Mostnina p*sfaaa r gotovtn! Posamezna številka IB din IZDAJA HZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna EVROPSKO PRVENSTVO i V DRSANJU ' LETO VIII. — ŠTEV. 3. V LJUBLJANI, DNE 30. JANUARJA 1952. F,/KULTURNI TEDNIK TEDEN GA-PA - USPEH NAŠIH SMUČARJEV Na olimpijskih terenih Gar-misch-Partenkirchna je bila preteklo nedeljo zaključena zadnja velika smučarska prireditev pred olimpijskimi igrami. Cas do olimpiade bodo izkoristili smučarji za poostren trening in za zadnje priprave za piljenje detajlov. Začetek tedna je bil izpopolnjen z umetnim drsanjem, 'tekmovanjem v vožnji z bobom 'in hokejem. Sredi tedna pa so nastopili tudi naši smučarji tekači, skakači in alpski vozači. Konkurenca ni bila tako močna kakor v Bad Ga-steinu. Avstrijci so namreč imeli istočasno svoje državno prvenstvo, vendar je treba pravilno oceniti uspeh naših skakačev v borbi z nemškimi in norveškimi skakači. Pokazalo se je, da so tekači homogena ekipa, ki po znanju ne zaostaja za skakači. Omembe vredno je dejstvo, da je to pot prvič nastopila v inozemstvu pomlajena tekaška ekipa s Hlebanjo, Pavčičem in Kandarejem. Tudi skakači so se znašli, posebno prijetna je bila vest, ko je Klančnik dosegel drugo mesto v nočnem skakanju. Tako so se naši olimpijci polagoma aklimatizirali na olimpijsko vzdušje, kajti le preveč se jim je poznal handicap, ko ni bilo tekmovanj doma. V teku je bil Kordež četrti, Hlebanja šesti, Knific sedmi. Cas Kordeža je 1 minuto in 5 sekund. slabši od zmagovalca Koopa (Nemčija). Tekmovalni pogoji so bili ugodni in realna slika starta tekačev je ta, da se je 5 naših tekmovalcev uvrstilo med prvih 13 tekačev. Tekmovanje v veleslalomu je pokazalo, da je Cvenkelj Muleju tesno za petami. Cvenkelj je bil namreč 13., Mulej pa 14. Proga je bila dolga 1690 m in je čas zmagovalca Italijana Gartnerja 1:51.9, dočim je Partizan — prvak F LB J v hokeju Tudi letos so se naSl hokejisti ušteli z datumom za prireditev državnega prvenstva. Kakor prejšnja leta so jih namreč tudi tokrat nenadne neugodne vremenske razmere spravile skoraj v obup. 3 TEKME — 3 ZMAGE PARTIZANA Zaradi slabega ledu in precejšnjega ®ne§a. ki se je sproti nabiral na drsali-ni bila tekma med Partizanom in Mladostjo tehnično lepa. Čeprav je drsa-1;šče bolj odgovarjalo igralcem Mladosti, 50 hokejisti Partizana vseeno zmagali z visokim rezultatom 9:2 (2:0, 3:0, 4:2). Prvenstva niso mogli redno nadaljevati zaradi visoko zapadlega snega, tako da j!e bila druga tekma med Partizanom in Ljubljano šele v ponedeljek zvečer, ko je močno zmrznilo. V boljši igri so gostje zasluženo zmagali 5:1 (2:0, 2:0, 1:1). Potez domačega moštva pa nekateri vročekrvneži med občinstvom niso sprejeli pravi športniki, temveč so se vedli zelo nedostojno, kar je vse graje vredno. Zaradi odhoda na gostovanje v Italijo, te igral Partizan svojo zadnjo tekmo z Zagrebom včeraj zjutraj na vse zgodaj in te prepričljivo zmagal 9:1 (1:1, 3:0, 5:0). RUDAR PRVI v zahodni skupini Kvalifikacijske tekme za vstop v a. ligo so v zahodni skupini končane. ^ zadnji tekmi v Kotoru se Šibeniku n* posrečilo doseči potrebnega rezul-*ata, da bi prehitel Rudarja, čeprav ^ beležil visoko zmago nad Bokljem Tako je Rudar osvojil prvo mesto 2 boljšo razliko v golih. Končna lestvi-Ca zahodne skupine je naslednja: Rudar 4 2 11 10:7 5 Šibenik 4 2 11 11:9 5 Bokelj 4 0 2 2 6:12 2 Tekme za Jakopičev memorial Bled, 27. jan. Na blejski skakalnici so °lle danes tekme v smučarskih skokih, posvečene spominu smučarja Jakopiča kptena, ki je tragično preminul leta 1947. tekem se je udeležilo 21 tekmovalcev, *so imeli en poskusni skok in dva v konkurenci. Tekmovali so člani Bleda, * ianice, Krima in drugih društev. Med ekiriovanjem je snežilo, kar je otežkoča-0 tekmovanje. Najdaljši skok dneva je J*0segel Ulčar Jože (Bled) s 30.5 m, kar je prineslo zmago nad Mežikom (Plahte)- ki je imel prekratke skoke. Tako je moštvo Partizana s 6 točkami obdržalo naslov prvaka (čeprav prvenstvo še ni končano) ker ga nihče več ne more dohiteti. KITZBUCHEL : LJUBLJANA 11:3 Ker je , bila sinoči poprej dogovorjena mednarodni tekma med Kitzbuchlom ter kombiniranim moštvom Ljubljane in Mladosti, so bile preostale tekme za državno prvenstvo v hokeju preloženi na poznejši čas, posebno pa zaradi državnega prvenstva v umetnem drsanju, ki je danes in jutri na drsališču pod Cekino-vim gradom. Tekma med najboljšim avstrijskim klubom in domačim kombiniranim moštvom se je končala z zmago gostov 11:3 (2:2, 3:0, 6:1). Boks in nogomet v Novem mestu Aviatičarski boksarski klub »Frane Klw« iz Brežic je imel z boksarji novomeške Garnizije dve srečanji. Prvo se je končalo neodločeno 10 : 10, v dru. gem pa so zmagali boksarji iz Brežic z rezultatom 11:9. Nogometaši aviatičarskega kluba »Frane Kluz« pa. so odigrali z nogometaši SD Bratstvo iz Savskega Marofa dve prijateljski tekmi. Obakrat so zmagali igralci SD »Frane Kluz«, in sicer prvič 7:2 (2:0), drugič pa 3:1 (1 :1). Mariborski boksarji dvakrat uspešni Preteklo soboto so boksarji mariborskega -Železničarja premagali boksarje Železničarja iz Bj e lova ra s 14:1, v nedeljo pa boksarska ekipa Branika letalsko moštvo JLA »Franjo Kluz« s 15:3. Kranjski kegljači napredujejo V okviru slovenske kegljaške lige sta se na dvosteznem kegljišču tovarne In-teks pomerili ekipi Krima iz Ljubljane in KK Kranj Zmagala je ekipa Krima s komaj 5 keglji razlike (2222:2217). Čeprav so do petega tekmovalca Krimovci vodili s približno 70 keglji, sta zadnja dva Kranjčana Kavčič F. in Starc R. uspela razliko znižati in je bil Kranj po Starcu pred zadnjo serijo 25 lučajev na čiščenje celo v vodstvu. Najboljši rezultat je dosegel Kranjčan Starc Rajko s 400 podrtimi keglji. Cvenkelj potreboval 1:59.6. Mulej pa točno (2 minuti. Nemec Beno Obermiil-ler je zmagal v slalomu, naši pa so se razvrstili — Stefe na 6. mesto (1:30.2), le 7 desetink sekunde več-je potreboval Cvenkelj, pa je bil že deseti, Mulej in Magušar pa sta padla med tekom. Na znani progi iz Kreuzecka je bil najhitrejši v smuku Heider s 3:38.6, naš Tina pa je bil peti s 3:45.0. V nedeljo je 40.000 gledalcev pozdravilo skakalce Italije, Jugoslavije, Švedske, Avstrije in Nemčije. Enooki Sepp VVeiler je bil prvi s skokoma /79.5 in 69.5 m, Klančnik - je bil četrti, Polda peti. Naši so se vrnili v ponedeljek zvečer, preostali čas do olimpijskih iger bodo prav gotovo smotrno izkoristili, seveda samo tedaj, če ne bo nad njimi visel strahoten »Damoklejev meč«, ki se pojavlja ob takšnih priložnostih. S tem mislimo tis.t.o živčno napetost ali krizo, ki jo povzročajo razne nasprotujoče si vesti, negotovost in nejasen položaj o odhodu udeležencev do zadnje sekunde. DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V SMUČANJU Msuspehi slovenskih tekmovalcev Pretekli petek se je pričelo na Jahorinl državno mladinsko smučarsko prvenstvo v vseh smučarskih panogah. O posameznih rezultatih je že podrobno pisalo vse dnevno časopisje, zato jih na tem mestu ne bomo ponovno omenjali. Na splošno lahko ugotovimo, da so se naši zastopniki v primeru z lanskim letom slabše odrezali in niso izpolnili upov, katere smo nanje postavljali. Točno analizo o tem prvenstvu je pravzaprav sedaj že težko (lati. Zelo verjetno je, da je naša mladina preveč prepuščena sama sebi in premalo resno trenira, dočim v drugih republikah, kjer smučanje sicer ni tako množično kot v Sloveniji, posvečajo redkim nadarjenim posameznikom mnogo več pozornosti kakor pri nas. V bodoče bomo morali posvetiti tudi več ipozorno-sti mnogim talentiranim mladincem Štajerske (Pohorje, Mežica, Guštanj itd.) in pred tako važnim prvenstvom organizirati izbirna tekmovanja, o mladinskem državnem prvenstvu bomo še poročali v prihodnjih številkah. Smuk pri Ribniški koči Smučarski klub v Ribnici na Pohorju je izvedel propagandne tekme v smuku na 8 km dolgi progi z višinsko razliko 915 m. Zmagal je oskrbnik Ribniške koče Ivan Vančo pred Zgermom, Sitarjem. Verdinekom itd. Transport ponesrečenega Matevža Lukanca na finskih reševalnih saneh (Akia). Nogo ima v cinkovem povoju, lahen sneg pada, pred njim pa stoji na smučeh trener naših alpskih vozačev Cop Franci Posebno poročilo za »Polet« od našega novinarja M. Liparja fclarterji Zetanlsrla to navdušili italijansko občinstvo Zadinje dni pred odhodom na. turnejo košarkarjev ljubljanskega Železničarja po Italiji nas je zajelo mrzlično pripravljanje, predvsem pa vse igralce, ki so se zavedali, da jih časa v tujini velika in odgovorna naloga. Njihov tehnični vodja je podvojil disciplino na treningih im fantje so ubogljivo sprejemali vsako navodilo strogega trenerja Petra. Medtem ko so igralci delati po svojem načrtu, je naš vodja Daneu, ali kakor smo ga v Italiji krstili »Sig-nor Carlo«. neprestano sprejemal in oddajal številne telegrame, ki so biči' za ns.šo turnejo zelo pomembni. Odveč bi bilo govoriti o neštetih malenkostih, ki so reden pojav pred odhodom v tu. j.ino. Ta trenutek se niti ne spominjam vseh drobnarij, ra-zem če bi ornem M željo tega ali one ga znanca, ki nam je želel srečno pot in mnogo uspeha na nastopih. Pol ure pred odhodom Vleka, Zadnja navodila naših športnih »veljakov« im že smo se znašli v udobnih kupejih, izvrstno razpoloženi, polni dobre volje, oa tudi ponosni in zadovoljni. Kako tudi ne? Odhajali smo v tujino, da pokažemo, kaj premoremo in da častno zastopamo ne samo slovensko košarko, marveč ves jugoslovanski šport. V Sežani so nas sprejeli prijazni obmejni organi in cariniki, ki to pot res niso bili prehudo »uradni«. »Fantje, pokažite, kaj smo Jugoslovani«, so bile zadnje besede naših ljudi na meji in hipoma smo se znašli v objemu tujine. V Trstu smo takoj presedli na brzovlak in začela se je eno. žična vožnja, ki utrudi še tako razpoloženega potnika. Vlak je brzel z ena. komemo hitrostjo,, železniške postaje so precej oddaljene druga od druge, vsako pa odlikuje velika čistoča in toč. nost službujočega osebja. POPLAVE OKOLI ROVIGA Sedel sem pri oknu poleg Adija Ktojčnika in Pera. Oba sta od utrujenosti zakinkala, sam pa sem pozorno ogledoval pokrajino, ki res ni poisebno zanimiva. Kraji so podobni naši Slavoniji, le da je zemlja v Padski nižin: •.nekoliko temnejša.- Nasproti mene je at.rmel skozi okno »Sig-nor Carlo«, ki že precej dobro pozna vse te kraje tja do Rima, kajti bil je med okupacijo interniram v bližini Perrugie. Nenadoma sva se oba spogledala. Opazila sva zapuščene in porušene hiše, razdejana posestva — nikjer človeka ali sploh živega bitja. Kmalu so bili tudi ostali na nogah im razigranost je v hipu zamrla. Kaj je bilo to? Mimo naših oči je švigata poplavljena pokrajina, o kateri je vse svetovno in tudi naše časopisje mnogo pisalo. Reka Pad je poplavila nižino in kraji Jože e h nični rezultati: 1. Ulčar icieui ros toča in ju,a mi, z. 2o ^ Janko (Planica) 202.5 t- (26,5 In i’’5*?), 3. Rožič Ciril (Bled) 193.3 t. (27,5 (26 ■ m*' ž. Javornik Ivo (Krim) 197,6 t. jo- Jn 28 m), 5. Mandeljc Franc (Bled) 5,8 L (27,5 in 28 m). Gušfanjski smučarji so zmagali v tradicionalnem sindikalnem dvoboju je kombinaciji Žerjav : Guštanj, ki m-1?,1.1. Preteklo soboto v Črni, so zmagali čprrvlyi tekmovalci Guštanja pred smu-0;V.h 12 Žerjava in si tako že tretjič čarv » Pohodni pokal, ki so ga smu-l2x h Žerjava odnesli domov le enkrat. ki h- n -le h11 mladinec Kamnik Emil, Ve .. sigurno lahko uspešno zastopal Slo-rlni10 na državnem prvenstvu.na Jahali 'tfMeljp je bil na 1500 m dolgi progi ttlesv s*° razliko 300 m veleslalom. Prvi p-.'1, sta odnesla člana mariborskega kari 3 Sevčnikar Jože 1:17.6 in Sevčni-Prn.pi an 1:18.0. Med mladinci je na isti cai®1 zrriagal nadarjeni Skudnik (Meži-2ei’ Pri članicah pa je bila prva ERIKA ZHik (Branik). Taborski pionirji priredili smučarski (lan hrjufteklo nedeljo so bile na Blaževem Ule n nad Stepanje vasjo sankaške tek-2a„ P1°nirjev telovadnega društva »Parti-rnjai.7r Tabor. Zuralo se je okoli 50 naj-bi Pripadnikov tega društva, prišli sm,V? se mnogi drugi, vendar nimajo vsi sank -’Iske »Preme in sank. Na 80 m dolgi ‘AasKi progi je med pionirji zmagal ‘izrnanič Peter, prt pionirkah pa Smeje kač rl Meci mladinci je bil najboljši san-Cei brerželj Peter, med mladinkami pa bn II1. Logarjeva, v smuku na 150 m je Matu ' Pioninih prvi Hevcek Hubert, pri mkah pa stržinar Meta. F. S. domžalski nogometaši bodo okrepili disciplino nedeljo je bil letni občni bli0 Domžale. Od 82 članov jih je gorne* sotni1’1 68’ kar kaže, da je za no-ObiPlL v Domžalah veliko zanimanje. Vzmv *Vne težave, ki so v znatni meri letu K slabi aktivnosti kluba v lanskem 1952 ’ 80 prediskutirane in za leto clomžf|0b?:avlteni boljši temelji za delo bili nogometašev. V nov odbor so kate-nu'^6111 starejši športni delavci, od v DrmUSrinerno pričakovati, da bodo šport lenših -a ah dvignili na stopnjo iz naj-Elavr^ asov* Novi odbor si je. zadal za strogo !}al°go, da uvede med članstvom in 51SciPlino ter dvigne športni elan kolArtor^Vovalnost med svojimi igralci. Iz ralvM r'la Prireditev za letošnje leto je Številk^0, da bo NSK Domžale skušal s svoipniP1xi Prireditvami znova pridobiti klnho ol-teinstvo, kateremu je neaktivnost na groV zadnjih dveh letih težko ležala za N°vi odbor bo predvsem skrbel ie vpa Pno vzgo.io mladine. V odboru mi starih športnih delavcev, med nji-var^retar Brojan, pa tudi direktor to-kinKp sTo'Ko« tov. Rozman, je obljubil Du vso podporo in pomoč. C Ali Vam je všeč t® kol®? A Prav gotovo si vsakdo izmed \ as želi takšno moderno, športno kolo, da bi z njim brzel po cestah, prirejal izlete po naši lepi domovini, hitel na delo in po opravkih itd. Ce hočete izvedeti, kako se Vam lahko uresniči ta želja, si preberite spodnje vrstice in videli boste, da lahko v kratkem postanete lastnik tega modernega kolesa. Uredništvo »Poleta« je pripravilo nagradno tekmovanje, katerega se lahko udeleži prav vsak čitatelj »Poleta«. V 8 zaporednih številkah bomo objavili 40 vprašanj iz fizkulture in športa, t. j. v vsaki številki ho pet vprašanj, na katera morate odgovoriti. KAKO BOSTE SODELOVALI PRI NATEČAJU? V vsaki številki bo torej pripravljenih po 5 vprašanj. Na posebnem odrezku čitljivo napišite odgovore, odrezek pa prav skrbno shranite! Ko boste po 8 tednih izpolnili zadnji, t. j. osmi odrezek, pošljite vseli osem odrezkov skupaj v zaprti kuverti na naslov: Uredništvo »Poleta« — Nagradno tekmovanje — Ljubljana, Likozarjev« ulica. Vse nagrade bodo izžrebane. Pri žrebanju bomo seveda upoštevali samo liste, ki bodo poslali vseh osem odrezkov s pravilnimi odgovori. Žrebanje se bo pričelo 15 dni po objavi zadnje, t. j. osme skupine vprašanj. Torej še enkrat: odrezke skrbno shranite in jih po končanem natečaju takoj odpošljite na gornji naslov! »teoli Roviaa so občutili to strašno elementarno katastrofo kot še nikdar doslej. Na napol porušenih stavna h s.; lahko ugotovil, kako visoko je segala voda, Zares, človek skoraj ne more verjeti in razumeti strahot takšne nezgode. če jih sam ne doživi ali vsaj vidi z lastnimi očmi. V BOLOGNI Zadnji kilometri pred Bologno so nas spet razgibali. Zopet se je pojavil sneg, na katerega smo skoraj pozabili. Dogovorjeni smo' bili i, da borno odigrali prv0 tekmo z »Glivo« iz Bologne še isti dan, vendar se je, kakor sirno kasneje ugotovi:! i, vrinil majhen nesporazum, tako da smo določili srečanje z »Giro« ža naslednji torek. C oprav nismo bili upravičeni ta dan pričakovati gostoljubja, so nas zcietopniki , »Gire« vendar prijazno sprejeli in pogostili. Do odhoda vlaka v Firence je bilo samo še nekaj ur. Predstavniki »Gire« so nas povabili v svoje društvene prostore, kjer s mo v razgovoru lahko kmalu ugotovili, da naše uspehe zelo cenijo. Se kratek sprehod po mestu, ki je polno starih umetnin in spet smo bili v vlaku, ki je drvel proti Firencam s hitrostjo 100km na uiro. Bila je že trdna tema. Od Bologne do Firenc pelje železnica med Apenini, zato je tu vse polno tunelov, od katerih je eden dolg nad 19 km. Cetprav smo bili zelo utrujeni od vožnje smo znova vsi oživeli, ko je vlak počasi prisopihal v Fi ■nce. < PRVI VTISI V FIRENCAH Postajno poslopje v Firencah je za res veličastno. Zgradba je vsa iz marmorja in žari v stoterih raznobarvnih lučih, od katerih ima vsaka svoj po men. »Saj ne vem, kaj naj si ogledam«, Sr, bile prve besede drobnega Krunota, ki je bil tokrat prvič v tujini. Bil je ves prevzet, ko si je ogledoval kričeče reklamne napise tega živahnega velemesta. Na postaji sta nas sprejela dva študenta, člana moštva CUS (Centrn Universitario Športivo), ki bo na naši turneji prvi nasprotnik. O Železničarju niso vedeli ničesar drugega, kakor to. da so igralci študenti in da so v zvezni košarkarski ligi zasedli 5, mesto. Zato pa so veliko govorili o Par. lizunu in Crveni zvezdi ter bili polni hvale o obeh moštvih. Prepričani so bili že ob našem prihodu, da bodo srečanje z nami odločili v svojo korist. Seveda temu prepričanju nismo ugo. Išill Še 19 nagrad Kakor že rečeno, prva nagrada ho lepo športno kolo, ki ga vidite na sliki. Kolo je moderne oblike in si ga lahko ogledate v izložbi trgovine »Sloveni-jašport« na Tyrševi cesti. Je italijanske znamke »Velox«, opremljeno z dvema ročnima zavorama in prostim tekom, obroča, krmilo in osi so pokromane, zračnice in plašča so tudi italijanske znamke. Poleg te prekrasne prve nagrade smo pripravili še I9 lepih nagrad, ki jih bomo tudi prihodnji teden razstavili. Verjetno ste že radovedni tudi na te na- grade, vendar morate še malo potrpeti. Prihodnji teden bomo torej priobčili seznam vseh nagrad in pa obenem že prvih pet vprašanj. pri žrebanju nagrad bo sodelo VALA NASLEDNJA KOMISIJA: Scrpan Edi, Osole Boris, Jeločnik Marjan, Prešern Igor, Perko Marjan, Jarc Vlado, Svetic Bakli in še en zastopnik izmed udeležencev nagradnega tekmovanja, ki bo naknadno pozvan k žrebanju. Prav gotovo sedaj že vsi nestrpno čakate na prihodnjo številko »Poleta«. Le še malo potrpite, saj teden dni bo kaj hitro vkraj. dotlej pa razmišljajte o lepem športnem kolesu »Poleta« in se odločite, KAM SE BOSTE ODPELJAL' Z NJIM NA SVOJ PRVI IZLET? varjali in smo jih zapustili v tej dobri veri... Firence se znatno razlikujejo od drugih naselbin. To je starodavno mesto, potno svetovnoznamih umetnim. V izvirnih delih slavnih slikarjev, kiparjev im drugih umetnikov, kakor so bili Leo. nardo da Vinci, Michelangelo itd., še vedno čutiš duh tedanje dobe. Mimo lahko trdim, da so Firence en sam velik muzej. Zato urbanizem tega mesta ne gre z duhom modernega časa, mar. več povsod raje popravljajo, kakor pa na novo gradijo. Ljudje so zaljubljeni v preteklost, Kaj naj še povem o me. stvu o impozantni stavbi »Palazzo Vec. chio«, o razgledu s stolpa na »Piazza delia Signoria«, o mostu čez reko Ar. no »Ponte Vecchio« in že marsikateri veliki umetnini? Veliko bi. se dalo o vsem tem pisati, toda prostor je skopo odmerjen in tudi če bi posvetil temu cvetu renesančne umetnosti več strani, ne bi mogel podrobno opisati niti drob. ca teh krasot. AMON IGRA KOT V NAJBOLJŠIH DNEVIH Pivo tekmo smo imeli v četrtek zvečer ob 22. uri. Na vidnih mestih so bili izobešeni ‘ letaki, pa tudi dnevno časa. pisje je na častnem mestu najavljalo naš prvi nastop. Fantje -so takoj v dobrem razpoloženju pričeli ostro napadati. Hitro smo ugotovili, da je nasprotnik slabši od nas. Naši so zaigrali s presenetljivim poletom, vse, kar so hoteli, jim je šlo od rok. Občinstvo je bilo navdušeno nad igro naših fantov in izrazilo vsa. kemu igralcu posebej polno priznanje. Najboljši je bil Amon. ki je zaigral kakor v svojih najboljših dnevih. Nasi sr> imeli zmago v žepu že v prvem de:u igre, ko so vodili s 40 : 24. V drugem delu so bili še boljši. S tehnično dovršeno igro so pokazali, da so zreli za težke nastope v inozemstvu, kar tudi Po tekmi so odborniki CUS izjavili, dokazuje rezultat 87 : 44 v našo korist, da so že igrali s Partizanom, ki pa nt pokazal takšne igre, kakor ta večer naši fantje. Zares lepo priznanje, mar ne? Jutri potujemo v Sieno, nato pa morda v Rim. V torek bomo v Bologni, kjer se bomo srečali z »Giro*. Vsi skupaj, predvsem pa naši košarkarji, pozdravljajo vse čitatelje »Poleta« z željo, da bi list kaj kmalu pričel izha. i jati ob nedeljah zvečer. 90 smučarjev je nastopilo v Tržiču Preteklo nedeljo je SD Ljubelj iz Tržiča izvedel društveni smučarski dan, združen s tekmovanjem vseh oddelkov v tekih in slalomu. Prireditev je kljub snežnemu rnetežu lepo uspela. Nastopilo je nad 90 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: Tek — mlajši pionirji 1500 m: 1. Vrhovnik Anton 9:58: starejši pionirji — 2500 m: 1. S ter Andrej 17:37: člani — 10 km: I. Tišlar Viktor 43:20; mlajši pionirji — slalom 250 m (21 vratič): 1. Zupan Albert 0:56.1, 2. Vrhovnik Anton 1:06.3. 3. Štucin Jože 1:08.0; starejši pionirji — 280 m (24 vratič): 1. Stritih Lado 0:39.2, 2. Ster Andrej 0:52.0, 3. Jakopin Vili 0:54.1; mladinci — 350 m (32 vratič): 1. Sušnik Franc 0:48.0, 2. Krašovec Janez 0:48.8, 3. Štucin Karol 0:51.0; člani — 400 m (35 vratič); 1 Križaj Zdravko 0:35.8, 2. Polajnar Lojze 0:39.2, 3. Logar Vili 0:40.4, 4. Lang Vili 0:41.1, 5. Perko Janez 0:41.2; mladinke — 280 m (24 vratič): 1. Rupar Vika 0:47.0. 2. Romih Mira 0:56.1, 3. Dovnik Greta 0:59.3: članice (ista prosa); 1. Lukane Darinka 0:37.0 2. Ošabnik Marta 0:51.0, 3. Mally Nuša 0:57.1. Med doseženimi časi so velike razlike v glavnem posledica različne opreme tekmovalcev. predvsem pil pionirjih in mladincih. Z odlično vožnjo so se predvsem odlikovali Križaj, pionir Stritih Lado in Lukane Darinka, ki je letos zopet v najboljši formi. Janez Kališnik. 120 smučarjev v Mariboru Smučarska kluba Branik in 7>iezniča: sta nedavno izvedla propagandno tekmovanje za mladino, ki je doseglo lep uspeo, saj se ga je udeležilo nad 120 mladih smučarjev. Nastopili so mladinci, pionirji, pionirke in celo 6-letni Brumen Peter si je pridobil s svojo »športno« vožnjo simpatije številnega občinstva. Takšnih pri-reditev-naj bi še čim več organizirala vsa naša telovadna in športna društva. Slaba udeležba na občnem zboru »Branika« Pretekli četrtek je položilo obračun svojega dela eno najmočnejših sportnin duštev Slovenije, mariborski Branik. Navzlic dobri propagandi se je v Zadružnem domu zbralo le majhno število članstva, kar je vse graje vredno. Iz izčrpnin poročil je hilo razvidno, da so najve»,e uspehe, dosegli odbojkarji, nogometaš., plavači, kegljači, tenisarji, kolesarji ln sabljači. Požrtvovalni sekretar tov. urei je mnoge zaslužne delavce in športnike pohvalil, mnoge pa tudi grajal za ra a premajhnega zanimanja in slabe ne. Izredno izčrpno je bilo poročno o gradnjah, kjer je neumorni tov. Vodeb obrazložil velike uspehe gradbenega Odbora in težave, se katerimi se mora boriti. Zahvalil se je za veliko naklonjenost, ki jo izkazuje temu športnem kolektivu MLO. kateri je s svojimi podporami omogočil ureditev prekrasnega fiz-kultumega parka v Ljudskem vrtu. Ob zaključku je bil enoglasno izvoljen za predsednika znani športni delavec tov, Varl. kateremu bodo pom g: ali še mnogi preizkušeni i/kulturni funkcionarji. Kjer je volja, tam je pot Za telovadno društvo »Partizan« v Zgornji Šiški se pravzaprav malo sliši, malo je bilo doslej napisanega o tem marljivem lizkul-turnem kolektivu. Po besedah samega agilnega predsednika tov. Ba. harja so raje več delali, pa manj govorili in pisali o-sebi. In prav je tako. Ce bi povsod tako delali, kakor so delali v Zgornji Šiški, potem nam danes verjetno nebi bilo treba na vsakem koraku tarnati nad težavami, ki »žulijo« našo fizkulturno organizacijo. Prva bitka je dobljena Kdor je videl novo zgradbo m prostore telovadnega društva »Partizan« v Zgornji Šiški, se ne bo čudil izjavi nekega zastopnika Telovadne zveze Jugoslavije, ki je dejal, da oo ta telovadni dom eden najmodernejših in najlepših v Jugoslaviji. Kako je prišlo društvo do svojega doma? 2e takoj prva leta po osvoboditvi so najmarljivejši fizkultur.ni delavci v tem ljubljanskem okolišu pri. čeli delati na uresničenju zamisli, da se na temeljih napol podrtega bivšega sokolskega doma zgradi moderna stavba. Ko So prostovoljci podirali star0 poslopje, so črnogledi pesimisti vzklikali: »Nikoli več ne bo tu telovadnega doma!« Toda ti pesimisti so pozabili, da lahko trdna volja ustvarja čudeže. V Zgornji Šiški so bili za to dani vsi pogoji: bili so tu marljivi in nepopustljivi fizkulturni delavci in organizatorji, ki so znali razgibati ljudske množice, bila je tu ljudska oblast, ki je društvu priskočila v izdatni meri na pomoč. Ne vsem vseh imen, ki so tu prispevali in pomagali z delom, denarjem ali materialom. Po vem lahko samo to, da je izdatno pomagal MLO in Fizkultuma zveza Slo. venije. da je včasih pri gradnji sodelovalo do 800 oseb, ki so tudi ob svitu žarometov delali marsikdaj po cele noči. Sicer pa že dovolj pove številka okoli 70.000 prostovoljnih delovnih ur, ki so bile vložene v to zgradbo, namreč, da je stavba plod marljivega in vsestranskega prizadevanja tamkajšnjega prebivalstva, mnogih vnetih fizkulturnikov in izdatnih podpor Fronte, Športno in telovadno društvo — dobra prijatelja in zaveznika Stavba telovadnega društva je danes že popolnoma dograjena, sedaj samo še opremljajo razne prostore, tako da boh nova telovadnica že v prvih ("meh februarja sprejela telovadce tega dtu-štva, ki sedaj telovadijo v bivši »Martinčevi« dvorani, katera pa ne odgovarja vsem higienskim pogojem. Nova telovadnica bo imela celo steno iz stekla, tako da bo dovolj svetla in prostorna — skratka higienska, mo. derna telovadnica, kakršno bi moralo imeti vsako društvo. Poleg telovadni- Hokej v Celju Dne 16. in 17. t. m. je bil v Celju odigran conski polfinalni turnir zt prvenstvo v hokeju na ledu. Na turnir, ju so sodelovale ekipe Kladivarja iz Celja, Ratzlaga iz Brežic in Železničar, ja iz Maribora, ki se je fuzioniral v SSD Polet). Tekma med Razlagom In Železničarjem se je končala 2:1 (1:0, 0:0, 1:1), med Kladivarjem in Železničarjem pa 12:2 (2:0, 3:1, 7:1). 17, t. m. je bila odigrana tekma med Kla. divarjem in Razlagom, ki se je konča, la 3 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 3:0). Tako sta se v finale republiškega prvenstva plaši, rala Kiadivar in Razlag. ve bo v domu še velika dvorana za množične sestanke, tako da ne bo nikoli motena redna telovadba. Razen tega je v stavbi polno manjših prostorov, v katerih bodo delale sekcije športnega društva »Ilirija«, pa tudi OF bo imela v domu svojo terensko pisarno. Sploh se tu kaže močna povezava in zdravo sodelovanje med 'elovadnim društvom »Partizan« in športnim društvom »Ilirija«. Stavbo upravlja enoten gospodarski odbor ka temu prisiliti stare športnike, dočim je za mladino drugače in jo bo treba prepričati o potrebi splošne telesne vzgoje za vsakega vrhunskega športnika. Mislim pa, da bodo šišenski telovadci lahko še več dosegli, če bodo znali pri urah Splošne telesne vzgoje pravilno izkoristiti pom«« športnih Strokovnjakov, katere imajo tako »pri roki«. Športno društvo »Ilirija« ima v svojem okrilju menda kolesarsko, somučarsko. nogometno in odbojkarsko sekcijo in še nekatere Ali ne bi najboljši strokovnjaki za smučanje in odbojko lahko koristno prenašali svo. je znanje na mladino in pionirje v telovadnem društvu in s tem napravili vadbo pestrejšo? Ali ne bi športni strokovnjaki »Ilirije« lahko ISisSli ......v. . . ij&J Novi dom telovadnega društva »Partizana v Zgornji Šiški ... —k.-.j terega predsednik je znani fizkulturni I tudi praktično pomagali pri vzgoji 'udi predsednik športnega in podpred. ' """ srdnik telovadnega društva. Ce govoriš s predsednikom telova nega društva »Partizan«, tov. Baharjem, dobiš vtis. da tu ni neosnovane ljubosumnosti m brezplodne rivalitete med »telovadci« in »športniki«, marveč, na vsi skupaj čutijo, da so pravzaprav ena sama velika družina — torej predvsem fizkultumiki, in da vsi delajo v bistvu za en in isti c lj. Tudi slede lastništev okoli doma si ne delajf preveč preglavic in neosnovanih skrbi, glavno jim je, da so dom zgradili in da bo odslej na razpolago ljudstvu :n iredvsrm mladini. Druga bitka se pričenja V razgovoru s predsednikom tov. Baharjem sem vprašal kako j.» kaj s kadri in vaditelji. »Bolj slabo, kakor pač povsod drugje,« sem dobil odgovor. Teda tov. Bahar je trdno prepričan. da bodo tudi tu uspeh (Siškar.ii imajo menda sploh precej trme in kadar jo znajo tako koristno uporabiti, kakor so jo pri gradnji duma, je tQ seveda zelo koristna stvar). Strinjam se z mnenjem tov. Baharja, da bo že sama telovadnica največja vaba za mladino. Mislim pa, da bo treba paziti tudi na druge stvari: predvsem na pravilen izbor mladih vaditeljev, ki morajo imeti za to dovolj veselja, na pester in zanimiv izbor vadbenega gradiva, na redno in načrtno vadbo in še na marsikaj. Vendar verjamem, da bodo Siškarji res našh pravo pot. Tov, Bahar je mnenja, da bodo morali vsi športniki skozi telovadnico. To bi bilo sicer vse hvale vredno, vendar dvomim, da se jim 'do posrečilo k mladih vaditeljev in jim $ tem širili strokovno znanje in izobrazbo? Ce bodo šli v drugo bitko — v bitko za dvig strokovnih kadrov — marljivi šišenski telovadci z dovolj širokim konceptom in pa s takšno voljo, s kakršno Sr, gradili svoj telovadni dom, potem sem trdno prepričan, da ne bo v Šiški stal samo eden najlenpših telovadnih domov v Jugoslaviji, temveč da bo v njem tudi eno najboljših telovadnih društev »Partizan«, eno takšnih društev, kakršnih si želimo še in še. i. p. Kaj meni OdresS o spremembah V ZVEZNI NOGOMETNI LIGI I pa bi ta tekmovanja poživela dosedaj dokaj klavrna republiška prvenstva, i Republiški klubi bi imeli na ta način | možnost meriti svoje sile z našimi vo I dilnimi klubi, kar bi poživelo zani-V zvezi z informacijami slovenskih I ukinitvijo II. zvezne lige. Dovolite, da i manje za nogomet dvignilo kvaliteto Zadnje čase je glavni predmet razgovorov v nogometnih krogih vseh .-publik vprašanje, kako reorganizirati sistem ligaških tekmovanj v državi in po republikah. Danes objavljamo mnenje upravnega odbora SD Odred, ki Je nedvomno vsega upoštevanja vredno. predstavnikov v FUSAJ, predvesm pa na osnovi obširnih časopisnih člankov m komentarjev, ki Sq izhajali v zadnjem času v skoraj vseh jugoslovanskih dnevnih in športnih časopisih, ki obravnavajo reorganizacijo dosedanjega tekmovalnega sistema v državnih in republiških prvenstvih kot posledico vse večjih napak, s katerimi se jugoslovanski nogomet oddaljuje od zdravih amaterskih principov, se je sestalo tudi vodstvo SD »Odred« in na seji sekretariata po obširni diskusiji formuliralo svoje misli z željo, da bi resnično in v čim večji meri s svojimi predlogi pomagalo k rešitvi tega zares perečega problema. Vsi pisci člankov, ki so nam bili zaenkrat dosegljivi, so enotni predvsem v tem, da je dosedanji način tekmovanja vzel igralcem od zveznih do republiških lig ogromno časa, (tekmovanje v ligi, prvenstvo za pokal, gostovanje v inozemstvu). Zato Je bilo nujno, da so klubi za igralce, ki so zamujali službo, refundirali njihovim podjetjem finančne primanjkljaje, veliko pa je bilo tudi igralcev brez službe, katerim so morala društva po svojih finančnih sposobnostih dajati večje ali manjše preživnine. Jasno Je. da so ti zneski proporcionalno rasli igralcem klubov z velikimi finančnimi možnostmi, zavolj0 česar sm0 posebno v zadnjem času vse bolj pogosto srečavali pojav selitve kvalitetnih igralcev iz finančno šibkejših klubov v finančno močnejše. Te razmere, ki so bile morda v prvih letih po vojni še nekako normalne oziroma zneski skromni, so v zadnjem času, čg smemo verjeti »Glasu ljudstva«, zavzele tak obseg, da Je skrajni čas, da se ta problem radikalno reši. V nasprotnem primeru bi morda že po enem letu lahko govorili namesto o veliki četvorici le še o veliki trojici ali celo dvojici, dočim bj klubi z manjšimi finančnimi možnostmi počasi odmrli. Zaradi tega moramo predvsem poudariti, da Je zmotno mišljenje onih, ki trdijo, da bi se problem rešil z Mariborski tenis fe bil lani uspešen Pretekli teden Je imel TK Branik občni zbor, na katerem je pregledal uspehe svojega dela in osvojil obsežne prered odhodom v inozemstvo sem poudaril, da odhajamo na trening in tega smo se tudi držali. Kako se je doma od-yijal nas kondicijski trening, je naši sportnt javnosti že znano. Zahvaljujoč Se dobri kondiciji, smo pričeli s forsi-ranim specialnim treningom smuka. Na rA2polago smo imeli vsega devet dni. \ tem kratkem času smo dnevno prevo-povprečno 20 km smuka, le en dan Srno malo počivali. Slalomu smo posvetili samo nekaj ur. Nas trening smuka le seveda se daleč od zaželenih 500 km! “pomnimo se članka »Nasi alpski smu-Carji in olimpijske igre,* pa lahko ugotovimo naslednje: ,1. odločujoči forumi niso dali olimpijcem pravočasno možnosti specialnega treninga v inozemstvu, 2. niso dali olimpijcem pravočasno specialne opreme. Tu ne bi bilo na mestu razpravljati o težavah, ki so s temi dejstvi v zvezi, da enkrat lahko samo suhoparno ugotovimo, kako je bilo. Nemogoče je pri-ča-kovati presenetljive uspehe, posebno na eni najtežjih preizkušenj letošnje se-z°ne, kot je bila ta v Bad Gasteinu, ?ajti brez izpolnjenih gornjih pogojev le vsaka priprava pomanjkljiva. Naš prvi nastop moramo gledati to-rej s posebne perspektive: kot uvodoma Povedano, s stališča treninga in v okvi-ru priprav za končni cilj, to je čim "oljši uspeh na olimpiadi v Oslu. Za-mujeno se namreč ne da čez noč nado- knaditi. Kot trener ekipe imam odgovorno nalogo, da ekipo, kljub težavam, pripravim čim bolje, in ker je maloštevilna, jo pod silo razmer obenem tudi ohranim za nastop v Oslu. Kljub upoštevanju vseh teh okoliščin smo že imeli nezgodo. Na vso srečo ni niti tako huda, kot je v začetku izgledalo. Na kompliciranem zavoju je pri treningu smuka padel pred Matevžem Lukancem nek tekmovalec in Matevž je moral v hipu spremeniti smer, kar pa je bilo zanj usodno. Poškodoval si je nogo v gležnju pri padcu. Zdravnik je ugotovil, da kost ni prav nič poškodovana in upa, kot Matevž sam, da tudi vezi niso toliko poškodovane, da ne bi mogel v teku enega tedna nadaljevati s treningom. Od svoje začrtane poti ne smemo odstopiti. Trcning moramo postopoma zaostriti. Šele ko bomo dosegli polno formo in imeli tako opremo, kot jo imajo vse ostale eikipe (razen jugoslovanske!) že nekaj mesecev, potem se bo začela prava borba za uveljavljanje naših sposobnosti z ostalimi narodi. Upam, da bomo temu cilju na tekmah ' v Garrmschu že korak bliže. Poudarjam, le za korak! Kot trener sem z rezultati smuka kar zadovoljen. S to opremo in v tej fazi našega treninga je to za začetek in prvi start zadovoljiv uspeh. Trojica — S tein Eriksen (Norveška), ki je bil 18., Reddish Jack (ZDA) 19. in Oreiller (Francija) 20. — lahko vsakemu strokovnjaku dovolj jasno pove, da je bila to zarez fantastična bor- E....' Mead (ZDA) zmagovalka pri ženskah ba najboljših tekmovalcev v smuku na svetu! Do 38. mesta ni nihče od tekmovalcev na progi padel. Cvenkelj na tem mestu je prvi s padcem. Tine je med to izbrano svetovno elito pristal na 15. mestu, Štefe na 30., Magušar s težkim padcem na 45. mestu. S tem pa cela četverica še dolgo ni dosegla svojega maksimuma. Pri taki udeležbi svetovnih mojstrov, kot so bili tokrat na startu, bo potrebno uspehe alpincev ocenjevati po naslednjem ključu: prvi Jugoslovan se je plasiral med drugih deset najboljših smučarjev na svetu, drugi Jugoslovan se je plasiral med tretjih deset najboljših smučarjev na svetu itd. Ko bodo v polni formi, pa ,upajmo, da bomo s prvim na damo to tekmovanje v svetovnem merilu in tako si lahko ustvarimo pravo primerjavo naših uspehov napram drugim. Razen dveh, treh tekmovalcev, svet ne more postaviti na start boljših, kot so bili tokrat. Isti način ocenjevanja moramo osvojiti tudi za naše smučarje-tekače in skakalce, če hočemo biti na jasnem, koliko so vredni, če jih namreč gledamo skozi perspektivo svetovnih mojstrov. T ako namreč ocenjuje ves ostali svet svoje »ase*. Tudi vsi merodajni forumi tako ocenjujejo, kajti po teh desetinah se namreč tudi postavljajo tekmovalni razredi svetovnih mojstrov (tu mislim na skupine), po katerih so žrebanja startnih številk na velikih mednarodnih tekmah. Naš Tine je bil postavljen za žreb med prvih šest smučarjev prvega svetovnega razreda, tako imenovane »Welteliteklasse«. Tine je dobil startno številko 9, Cvenkelj je imel številko 2, kajti Številke 1, 2 in 3 So bile namenoma žrebane pred elitnim razredom, tako da je naslednjih šest tekmovalcev imelo kar najboljše pogoje. Fantastičen trening in izredna koncentracija, ki smo jo opazovali pri smu carju svetovne rang-lestvice Zenu Colu, mu je na tej tekmi zadostovala komaj za tretje mesto. Pravda in mladi Mol-terer sta šla do skrajnosti, vprašanje je, če je bil ta slučaj tudi pri Colu, Schop-fu in Oreillerju. Pri Muleju vsekakor ne Smuči, ki naj bi nas že tokrat nesle proti cilju, počivajo še vedno v Beogradu. Proga za smuk je bila izredno težka. Po izjavi Cola je bila ena najtežjih! Ogromno truda je bilo treba, da so jo sploh lahko usposobili za tekmo, ker je bilo premalo snega. V srednjem delu je imela 8 vrat, v ostalih delih pa je sim tekmovalcem med prvimi desetimi hitrost najboljših presegala povprečno na svetu. Samo tako namreč lahko gle-1 brzino 80 km na uro. V sam cilj so tek- movalci brzeli nekaj sto metrov v tempu nad 100 km na uro! Slalom je bil dan poprej. Smuk je do neke mere mogoče voziti s slabšimi, starimi in izvrženimi smučmi — slalom pa ne! Nismo imeli namena nastopiti v slalomu. Ponoči pred tekmo pa smo prejeli dva para imšiči iz tovarne Kneisl, katere smo naročili kar na lastno pest. Pravilno bi bilo, da ne bi startah, ker pa nam ni šlo za drugo kot to, da jih preizkusimo, smo le vozili v počasnem tempu. V ilustracijo naj povem še to, da je Tine nove smuči še montiral, ko je bil slalom ie postavljen! Edinstven primer! Danes teden bomo s polno paro zapeljali z istimi smučmi, katerih bomo imeli do nedelje že tri pare, nakar bomo lahko ugotovili, kako daleč smo v slalomu. Ze danes lahko ugotovimo, da za vse tri discipline, to je za smuk, veleslalom in slalom, ne bo zadosti časa, da bi se v njih izpolnili tako, kot smo si mislili. Specializacija je neverjetno popolna in gre v ne slutene ekstreme in finese. T o ni samo moje mišljenje\ tudi drugi že tako delajo, pa čeprav imajo ogromne možnosti, da gojijo vse discipline, kajti vzpenjače so jim stalno na razpolago. V slalomu je Štefe s starimi deskami hotel izsiliti kar se je pač dalo, pa je pri tem dobil pribitke. Čas s pribitkom je bil 101.9 sek., do desetinke sekunde enak kakor Magušarjev, ki je v obeh tehničnih, sicer zelo dobrih, toda počasnih tekih, dosegel 39. mesto in s tem »krstil* svoje nove smuči. Tine je v prvem teku smuknil med gledalce, se obrnil tako, kot samo on zna, nazaj v slalom in le pripeljal v cilj. V drugem teku, ki je bil že bolj slalomu fsodoben, je potreboval 48.6 sek., zmagovalec fenomenalni Avstrijec T oni Spiess pa 44.2 sek! Tine je pristal na 47. mestu, Cvenkelj pa je bil diskvalificiran.* Dernič Janko pripoveduje Naši alpinci v Bad Gasteinu na treningu. Od leve na desno: Cop, Mulej _ Dernič, Cvenkelj, Stele, Prestor Nekaj drobnih zanimivosti iz Badgasteina Olimpijski zmagovalec Oreiller je do-®eSel v smuku 20. mesto in ko je prišel cilj, ga noge od izčrpanosti niso več Bil je edini, ki je zadnjo st-rmi-. ri3 Presmučal v nekaj k-riettjanijah, ostali vozili naravnost. Proga za smuk je zahtevala od tekmovalcev neverjetno kondicijo in stabil-"°®t. Bila je zelo hitra in so Jo tekmovalci Imenovali »samomorilno«. Na progi bilo mesta, kjer bi se tekmovalec bii 0 oddahnil, kajti nevarna mesta so drugo za drugim. * Avstrijska ženska ekipa, ki je dosegla ko velike uspehe v Aspenu, Je razoča-v,j® avstrijsko občinstvo, kajti med pr-tki . desetimi v slalomu so bile samo bi ^Vstrljke. Pravijo, da ni človeka, ki »krbel zanje im tako so ostale brez varstva in nadzorstva. Pravijo, da se je samo Seelos brigal zanje, kolikor se je seveda mogel pri svoji veliki zaposlenosti. * Prawda Je znan kot hladen, premišljen taktik. To pot pa je ubral povsem drugačno metodo. V divjem smuku Je postavil rekord proge v takem stilu, da je dobil v nekem kolo-vozu potrebno prednost. Prawda Je pravzaprav specialist za slalom, toda pravijo, da- je morda šele sedaj prišel njegov čas, ko bo tudi v smuku pokazal, kaj zna. Pet tisoč gledalcev je navdušeno pozdravilo njegovo zmago. Spiess uvaja v svoj dopolnilni trening tudi drsanje, kjer predvsem igra hokej, seveda ne tekmovalno, marveč se samo lovi po drsališču. S tem hoče doseči dvoje: povečati sl hoče moč gležnjev in pridobiti na hitrosti in okretnosti. Badgasteinski »generalki« je priso. stvoval tudi Janko Dernič, naš znani alpski smučar. Obrnili smo se tudi do njega in povedal nam je marsikaj za. nimivega, kar bo naše bralce nedvomno zanimalo: »Ko s-ern prišel v Bad Gasitefn, je bito kot v imnaivljišiču. Devet narodov je nastopilo na teh tekmah v svojih najmočnejših postavah, manjkala sta pravzaprav samo Švicarja Sobneteter in Riutoi. Snega je biilo tako malo, da se je vsaka- vzbckilima -na smuk progi občutila in proga- je bila zaradi tega zelo nevarna-. Tekmovalci sami so rekli, da je proga »samomorilska«. Spiess in Schme.i-der sta samo smuk gledala, prav tako tudi Japonci in Švicarji. Proiga za tre-fiimg je bila odprta le dva dol, drugače pa- je okoli sto delavcev pomagalo pripravljati progo. Poleg poklicnih dela vcev so pomagali tudi šolski otroci iin študentje. Piroga, je bila zaznamovana visekih 5 m- z rdečimi zastavicami, d-a tekmovalci niso zgrešili smeri. Komikiuirenca- je bila- močnejša kot na olimpiadi, saj je znano, da na olimpiadi lahiko nastopijo samo po štirje tekmovalci od vsake države v eni disciplini. Razpoloženje med našimi je bilo kar dobro, le bilanca- zadnjih dtni (polomili so kar pet parov smuči!) jih je spravila mailo in ravnotežja, kajti pred samimi tekmami so bili- brez smuči. StartaiU so s t-ujim-i, izposojenimi smučmi, celo jaiz sem jim mora-l posoditi svoje dillce. Tekma je bila za Avstrijce težka živčna preizkušnja, kajti šlo je za -sestavo njihove olimpijske reprezentance, dočitn so naši bolj oprezno tipali svoje moči z drugimi. Stem Eriksen — »superakrobat« slaloma Ko sem gledal trening slaloma najboljših tekmovalcev na svetu, sem vi del, d-a je bil od naših pri treningu | zasmuča-1 navzdol. Številko 6 je imel najboljšši Cvenkelj, pa tudi Stele im Magušar sta ugajala, Tine in Matevž z izposojenimi smučmi nikakor niste prišla »noter«. Pri treningu je bila posebna senzacija, če se je med vrati pojavil Spiess, Eriksen ali Pravda. Pravda je celo rekel, da se prav slabo počuti med tolikimi svetovnimi mojstri. Stein Eriksen je velika vzhajajoča »zvezda« na obzorju, njegov način vožnje je bila največja senzacija bad. g sistemskega tekmovanja. Noge ima po. pelinoma skupaj, na ledu skoraj pleše, včasih se proti vsem pravilom nagne se spodnaša, tako d-a gledalce oč-a-ra s pri zavoju popolnoma na noter, skorar svojo »s-upeiraikrobaitsko« tehniko. Ce Spiess trenira, se zdi, da se igra. Človek nikdar nima vtiisa, da načrtno trenira takšno figuro. Presmuča kakšnih deset, petnajst vratič, švigne v levo, nato v desn-o, vse popolnoma spro-šženo in elastično. Na treningu sta bila tudi oba Japonca, ki sta visoka okoli 1,70 m in atletsko -prožna. Imela sita precej znanja, kajti v prvem teku sla. loma je Japonec Chihaur vozil celi 2 Schopf, ki je presmučal več proge po eni nogi kot po dveh, kar je značilno za njegov divji stil. Nato je privozil Ženo Colo, ki je krasno amortiziral valovite prehode in dosegel tretji najboljši čas dneva. Za njim je bil naš Tine, ki je pametno in premišljeno, skratka zelo taktičn-o pristal na 15. mestu. C e bi zasmučal le tri sekunde bolje, bi bil osmi ali vsaj deveti. To hi sigurno lahko dosegel, vendar bo še v Oslu glavni obračun. Uailijainom ni šlo od rok. Gbedima im Marcelin sta zelo mlada, uveljavila pa se -nista tako kot običajno Gartner im LaceideflM, ki je močan in zelo težak, zato ga je po valoviti progi strašno premetavalo. Magušar »Jaka« je težko padel, zavrtelo ga je dvakrat, trikrat, kljub temu pa je vozil naprej. Občinstvu je bilo zelo všeč ta športna gesta našega tekmovalca. Za »rep« so poslkr. beli Avstrijci in Novozelandci, ki so potrebovali točno še enkrat več kot pa zmagovalec. Norvežan Eriksen je bil pri smuku najbolj stabilen, ven. dar je specialist za slalom in mu sm-uk S. Eriksen največ,! nasprotnik Avstrijcev Stein Eriksen je svetlolasi Norvežan atletsko močne postave. Ze njegova elastična hoja izdaja mišično kvaliteto. Njegov stil v slalomu je zares edinstven. Pravijo, da je pravi revolucionar v tehniki slaloma in da je dopolnil Seelosovo tehniko v smučanju. Kar pomeni Button za drsalce, to je danes Stein Eriksen za slalomiste. Izpopolnil je tehniko slaloma za nov korak. Lepota in pristnost njegovega stila ne zaostajata za njegovo milimetrsko natančno vožnjo med slalomskimi vratci. Odkrili so ga pred dvemi leti v Aspenu. Takrat je bil tretji v slalomu, toda že takrat je bilo slutiti, da bo ta Severnjak v kratkem »teroriziral« alpske tekmovalce vseh dežel. Atlet Stein Eriksen združuje v svojem načinu vožnje zavidanja vredno preciznost ter izredno eksplozivnost in elastičnost. Na ledu je enako siguren kot na mehki podlagi. Najbolje bo, da slišimo, kaj pravi o njem Othmar Schneider, ki je znan kot zc-lo inteligenten tekmovalec, perfekten stilist in rutiniran taktik. Schneider, drugoplasirani v slalomu (po poklicu je študent kemije), pravi o S teinu Eriksenu tole: »Eriksena je skrajno težko, skoraj nemogoče premagati. Norvežan je najprej atlet, pleše po ledu kot balerina in ima občutek za ravnotežje kot pravi artist. Natančno sem opazoval Eriksena. Malo dela, skoraj nič z zamahom in z rameni, njegov način obračanja je z gležnji in to ga dela hitrega. Kako bomo tega umetnika slaloma potolkli na njegovih domačih strminžh, še ne vem. Vsekakor pa moramo pravočasno pripraviti podroben načrt, da ga »uničimo«. Morda ga bomo že pri treningu s svojimi dobrimi časi naredili nervoznega? To bo sicer zelo težko in res ne vem točno, kako bomo opravili s tem »letečim Norvežanom«. 0 starih in modernih olimpijshih igrah Priprave za njo so bile pravzaprav že od prejšnje hmpiade vsa štiri leta širom grške domovine, pa tudi ^ v krajih, kamor s0 se Grki odselili in ustvarili tam oje kolonije. Te priprave bi lahko označili kot pri-^r?v& širšega značaja -saj so -zajele po vseh grških 0j2avicah tiste ljudi, ki so im-eli pravico tekmovati na wnpijskih igrah in ki ;so istočasno imeli potrebne sv/v°e -sposobnosti za to, da so lahko uspešno zastopali larir) državo na igrah. V obeh teh ozirih so bili že rat olimpijski predpisi izredno ostri. Pravico tek- ?°Vanja Ta ločii,ev imeli samo svobodni Grki, sužnji torej ne. °str "*vev v grški družbi je bila v tej dobi precej v ,a> Pa se je kasneje še povečala. Prav tako pa je n; €tn času že nastajala velika razlika med posam-ez-jati‘ Plastmi svobodnih Grkov. Pričela se je že razvita Pomenska aristokracija, ki ji lahko prištevamo naj-Iju? ■ 6’ poleš nte So pa še sloji manj premočnih hr-e m končno sloj tistih svobodnih Grkov, ki so bili 3^ Premoženja, ali pa so im-eli le malo obdelovalne ^ Teoretično so vsi ti imeli pravico sodelovanja °bd Kmpii,s,kih igrah, to se pravi, njim vsem je v tem ."1-1 bila potrebna fizična izobrazba, ki bi jo upo-haito V vo5aški službi Razumljivo pa j-e, da so si najv^plejši, aristokracija, lastili V grških državicah ne-| oblasti, in so zato tudi v vojski igrali najvaž-PraV)■ V]l°8°. Tudi za službo v vojski so se najlaže pri-Sredsv- zato> ker 50 imeli na razpolago materialna Olirn^Vf^b lg‘rab bila omejena samo najbogabejše. ',a in tako je praktična možnost sodelovanja na t ! j * treniran. Ce se je hotel dobro pripraviti, je ki11predpis je n za c' ,hotel tekmovati P^ski predpis je namreč zahteval naslednje: vsakdo, olimpijskih igrah, je mc-ral le v za to. ogromno časa, kar pa je lahko napravil zaslužek™^1 če ie bil bogat in ni bil vezan na dnevni kot smo' s m boliša telesna pripravljenost pa je bila, je D . Ze bili omenili, zunanji znak plemstva in tako Pajbooatejširn S21 pred Marto Norberg 52:05, Margareto Asberg-Albrechtsson 52:09 in Pivom Alm 52:16. Na Hammarby skakalnici pri Stockholmu pa je bito mednarodno tekmovanje v skokih, na k at« rem so poleg Švedov nastopiti tudi nekateri skakalci iz Finske, Norveške, Nemčije in ZDA. Zmagal je Norvežan Arne EMiagsen z 205 točkami ter skoki 57.5 in 55.5 m. Drugo mesto sita delila Bror Oestman (S) in T. Lauren (F) 204.0, 4. s. Pettersson 202.5, 5. E. Karisson (oba Š) 201.0. 6. T. Brutscheir (Ne) 197.0, 7. K. Karisson (S) in A. Kralstaid (No) 195.0. 9. Da.n Netzeil 193 0. 10. Haalberg (oba Š) 190.5. 11. As-bjorn Ruud (No) 18.9.5, 13. Art Tokle (ZDA), 22. K. Knarvik (No). Olimpijska reprezentanca Švedske Po izločilnih tekmovanjih jo švedska smučairska zveza dc’:očMa naslednjo reprezentanco za Oslo: Ujeki — 18 km: Ni Is Karisson, Gunnar Eriksson, En ar Josefsson, Niils Tapp, iiviactin, Lundstrom, Gurnmar Oestberg, G0ran.Thar in Sigurd AndeTsson; 5o km: Karisson, An-ders Tornkvisit. Gunnair Brikason, Sten Beirgkvist, Harald BrHk-sson., Artur Hemrdin, Manfred S j ostrem itn Goran Thor: 4X10 km: 'NHs Kairlsson, Crpmnar Erijksson. Enar Josefsson, Ni Is TSjpp, Gunnar Oestberg, Martin Lund-Goran Thor in Sigurd Andersson; 10.km, ženske: Marta Norberg, Sonja Ed-sltrom, Maingiriit Aaberg. Eivor Alm, In ga Lnewti;in (obenem trener) in Anna Liisa Eriiksson; alpske _ discipline — moški: Olfle Dahl-main, Sitig Soil;’ander, Ake Nitlsson, Sixten Isberig^ John Frederiksson in Hans Hansom; ženske: Sara Thomasson. Kerstin Ahaikvist, Margareta Jacobsson in Ingrid Eaiiglun-d; nondtjska kombinacija: K. E. ElmsSter in L. E. Veirsitirom; skoki: Ture Lindgren, Kare Houmstrom in B-roir Oes-t- man: trije naslednji skakalci pa bodo določeni med Danam Netzellom, Evertom Karlssonom, Ksarejerm Karlsson-om, Hansom Nor dimom in S v etrom Pettersisonom. Švicarska reprezentanca Švicarska smučarska zveza je dolo- čila., da jo na olimpiiadi v Oslu zastopajo naslednji tekmovalci v nordijskih disciplinah — tek na 18 in 50 km ter štafeta 4X10 km: Alfred Kronig. Karl Bri-cke-r, Walterr Loetscher, Karl Hischier, Franz Regid. Otto Beyeiler, Alfred Roch-Joisef Schnudler; v klasični, kombinaciji bo nastopili samo Alfonz Supersaxo, v skokih pa Andtreas Dascher, Fritz Schnei-der, J acques P er reden, Alfons Super-s*axo in Hans Dascher. Avstrijska smučarska zveza je določana svojih prvih 5 alpskih tekmovalcev »riOrriririri: r-ria.afei :.■#,«,■ za zimsko olimpiado, in sicer: othmar Schneider. Toni Spiess, Christian Praw-da, Otto L in h er in Hans Senger. Nemški olimpijski odbor je sklenil, da ga bo na olimpiadi v Oslu zastopalo 58 tekmovalcev, ki so jih določili v ponedeljek po končanem zimskošportnem tednu v Garmisch-Partenkirchenu. Birger Ruud bo položil olimpijsko prisego Olimpijsko prisego na zimskih igrah v Oslu bo v imenu vseh ostalih tekmovalcev potočil 40-letni Birger Ruud. edini. ki mu je dvakrat, in sicer I. 1932 in 1936 uspelo osvojiti zlati olimpijski medalji v skokih, razen tega pa je 1. 1948 dobil tudi srebrno olimpijsko medaljo. Kdo bo zmagal na olimpiadi v alpskih disciplinah? Francoz Emil Atiais, ki je bil svetovni prvak v alpskih disciplinah 1. 1938. trenira, kot smo že poročali, ameriško moštvo za oiiimpiado. Po nekalerih vesteh je Alia.iiS' sprejel državljanstvo ZDA. Njegovo mnenje, kako bo približno izpadlo tekmovanje v alpskih disciplinah na olimpiadi. je naslednje: »Smuk bodo najbrž dobili Italijani. Avstrijci in Francozi bodo limeti odi očitno besedo v veleslalomu; v slalomu pa bodo poleg Avstrijcev na prvih mestih tudi Norvežani«. Toda nadaljuje: »Švicarji so pa .kot vedno pred mednarodnimi tekmami velika »neznanka. Moštvo ZDA bo močnejše. kot je bilo leta 1948«. ' Največji up Norvežanov v bolnišnici Norveška olimpijska ekipa za skoke šem ih skakalcev: Arne Hoeil, K jeli Knarvik, Sveeire Stadvik, Enliing Kr oken in Hans Bjornsitad. Med mlajšimi skakalci prideta V poštev le Amfiipn Bergman in Thorbjorn Falkan-ger. Toda slednji se je na enem zadnjih nastopov poškodoval na glavi in je trenutno v bolnišnici, tako da je veliko vprašanje, ali si bo lahko toliko opomogel, da bo sposoben za nastop na olimpiadi. 122 mednarodnih sodnikov za smučarske skoke Mednarodna smučarska zveza je objavila seznam priznanih mednarodnih sodnikov za 1. 1952. V seznamu je 122 imen iz 16 držav, ki so po številu sodnikov zastopane takole: Avstrija 15. Finska. Švedska in Norveška po 12, Poljska in Švica po 9. Bolgarija 7, Francija, CSR, Zahodna Nemčija, Italija in ZSSR po 6, ZDA in Vzhodna Nemčija po 5 ter Is lan d im Jugoslavija po 3. 7 kandidatov za olimpiado 1960 Za olimpijske igre 1. 196(1 so po izjavi predsednika IOC Šigfrida Edstrdma predložili svoje kandidature Rim, Bu*"’1«« Aires, Los Angeles. .Mexico City, troit. Chicago in Mineapolis. Organizacijski komite olimpijskih iger v Helsinkih sporoča, da je CSR sprejela vab;lo za udeležbo na letni olimpiadi. Tako se je število sodelujočih držav zvišalo na 57. Najboljši francoski alpinci še vedno v Chamonixu Najboljši francoski alpski smučarji James Couttet, Mavrice Sangiard, Guy de Huertas in Jean Pazzi še vedno neprenehoma trenirajo v Chamomdxu, čeprav vsi najboljši Avstrijci, Švicarji, pa ti lflli T tali id ni riccfnccm ir.rvX n’-.' i r* Nogometna prvenstva evropskih držav do, sodeč po vseh znakih, sestavljena tudi Italijani nastopajo več ali manj na od manj ali več samih starih in izku- ' različnih tekmovanjih. Ali bo Klein dvojni svetovni prvak ? Gretchen F ras er (ZDA), olimpijska zmagovalka v slalomu 1. 1948, je trener in vodja letošnje ženske ameriške ekipe za olimpiado v Oslu. Nova zmaga Ivorhonena Na smučarskem tekmovanju v jam-saaikosiki na Finskem je Urpo Kor h on en dosegel svojo d/rugo veliko zmago v letošnja sezoni v teku na 18 km s časom 52:31. Drugi je bil Paavo LonkiLa z 52:32, tretji pa Heikki H asu s 53:13. Švedske smučarske igre Veliki smučarski teden, tako zvane »Švedske smučarske iigre«, bo letos v Falunu in Mori (nordijske discipline) ter vv;invt:raij1 17 A are ju (alpske discipline). Prireditev j Charlton Atlethic ANGLIJA — 29. kolo: Arsenal : Manchester City 2:2, Blackpool : Derby Goun-ty 2:1, Bol ton Wanderers : Burnley 1:4, Cnelsea : Wolverhampion Wand. 0:1, Liverpool : Aston Vilia 1:2, Manchester Utd. : Tottenham Hotspur 2:0, Middlesbrough : Huddersfield 2:1, Newcastle Utd. : Charlton Atlethic 6:0, Portsmouth : Sun-derland 0:2, Stoke City : Preston North En d 0:0, West Bromvvich Albion : Fui-ham 0:2. — Lestvica: ! Manchester United Portsmouth Arsenal Newcastle United Preston Norih En d Tottenham Hotspur Aston Vilia Bolton VVanderers Machester City Burnley Wolveriiampton W. bo od 28. februarja do 2. marca. V istem času pa bo tudi famozni »Vaasa« tek od Salona do More na 86 km dolgi progi. Prvenstvo Italije v umetnem drsanju V S e stri e ru je bilo prvenstvo Italije v umetnem drsanju. Naslov prvaka je osvojil Carlo Fassi s 156,96 točke pred Giuli-jem Radakovlchem. Med posameznicami je zmagala G vazi a Barcellona s 112.19 točke pred Aquilano 92.99 točke. Prvo mesto v parih sta osvojila Luciana Mal-fatti in Gianni De Mori. V umetnem drsanju na olimpiadi v Oslu bodo Anglijo zastopali svetovna prvakinja Jean ette Altwegg, Pat. Devries. Val da Osborn, Barbara Wyatt, Michael Carring-ton. John in Jonnifer Nik s ter Lockwo-od-Horne. Žensko prvenstvo Evrope v tkošarki bo v ZSSR Generalni sekretar mednarodne zveze za košarko M. Jones je prejel iz Moskve pismo, s katerim sovjetska zveza za košarko potrjuje, da je pristala na sklep FIBA za organizacijo ženskega evropskega prvenstva. Potemtakem bo ZSSR priredila to prvenstvo v maju. t. 1. Francoska odbojkarska zveza je dokončno, sklenila mednarodno srečanje svoje moške ekipe z reprezentanco Grčije. Tekma bo 21. feberuarja v Parizu. 29 15 8 6 61:40 38 29 16 6 7 50:40 38 29 15 7 7 57:41 37 28 11 6 8 74:46 34 28 13 7 9 53:37 33 29 14 5 10 52:44 33 29 13 6 10 51:18 32 28 12 8 8 45:46 32 29 12 7 10 48:43 31 29 11 9 9 41:41 31 28 10 10 0 59:47 30 29 9 12 8 40:40 30 29 12 6 11 47:48 30 30 12 6 12 53:55 30 28 9 7 12 45:47 25 28 10 5 13 47:52 25 28 7 10 11 52:59 24 28 9 5 14 34:47 23 29 8 5 16 33:61 21 27 8 4 15 41:65 20 29 6 6 17 44:55 18 29 5 5 19 33:61 15 Sunderland Derby County West Broimvicli Chelsea Stoke City Middlesbrough Fulham Huddersfield FRANCIJA — 23. kolo: Reims : Le Ha-vre 3:1, Nimes : St. Etienne 5:1, Sete : Roubaix 2:1, Nice : Rennes 3:0, Nancy : Len s 3:2, Lyon : Metz 2:2, Sochaux : Bor-deaux in Lille : Strasbourg sta bili preloženi zaradi visokega snega, Marseille : Racing pa je bila prekinjena v 80. min. pri stanju 2:3, ker je občinstvo vdrlo na igrišče. -- Lestvica: Le Havre 23 14 3 6 47:26 31 Nice 23 14 2 49:31 30 Bordeaux 22 12 5 5 60:30 29 Lille 22 12 4 6 57:37 28 Reims 23 11 5 7 49:30 27 Nimes 23 12 3 8 40:28 27 i Metz 23 10 7 6 32:30 27 Raubaix 23 11 4 8 33:25 26 Nancy 23 9 5 9 42:41 23 St. Etienne 23 8 5 10 43:51 21 Racing 22 9 2 11 46:17 20 23 8 4 11 39:41 20 Socliaux 22 8 3 11 35:40 19 Sete 23 7 5 11 29:45 19 Marseille 22 5 7 10 35:59 17 Lyon 23 6 5 12 29:50 17 Rennes 23 6 5 12 30:60 17 Strassbourg 22 2 6 14 25:51 19 ITALIJA — Zadnje 19. kolo Jesenskega dela nog. prvenstva: Fi oren trn a : Milah 1:0 (1:0), Juventus : Padova 3:0 (1:0), Palermo : Legna no 2:0 (1:0), Spal : Lucchese 1:0 (1:0), Triestina : Lazio 1:1 (1:0), Ata-lanta : Napo 11, Como : Bologna, Inter-nazionale : Pro Patria, Nova ra : Samp-doria in Udinese : Torino so bile pre- ložene zaradi stvica: neuporabnih igrišč. — Le- Juventus 19 13 4 2 50:17 30 Milan 19 10 6 3 42:19 26 Internazionale 17 10 3 4 42:20 23 19 9 5 5 33:25 23 Spal 19 8 4 29:24 23 Palermo 19 7 8 4 25:20 22 Napol i 18 9 30:20 20 Pro Patria 17 7 5 5 23:23 19 No vara 18 6 6 6 27:23 18 Sampdoria 18 4 23:21 18 Ficrentina 18 6 5 7 18:17 17 Padova 19 5 6 8 23:37 16 Atalanta 17 6 4 18;30 16 Udinese 18 5 5 8 23:33 15 Torino 13 5 5 8 14:21 15 Bologna 18, 5 5 S 18:27 15 Triestina 19 5 5 9 17:28 15 Lucchese x 19 4 6 9 16:27 14 Como 13 5 3 10 21:32 13 Legnano 19 2 4 13 21:43 8 Škotska : Amerika 50. aprila Nogometna zveza ZDA je prejela ponudbo nogometne zveze Škotske za reprezentančno tekmo v Glasgowu 30. aprila Nadalje je sklenila, da bo prvenstvo Severne Amerike med reprezentancami ZDA, Mehike in Kube od 8. do 22. junija v New Yorku in St. Louisu. Sestava moštva ,ki bo reprezentiralo ZDA na olimpiadi v Helsinkih, pa bo določena 5. ali 6. aprila po tekmi,, ki jo bosta igrali v. v St. Louisu reprezentanci Vzhoda in Zahoda. Belgija : Italija v Bruslju V Bruslju bo 24. februarja nogometna tekma med reprezentancama Belgije in Italije. Italijanska nogometna zveza FIGC je sklenila, da bodo reprezentančni igralci. ki bodo igrali v tej tekmi, imeli skupne treninge 6., 13., 17. in 19. februarja. Argentinsko nogometno moštvo River Plata je pred 4000 gledalci igralo tekmo s švicarskim moštvom Lugano na njegovem igrišču in ga premagalo 9:0 (4:0). Nato pa je premagalo še švicarsko moštvo Servette 4:3. 23 držav evrostske cone v tekmovanju za Davkov iskal Na plavalnem tekmovanju v Sollngemi (Nemčija) je svetovni rekorder na 200 m prsno Nemec Herbert Klein dosegel n (Tv nemški rekord na 100 m prsno v »metuljčku« z odličnim časom 1:06.3, ki kaže, da se bo Kleinu morda kmalu posrečilo doseči svetovni rekord tudi v tej disciplini. Nov švedski ženski plavalni rekord 2:52,8 na 200 m hrbtno je dosegla Westens-sonova. Prejšnji rekord, ki ga je imela Lundkvistova, pa je bil 2:56.4. Nasprotniki za hokejski turnir na olimpiadi V Zurirhu je bilo prejšnjo nedeljo izredno zasedanje direktorija mednarodne lige za hokej na ledu. Poleg brzojavke, s katero je ZSSR prosila za članstvo v tej mednarodni organizaciji, je ti@a sprejela odpoved - Italije za sodelovanje na olimpijskem turnirju v Oslu. Ker bo potemtakem sodelovalo na zimski olimpiadi v hokeju na ledu le 9 ekip, je bilo na zasedanju takoj žrebanje nasprotnikov, kar je bil pravzaprav eden glavnih vzrokov tega sestanka. Sklenjeno je bilo, da se .turnir odigra po sistemu vsak z vsakim, tako da bo vsako moštvo igralo po 8 tekem, skupno bo torej odigranih 36 tekem, med ka. tedinti jih bodo 20 igrali n.a novem umetnem drsališču »Jotdal« v Oslu. ostalih 16 pa na raznih drsališčih v okolici glavnega mesta. Žreb je določil naslednji spored tekmovanja: 15. februarja: ZDA : Norveška. Ka.nada: Naracija, Švedska : Finska, Poljska : CSR; 16. februarja: ZDA : Nemčija. Norveška : CSR, Švedska : Po,jeka, Finska : Švica; 17 .februarja: Nemčija ska : No rueška, Svita : nad a : Finska; : CSR. Sved-Poljska, Ka- IS, februarja: Švedska ; Nemčija. Norveška ; Švica, Kanada ; Poljska, ZDA : Finska; 19. februarja: Kanada : CSR, ZDA : Švica; 29. februarja: Nemčija : Poljska. Norveška : Finska: 21. februarja: ZDA : švedska. Kanada : Švica. Norveška : Nemčija. Finska : CSR; 22. februarja: Švica : CSR, Kanada : švedska, ZDA : Poljska, Finska : Nemčija; 23. februarja: ZDA : CSR. Švedska : Švica, Kanada ; Norveška, Finska : Poljska; 24. februarja: Kanada : ZDA, švedska : CSR, Švica : Nemčija, Norveška ; Poljska. Končano je prvenstvo Švice v hokeju na ledu Prvenstvo Švice v hokeju na ledu je bilo končano v nedeljo. V zadnjih igrah so v skupini A igrali: Basel : Zurich SC 0:4 (0:1, 0:2, 0:1) in Young Sprinters : A rosa 0:10 (0:4, 0:2, 0:4). v B skupini sta HC Lausanne in HC Davos igrala 3:3 (3:0, 0:1, 0:2), Grasshoppers pa je premagal Bern na lastnem igrišču v Zurichu 8:3 (2:0, 3:2, 3:1). V končnem plasmaju v skupini A je naslov prvaka Švice osvojila HC Arosa z 12 točkami pred Baslom 6, Zurcherjem SC 5 in Young Sprinter-som 1 točka. V B skupini je prvo mesto zasedel Bern HC z 8 točkami pred HC Lausanneo in Grasshoppersom 6 ter HC Davosom 4 točke. Davos bo moral igrati kvalifikacijske tekme za obstanek v prvi ligi s prvakom druge lige, ki bo verjetno »Ambri Fiotia«. Reprezentanca Kanade v hokeju na ledu je med svojim dosedanjim gostovanjem po Nemčiji odigrala 5 tekem in vse dobila. Kanadčani (ki jih zastopa Edmonton Mercuries) so premagali v Hrefeldu Preu-ssen; 7:2 (1:0, 4:2, 2:0) in' Krefelder EV 14:3 (3:2, 6:1, 5:0). Nato so v Kolnu premagali ponovno Preusen iz Krefelda 10:5 (3:0. 5:1. 2:4). nadalje v Garmisch-Par-tenkirchnu SC Riessersee 9:3 (4:0. 2:2, 3:1) in končno reprezentanco Nemčije 10:3 (2:1, 4:0, 4:2). Ob zaključku mednarodnega zimskošportnega tedna v Garmisch-Partenkinch-nu je italijanska ekipa Diavoli Rosso Neri igrala tekmo z nemškim SC Riessersee v hokeju na ledu 5:5. V Bordeauxu je reprezentanca Francije premagala Anglijo v hokeju na koleščkih 5:2 (2:0). Ponovno izboljšan svetovni rekord v hitrostnem drsanju V klimatskem mestu Medeo na višini 1680 m pri. Alma Ata v Kazakstanu je Rus Jurij Sergejev, ki je nedavno, t. j. 6. t. m., na istem drsališču izboljšal »svetovni rekord na 500 m od 41.8 na 41.7. sedaj potisnil to mejo celo na 41.2. Službeni svetovni rekord držita sicer še vedno Norvežana Engnestangen in Farstad z 41.8. Na istem tekmovanju je 22-letni Evgenij Grišin, ki je nedavno dvakrat zaporedoma izboljšal stari rekord Finca Glasa Thunberga na 1000 m, sedaj pretekel 500 m v 41.7, kar je tudi boljše od obstoječega svetovnega rekorda. Hitrostni drsalec E. Krasilnikov iz Leningrada pa je dosegel nov svetovni rekord 8:18,8 na 5000 m. Svetovni prvak Andersen v veliki formi Na stadionu Bislet v Oslu so bila konec prejšnjega tedna velika tekmovanja v hitrostnem drsanju, ki so veljala kot glavna preizkušnja za skorajšnje tekmovanje na olimpijskih igrah. Nastopili so vsi najboljši norveški, ameriški in nizozemski hitrostni drsalci. Preobširno bi bilo, če bi se hoteli nekoliko podrobneje ukvarjati s temi rezultati, zato pa bomo navedli samo najvažnejše. Po vseh štirih disciplinah je prepričljivo osvojil prvo mesto svetovni rekorder Norvežan Hjal-mar Andersen, rezultati posameznih ‘di-sciplins četveroboja pa so bili naslednji: 500 m: 1. A. Johensen (No) 43.6, 2. Ken Henry (ZDA) 43.8, 6. H. Andersen 45.1; 1500 m: l. Aas (No) 2:19.8. 2. van der Voort (Ni) 2:21.2, 3. H. Andersen 2:22.4; 5000 m: 1. H. Andersen 8:16.5, 2. Huiskes (Ni) 8:32.3; 10.000 m: 1. H. Andersen 17:00.1 (najboljši čas, ki je kdajkoli dosežen na Norveškem, sicer pa Andersen ima svetovni rekord 16:57.4), 2. Broekman (Ni) 17:25.0; skupni plasma: 1. H. Andersen 193.222, 2. Aas 197.225, 3. Martinsen (No) 197.627. 4. Karlsen (No) 198.660, 5. Broekman 198.683, 6. Huiskes 198.832 točke. V Melbourneu (Avstralija) je bilo prejšnji torek žrebanje parov za letošnje tekmovanje -za Davisov pokal. V nasprotju s prejšnjimi leti je bilo letošnje žrebanje nekoliko bolj zgodaj. Med 23 državami ki so se prijavile za sodelovanje v evropski coni, jih je 9 prišlo direktno v drugo kolo: Argentina, Nizozemska, Švedska, Belgija, Velika Britanija, Danska, Italija, Brazilija in- Nemčija. Med temi ekipami so torej vsi lanski četrtfinalisti in države, ki jih je določil žreb. Jugoslavija se bo v prvem kolu srečala s Finsko v Helsinkih, v primeru zmage pa bo igrala v drugem kolu z Veliko Britanijo. V prvem kolu tekmovanja evropske cone bodo torej igrali naslednji pari: Turčija : Švica, Norveška : Francija, Čile Avstrija, Madžarska : Izrael, Egipt : Lu-xemburg, Finska Jugoslavija, Irska : Mo-naco, Brazilija pa gre brez borbe v drugo kolo, v katerem je žreb določil naslednje pare: Argentina proti zmagovalcu srečanja Turčija : Švica, Nizozemska proti zmagovalcu srečanja Francija : Norveška, Švedska proti zmagovalcu srečanja Čile : Avstrija, Belgija proti zmagovalcu srečanja, Madžarska : Izrael, Velika Britanija proti zmagovalcu srečanja Finska : Jugoslavija, Dgnska proti zmagovalcu srečanja Irska : Monaco, Italija proti zmagovalcu srečanja Luxemburg : Egipt in Brazilija : Nemčija. Tekme prvega kola se morajo končati do 6. maja. Zadnji rok tekem drugega kola je 20. maj, dočim se mora tretje kolo odigrati do 17. junija, polfinale do 17. julija, finale pa najpozneje do 29. julija. Zmagovalec evropske cone se bo boril najprej z edinim udeležencem azijske cone — Indijo, šele nato pa bo zmagovalec tega srečanja igral z zmagovalcem ameriške cone, kjer žrebanje še ni bilo. Tam namreč sprejemajo prijave do vključno 2. februarja, žrebanje pa bo šele 18. februarja. Mc Gregor prvak Avstralije! V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije v A de 1 a id i je Mer-vyn Rose premagal Kena Rosewala 6:4, 6:4, 5:7, 2:6, 6:2. Najboljši igralec Avstralije Sedgman je nadvladal. Don Candyja s 7:5, 6:1,- 6:4. Američan Savitt' je moial zastaviti vse svoje moči za zmago nad mladim Avstralcem lanom Ayrejem, katerega je premagal 6:1, 6:4, 5:7, 4:6, 6:4. Končno je v zadnjem četrtfinalnem srečanju Ken M c Gregor premagal Geoffa Browna 6:4, 6:2. 12:10. V polfinalu je Mc Gregor premagal Savitta 6:4, 6:4, 3:6, 6:4. Sedgman pa Rose j a 6:2. 6:4, 6:2. Prvenstvo je osvojili nepričakovano Mc Gregor z zmago nad Sedgmanom 7:5, 12:10,-2:6, 6:2. Teniški turnir v Stockholmu Na mednarodnem turnirju za teniško prvenstvo Skandinavije na pokritih igriščih, ki se je končalo v nedeljo v Stockholmu. je bilo pvecej presenečenj vse do finalnih borb. V tekmovanju moških parov sta Angleža Oakley in Roberts premagala švedska favorita Bergelina in Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Urcdnišvo in uprava Ljubljana, Likozajjeva ulica, poštni predal štev. 377 —• Telefon štev. 33-85 in 50-09 — Čekovni račun uprave štev. 602-903.31-0 — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din Rohlssona 10:8, 8:10, 6:1, 6:2. V tekmovanju posameznikov je bila dokajšnje presenečenje tudi zmaga mladega Danca Nielsena nad Švedom Johanssonom 12:10, 6:1. 6:2. Naj večje presenečenje pa je bila vsekakor zmaga 17-letnega Ulfa Schmidta v prvem kolu nad Svenom Davidssonom 6:4, 6:4. V tekmovanju posameznic je Angležinja Quert.ier premagala svojo rojakinjo Partridge 6:3, 6:2. Pariš : London 17:4 v tenisu Na stadionu Coubertin v Parizu je bilo prejšnji teden teniško srečanje med Parizom in Londonom. Dvoboj najboljših francoskih in angleških igralcev se je končal z visoko zmago Parižanov 17:4. Zanimivejši rezultati zadnjih dveh dni tekmovanja so bili — posamezniki: Du-buc (P) : Baxter (L) 6:2, 6:1, Lemyse (P) : Wilson (L) 6:4, 6:2, Thomas (P) : Mot-tram L) 6:4, 6:3, M. Pelliza (P) : Lewis (L) 6:4, 6:4; moški pari: Boleiii-Dubuc : Baxter-Lewis 6:0. 6:2, 4:6, 6:4, Thomas-H. Pelliza : Wilson-Becker 6:3, 5:7, 6:3, 6:2. Mottram-Paish : Cochet-Borotra 7:5, 6:3, 6:3. Madžarska teniška zveza je objavila svojo jakostno lestvico za 1. 1951, ki je naslednja — moški: l. Asboth, 2. Adam, 3. Buj tor, 4. Katona. 5. Vad. 6. Birkas, 7. Feher, 8. Tornyai, 9. Lenart, 10. Guly-as: ženske: 1. Kdrmoczi, 2. Bard-Ertiodi, 3. Peterdi, 4. Javori, 5. Somogyi. . Na teniškem turnirju v Palm Springsu (ZDA) je Art La i sen v finalu posameznikov premagal Herberta Flama 6:4. 6:2, 6:2; v finalu posameznic pa je mlada prvakinja ZDA Maureen Connolly premagala Dorothy Head 6:2, 6:4. Bob Richards skočil s palico v dvorani 4.64 m Na atletskem tekmovanju v dvorani v Philadelpliiji (ZDA) se je Bob Richards revanžiral Don Lazu. ki je nastopil s poškodovano nego. Richards je skočil s palico 4.64 m ter zmagal pred Cooperjem 4.47 m in Don Lazom 4.27 m. Ostali rezultati tekmovanja pa so bili: 50 y: Bragg 5.2, Convell, Stanfield, 600 y: Rhoden 1:13.0, 2. Moore, 3. Mc Kenley, 4. Whit-f.ield: 1000 y: Brofvn 2:14.9; 1 milja: Gehr-man 4:10.2, Wilt 4:10.3; 50 y ovire: Dillard 6.2. V Rimu je bil kongres italijanske atletske zveze, na katerem so med ostalimi zanimivimi sklepi potrdili tudi mednarodni koledar italijanskih reprezentančnih srečanj, po katerem bo 4. in 5. oktobra v Zagrebu srečanje moških ekip Italije in Jugoslavije, koledar ostalih prireditev je naslednji: 21. in 22. junija v Bernu: Švica : Italija moški, 22. junija v Italiji: Italija : Nemčija ženske; 5. oktobra v Moden! Italija : Velika Britanija ženske. Kongres je nadalje sklenil, 15 let, ne sme nastopati v teku na 800 m. Na mednarodnem krosu v francoskem mestu Chartres je zmagal Francoz Mi-moun s 30:24.0, to je ie 0.8 sekunde pred Belgijcem Van De Wattj'nom. V Mezidonu (Anglija) je na tekmovanju v krosu na 12 km dolgi progi zmagal prepričljivo Gordon Pirie z 41:07 pred Ev-rejem 42:07. Saundersom 42:15 in novih, cem Crooksom 12:29. Hesketh in Aaron nista sodelovala na tekmovanju. Rav Robinson ho končno hranil svoj naslov Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson, ki je že dvakrat preložil srečapje s svojim izzivalcem Carlom Olsonom iz Honoluluja, se bo z njim končno boril 14. februarja v San Franciscu. Prvo srečanje 20. decembra je Sugar preložil zaradi poškodbe na prsih, drugo, ki bi moralo biti 24. t. m.. da nobena atletinja, ki je mlajša kakor I pa zaradi težke bolezni svoje matere. ” »Bivši in bodoči« v pogovoru? Levo svetovni prvak, Italijan Ženo Colo, desno pa »vzhajajoča zvezda«, Norvežan Stein Eriksen MARGERY MILLER: Joe Louis Duhovita prerokba časopisa, kajne? Niti petnajst minut ni bilo treba, samo 85 sekund, ena sama runda je zadostovala, da je bil Retzlalf premagan. Mn*gi so trdili, da so bile preroške besede »New York Timesa« ena najlepših napovedi o izidu srečanja. Toda o tem so, na žalost, mnogi govorili šele po srečanju. Po tem srečanju je Joe sklenil, da bo obesil svoje boksarske rokavice za nekaj časa na klin in se vrnil domov, vedoč da ga Marva željno pričakuje. Schmeling je po podpisu pogodbe za dvoboj z Louisom v mesecu juniju odpotoval v Nemčijo in prav kmalu so prišle iz Evrope vesti, da je izbrskal spet star, sovražen naslov »bela nada«, tako udomačen v debi krvavih zmagoslavij Jacka Johnsona. Joe je tem vestem posvečal bore malo pozornosti. Maks Schmeling in njegov nemški trener Maks Machon sta izjavila zastopnikom nemškega tiska, da bo Schmeling v tem odločilnem boju postal nada belih ljudi ter pripravi! ameriškemu črncu Joeju Louisu najtežji poraz. Joe Louis njegovih besed ni' jemal resno, in kako naj bi jih tudi jemal, ko pa je bil zatrdno prepričan, da bo Zmagal, zatrdno v pravem pomenu besede. Zaupanje v samega sebe in svoje boksarske sposobnosti ga je tako prevzelo, da sploh opazil ni, da se je te svoje samozavesti nabral več kot dovolj. Ni se zavedal, da bo morda prav ta pretirana samozavest zatemnila njegove zamisli in pripomogla, da bi se spolnil Nemčev sen. 9. PORAZ Joe Louis je praznoval svoj dvaindvajseti rojstni dan v mestu Lakevvoodu, v državi New Yersey, koder se je pripravljal na dvoboj z Nemcem Maksom Schmelingom. Svoj glavni stan je imel v hotelu Stanleyu. Se nikoli pred tem ni treniral v tako prikupnem mestu, kakršno je bilo prav Laketvood. Prepričan je bil, da se v tem kraju ne bo dolgočasil. Novinarji so v družbi mnogih pomembnih osebnosti boksarskega sveta obiskali Lakevvood z namenom, da bi bili navzoči pri proslavi Louisovega rojstnega dne. Pro-motor Mike Jacobs je prinesel s seboj velikanski kolač, ki ga je namenil podariti mlademu boksarju. Prispel je tudi svetovni prvak James Braddock, da bi Louisu stisnil roko ter mu poželel še mnogo uspehov v ringu. Nat Flei-scher, urednik Ring-magazina, je poskrbel za slovesno podelitev zlate medalje, ki naj bi jo Louis prejel za nagrado kot najboljši boksar minulega leta. Louis, ki se je zdaj počutil v družbi belih ljudi že mnogo bolje, je pozdravljal svoje gos'.? z veselim smehom. Postal je zelo ljubezniv gostitelj. Ta pisana družba je Louisa vpraševala, kako potekajo njegove priprave za srečanje z možem iz Evrope. Joe je odgovarjal, da si glede tega dvoboja ne dela velikih skrbi in da trenira skoraj brez vsakega zanimanja. Vsi veščaki so mu ob tej priložnosti zatrjevali, da ne more izgubiti. Joe je verjel njihovim besedam bolj kakor kdaj prej. Verjel je njihovemu hvaljenju in precenjevanju sebe samega. »Povem ti, Joe«, mu je rekel nekdo smehljajoč se, »da bi rajši stavil na svojo babico kakor pa na Schme-linga. Prej bi opravila s teboj kakor pa ta domišljavi Nemec. Velika je samo pet čevljev in dala bi ti veliko več dela, ko bi udarjal s pestmi navzdol... Schmeling pa ima več kakor šest čevljev — kot nalašč za tvoj močni direkt. Ubogi Schmelmg!« V Lakewoodu so imeli tudi igrišče za golf, kamor je Joe prav rad zahajal. Prepričan je bil, da mu boksarska tehnika ne dela nobenih težav več in da bi bilo prav, ko bi se posvetil tudi temu, zanj skoraj čisto novemu športu. Golfa torej se mora naučiti za vsako ceno, čeprav na škodo svojega pravega poklica. Partnerji za vadbo so imeli popoldneve proste. Svoj načrt je Joe zaupal trenerju Jacku Blsckburnu. »Temu športu se ne posvečaj prevečI« mu je dejal Jack potrpežljivo. »Zakaj ne?« ga je vprašal Louis začudeno. »Mar ne veš, da bo pripekajoče sonce izpilo iz tebe vso moč in da bos prav kmalu izgubil tudi na teži. Ne izgubljaj moči, ker imaš pred seboj važno srečanje, To si zapomni, dečko«. Ker je Joe svoje partnerje za vadbo knockoutiral dan za dnem — ali bolje rečeno — kadarkoli je hotel, je prav kmalu pozabil na nasvete svojega učitelja. V golfu je videl zmerom večji užitek, posebno navdušen pa je bil takrat, ko so ga novinarji intervjuvali v hotelu o tem novem športu in zagledal v časopisih fotografijo samega sebe — igralca golfa. Med temi novinarji je bilo lahko dostikrat videti tudi urednika VVorld — Telegrama, Joea VVilliamsa, ki se je še najbolj zabaval s tem, da je Louisu neprestano naga* jal. Joe je spoznal, da VVilliams tega ne misli resno in se je zato prav dobro počutil v njegovi bližini, villiams je novinarjem pogosto pripovedoval o dogodkih, katerih se je tudi Joe živo spominjal. Te popoldanske ure so prinesle mnogo zabave in užitkov ne samo številnim novinarjem, ampak tudi njihovemu barvastemu spremij6' valcu, Joeu Louisu. Tudi Joe je pokazal v debatah mnogo duhovitosti, zaradi česar je bil urednik Joe Williams zelo presenečen-V Louisu je spoznaval športnika z mnogimi dobrimi iast' nostmi. Vselej, kadarkoli si je visoki, rumenorjavi Louis zasenčil oči in s pridržanim dihom opazoval letečo žogic0’ je VVilliams gledal nanj in si mislil, kako dragocen 1:1 nevsakdanji je pojav boksarja, ki v taki brezskrbnost1 tako malo miši na bližajoči se boj. Ob teh popoldanski11 igrah Joe ni razlagal, kako si predočuje svojo zmago na1* Schmelingom. Vsi so čutili, da je poln zaupanja v 5h* m e g a sebe.