je Ijivo jim, toda lepo melodijo, rekel gospodič. “Deset oralov Stanko je zardel v obraz in se zemlje, oj človek, to je velikan- | je tresel ves prevzet, Andrejček sko imetje! V drugih državah ! se je držal resno, Polž je pa snel na takem koščku živi zložno ne-: kapo in začel moliti očenaš, da koliko rodbin, pri nas pa niti za bi ga usmiljeni Bog obvaroval eno ne zadostuje. Pa kaj, ko se-! pred, sovraštvom gospodiča, ki jete samo žito...”	j mu vendar on — ni naredil nič
“Kaj naj sejemo, milostni gos-j hudega, pod, če pšenica ne kaže?”	j Orgije so utihnile, istočasno
“Zelenjavo.dragi moj, to se se je sešel v vrtu gospodič s izplača. Vrtnarji pod Varšavo j svojo sestro in ji začel živahno plačajo po dvajset rubljev ali' nekaj razkladati, še več najemščine za oral in pri | “Sedaj obrekuje mene!” je vsem tem se jim godi izvrst- zamrmral kmet. no. ..”
cu. Toda lepa gospa je!”
“Slabši od gosi je ta lopov na rumenih nogah, četudi je tenek kakor palica!” je odvrnil kmet.
“Kako bo slabši, ki mi je pa dal dvajsetico? Neumen je nemara res, ampak dober je pa tudi,” je ugovarjal dečko.
“Vračunajo si dvajsetico, ne boj se.”
Medtem je gospodič povedal sestri zadevo Polževo in ji začel prigovarjati.
“Kar strmim,” je pravil, “koliko sledov tlačanstva je še med ljudstvom. Ta bedak se ne more razgovarjati s kapo na glavi, pri tem pa je bil še tako zmešan, tako prestrašen, da se mi je smilil, ko sem ga gledal. Za ves dan me je spravil ob dobro voljo.”
“Ali kaj sem jaz temu kriva in kaj naj storim?” je vprašala gospa.
“Približaj se jim, daj jim poguma.”
“Izvrstno!” je odvrnila, sko-mizgaje z rameni. “Ko sem preteklo jesen napravila zabavo otrokom naših hlapcev, baš da bi jim vzbudila zaupanje do' sebe, tedaj so mi takoj drugi dan polomili breskve. In približati se jim? ... Tudi to sem storila. Šla sem enkrat v kočo, kjer je ležalo bolno dete in v eni uri se je moja obleka navzela takega smradu, da sem jo morala čisto novo podariti služkinji. Hvala lepa za tako apo-stolstvo . ..”
Tako razgovarjaje se po fran-
cosko, sta se približala ograji, za katero je stal Polž s fantoma.
“Že radi tega moraš kaj storiti,” je dejal gospodič, “ker mi je tako ugajal.”
Gospa je pogledala skozi na-nosnik.
“Ah, to je Polž,” je zaklicala. “Limacon,. , misli si, kako smešno ime!”
“Mož,” se je obrnila proti
j kmetu, “moj brat hoče, naj kaj ! storim zate, no in jaz sama tudi želim. Imaš hčerko?
“Nimam, milostna gospa,” je ; odgovoril kmet in ji poljubljal ! skozi ograjo rob suknje.
“Škoda. Lahko bi naučila dekleta delati čipke.”
“Poprej bi jo pa umila,” je dodala po francosko.
“Travnika niti ne omeni!” je
pomislil kmet.
“To sta tvoja fanta?” je vprašala dalje Polža.
“Naša, milostna gospa.” “Torej mi ju pošiljaj vsak dan, da se bosta učila brati.” “Pa nimata časa, milostna gospa. Starejši je pri domu .. “Torej pošiljaj mlajšega.”
“Ta pase pa svinje.. ■”
! Gospa je pogledala kvišku.
J “No, pa stori kaj zanje! je I rekla po francosko bratu.
“Kaj se neki tako strašno raz-| govarjata, kako bi nam škodo
! vala,” je premišljeval ^ kmet,
zelo vznemirjen, ko je slišal raz govor v tujem jeziku.
PRVE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAS LJUBLJENI IN NEPOZABNI MOŽ, OČKA, STARI OČKA, SIN, BRAT IN SVAK
Zdravko Novak
Svoje drage oči je zatisnil 28. novembra 1971.
Polž je žalostno povesil glavo, toda srce mu je kipelo; kajti ko
“Vidite, ata,” je začel Andrejček, “da je gospa podobna gosi. — Rumena s črnimi pikami,
je poslušal izvajanje gospodiča, j tenka čez pas, pa debela na kon-
Naznanilo društvenim tajnikom
(
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob- \i javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- ' menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
NE ZA MENE! — Tako izgleda, je rekel in še pokazal predsednik Nixon v razgovoru s časnikarji v Beli hiši.
Leto je odšlo za vedro, sanje je raztrgal čas, vse je žalostno in bedno, kar si Ti zapustil nas.
Sami, sami smo ostali, le ljubezen še živi, ona kot molitev vroča, k Tebi išče si poti.
Žalujoči:
MILKA — žena MAGDA, MOJCA — hčerki ZDRAVKO, JOŽE — sinova BRANKO PFEIFER, JIM POLAK — zeta ANDREJA roj. STANONIK, BEVERLY roj. CILIBERTO1—snahi ROBERT, MARK, ERIK, BRIAN, STEVEN, RONNY, SCOTTY
— vnuki
LORI in NATALIE — vnukinji in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 28. novembra 1972.
V BLAG SPOMIN
24. OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Cal. Edmund Matjašič
ki je umrl 28. novembra 1948. leta.
Smrt je kruta, smrt je strašna, kar vzame, več nazaj r.e da, zapusti nam bolest v srcu in lep spomin minulih dni.
24. let je že minilo od usodnega nam dne, ko smo dobili sporočilo, da Tebe več nazaj ne bo.
Z očetom, sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami’
Tvoji žalujoči:
JENNIE MATJAŠIČ VICTOR in JOSEPH Cleveland, Ohio, 28. novembra 1972.
mati
brata
ČE SE SELITE
, . izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, )) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(ill 7 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stan naslov:
Moj novi naslov;
ČISTO SAM — Kong. Wilbur Mills, demokrat iz Arkansasa, je čisto sam v prostorih, kjer zaseda njegov odbor za “Pota in sredstva”.
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
‘ ■ L- :	A 'p?; -_
grdinova mmm imm
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-20S8
531-6300
GRDIVA TRGOVINA S PONIŠTVOf*
15301 Waterloo Road
531-1235


Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva | še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu ■ naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON
i
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSiAHKJša SLOViSNSUrt KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pe
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladin®
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote S600.0U
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.

AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 69431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika (ice ’ v naši okolici.
IME ...............................-............—
MESTO ...................-......................~
DRŽAVA_____________________________CODE-----------